315
Politične  stvari.
Gospod vitez Schneidovo slovo od svojih
volilcev.
V Kostanjevici 16. sept. 1882. Moja bolezen me sili, da se častnemu mandatu za državni zbor, katerega mi je izročila večina ljubljanskih volilcev, odpovem.
Pri tem za mene res tužnem povodu ne morem si kaj, da ne bi razložil stališča, po katerem se po mojem mnenji ima moje, naše politično vedenje zaznamovati ter da ne bi prosil svojih častitih volilcev, da se po teh načelih ravnajo pri volitvi mojega naslednika.
Jaz se tem gotoveje zanašam, da se ta moja prošnja ne bode prezirala, ker ravno zastopniki kranjske dežele, katere zgodovina v vseh 600 letih združenja z Avstrijo ni skaljena niti po enem činu nezvestobe proti presvitli cesarski rodbini ali upora proti skupni domovini, zado-8tuj6 samo volji in tradiciji dežele in naroda, ako se odvračajo od tiste tako zvane progresistične stranke, katera skoro povsod v Evropi, namestu da bi resnično pospeševala napredek in svobodo, samo na to dela, aa slabi monarhične ustavne temelje.
Mar niso progresistične stranke uže v največ deželah parlamentarizem ob veljavo spravile s tem, da so omejile veljavno oblast krone ter pri vsaki priliki se trudile in se še trudijo, med krono in narodom napraviti nasprotje ?
Kranjsko ljudstvo, katero je v sto bitkah krvavelo za čast Avstrije in bilo v obrambi Avstrije skoraj vni-čeno, ne more se izneveriti svoji zgodovini, ne more po svojih zastopnikih izraževati druge volje od one, katero je uže pred 600 leti slovesno izjavilo in pri kateri je dosihmal zvesto živelo: voljo, našemu najmilostljivej-šemu cesarju v požrtvovalni udanosti in brezpogojni pokorščini biti privrženo in ne samo k Avstriji spadati, ampak tudi Avstrija biti.
In, kakor se ljubezen do vladarja in do neminljive domovine, izrazuje samo le v oklepanji do državne misli in v dejanskem pospeševanji moči in slave naše velike oČetnjave, tako tudi pravi rodoljubi nikdar ne bodo s kratkovidno varčnostjo omejevali sredstva za državno moč z odbrisanjem malenkostnih zneskov za vojsko in brodovje. Poslanci se pri tem ne bodo dali slepiti od navadnih navideznih razlogov ter ne pozabili, da v trenutku, ko vzplamti vojska, se celo z najogromnejšimi svotami ne morejo poravnati škode, katere v teh nevarnih časih vsakoletno odbrisanje malo milijonov zadaje državni vojni sili.
Naj mi bode danes, ko se poslovim od svojih častitih volilcev, še dovoljeno, da se oziram na današnji položaj.
316
Podučljivo sliko vidimo pred seboj, sliko: do ka-cega nasilnega mišljenja, do kake trdosrčnosti in neii-beralnosti in do kakošnih negativnih uspehov je prišla ustavoverna stranka vzlic nedvomno silnih pričetkov in iz početka dobrih namenov in samo za tega del, ker se ni mogla ubraniti prisiljeni zvezi, hudobnim nasvetom in naposled odločujočemu uplivu ekscesivnega, brezzna-čajnega in hujskajočega časnikarstva.
Skrbimo tedaj, da ostane naše časnikarstvo značajno in zanesljivo ter da so možje, katerim je izročena odgovornosti polna naloga, da opazujejo in izrazujejo javno mnenje, pravi rodoljubi in poštenjaki.
Današnji politični položaj obvlada delovanje usta-voverne stranke, da bi se preustrojila, njeni strastni boji proti vladi in vedno bolj naraščujoče narodno vprašanje. Naša razmera k vladi je tedaj ravno v tem trenutku velike važnosti.
Sedanji kabinet, kateri vodi tri leta državno krmilo, ni nikako strankarsko ministerstvo, ne odvisi od nikakih strankarskih vodij in ni organ nikake večine. Ministerstvo obatoji ne vsled kake strankarske zmage, ampak vsled potrebe miru med avstrijskimi narodi. Ono ima v sebi pogoje obstanka in ne potrebuje za svoj obstanek nobenih organičnih vtikanj, nobene privatne policije, nobenega preganjanja druzega mnenja, nobenih izrednih naredeb.
Mi smo temu ministerstvu pokazali svoje zaupanje in jaz menim, da bi ga tudi odsihmal ne smeli zapustiti v nobenem vprašanji politične važnosti, kajti ravno nas najbolj zanima, da je pravična in blaga vlada tudi močna.
In ko bi tej vladi cel6 nemogoče bilo, takoj in vse naše zahteve, katere opravičeno stavimo giedč narodnosti, izpolnjevati, ne sme nikdo pozabiti, da mora vlada le počasno, neofenzivno, po skušnjah in posredovalnih naredbah postopati, ako hoče zvesta ostati svojemu pomirljivemu programu.
Bila bi napaka nepopravljiva, da bi ne mogla ostati brez nasledkov, ko bi se izredno težka vladna akcija v narodnem vprašanji preprečila po uporih in sklepih, ka-koršne ustvarja samo kratkovidna nezadovoljnost in politična neukretnost.
A nasprotno je upati, da bode ravno sedanjemu ministerstvu, katero je danes celo svoje nasprotnike prisililo k spoštovanju, kmalu se posrečilo, da zadostuje terjatvi avstrijskih narodov po jezikovni ravnopravnosti ter tako konec stori za 19. stoletje sramotni zmoti in zavržljivemu mnenju, da se smejo narodi zarad nekih upravnih ali gospodarskih koristi izneoaroditi, to je, da se smejo v razvoji in rabi svojega jezika zadržavati, žaliti in ovirati.
Izpeljava narodne ravnopravnosti se more le od vlade zahtevati, ker le vlada jo more dovoliti in zagotoviti, nikoli pa kaka stranka in nikdar kot plačilo za kak kompromis.
Pa, da smem še enkrat izreči svoje uverjenje: kedar poneha nezaupnost in skrb pred germanizacijo za vse dežele in narode te velike države, potem nastane dolžnost, da se odkritosrčno in v mejah po državnem interesu zaznamovanih oziramo na nemški jezik ter s tem izpolnujemo državno protizahtevo, katera je tako stara, kakor Avstrija, in katera se ne sme opuščati, ako se neče opasno rušiti vez, ki oklepa vse narode, oslabeti naše vojne sile ter nevarno omajevati celo državno upravo.
Konečno imam do svojih častitih volilcev le še to prošnjo, da me ohranijo v dobrohotnem spominu.
Josip vitez Schneid s. r.