o
I"»
Im
Leto III - Štev. 14 (62)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15. -31. julija 1976
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
H
Izdaja	ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
VELIK USPEH 3. NATEČAJA 'MOJflVflS.
S SVOJIMI SPISI V DIALEKTU IE SODELOVALO 138 0TR0K-0B NAGRAIEVANJU VELIKA KULTURNA MANIFESTACIJA
Na praznik špetarskega patrona 29. junija se je z nagrajevanjem uspešno zaključil 3. natečaj «Moja vas» v organizaciji študijskega centra «Nediža».
Kot je znano, je namenjen natečaj predvsem šoloobvezni mladini, ki pišejo v našem slovenskem dialektu najrazličnejše zgodbe, doživetja in dogajanja iz življenja naših vasi.
Letos smo se bali, da bo natečaj «Moja vas» odpadel zaradi potresa, kakor je odpadlo že več naših kulturnih prireditev. Toda otrok ni ustavil, niti ni prestrašil potres, za kar so vse pohvale vredni. Dali so dober vzgled in spodbudo odraslim, da je treba premostiti težave in nadaljevati z življenjem. Uspeh natečaja je bil letos še večji kot prejšnja leta Kar 138 otrok, tako iz Vzhodne kot Zapadne Benečije je napisalo svoje spise v našem lepem jeziku. Veliko zanimanje je vladalo med otroci in starši za dan nagrajevanja in za kulturni spored, ki je bil napovedan.
že pred 16. uro se je zbralo na dvorišču učiteljišča v Špetru veliko število otrok, njihovih staršev in sorodni-
kov. Zasvirale so harmonike mladih gojencev Glasbene šole iz Trsta in našega neutrudnega godca, Liža Jusse iz Petjaga.
Svečanost je začela napovedovalka Bruna Strazzoli-ni, ki je pozdravila vse prisotne in nato dala besedo prof. Pavlu Petričiču, ki ga je imenovala «tata» od Moje vasi.
Petričič se je maj prej zahvalil vsem sodelujočim otrokom, ki so se potrudili in tako radi odzvali natečaju, pa tudi njihovem staršem, učiteljem in vzgojiteljem, ki so jim pomagali in spodbujali. Prisrčno se je zahvalil tudi vsem tistim, ki so prispevali nagrade, predvsem občinam, kulturnim društvom, ustanovam ter privatnim podjetjem tako iz Benečije kot G drugih krajev zamejstva. Nato se je spomnil vseh tistih otrok, ki se niso mogli udeležiti natečaja, ker živijo v krajih, ki so bili najbolj prizadeti od potresa (to so predvsem otroci iz občin Brdo in Ti-pana pa tudi iz drugih vasi, posebno zapadne Benečije).
Petričič je na koncu svojega govora še napovedal razširjeno izdajo «Vrtca», ki bo
obsegal izbor spisov vseh treh natečajev in ga bodo dostavili udeležencem natečaja. Rekel je tudi, da bo potekala letošnja poletna šola «Mlada brieza» v naravi, v obliki taborjenja, za katero že sedaj vlada veliko zanimanje med šoloobvezno mladino.
Za Petričičem je spregovoril uradni govornik, tržaški slovenski pesnik, Marko Kravos, čigar govor objavljamo na drugem mestu.
Po govorih so uradno nastopili mladi harmonikarji Glasbene matice iz Trsta, člani beneške dramske skupine s prizoroma «Sardelon» in «Spričevalo», ki ju je napisal Izidor Predan, mešani pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa, vmes pa je večkrat zaigral godec Ližo Jussa iz Petjaga.
Nato je sledilo nagrajevanje. Letos je žirija določila nekaj najboljših spisov za prvo nagrado.
Prva nagrada je bil mali televizor, ki ga je prispeval študijski center «Nediža» in ga je prijel Qualizza Roberto iz Gorenjega Trbilja, drugo nagrado (kolo) Silvana Pe-tricig iz Strmice, tre ti j o nagrado pa Andreina Tru-
sgnach, Maria Trinco, Vilma Crucil in Lucia Tru-sgnach. Nagrade so prispevale občine in kulturna društva Benečije. Vsi otroci so dobili najrazličnejša darila, tako da ni nihče odšel domov praznih rok.
Nagradili so tudi zbor «Pod lipo» in nastopajoče igralce. Posebno nagrado za odrasle (50 tisoč lir) so or-ganizitorji namenili Izidorju Predanu za komedijo «Beneška ojcet».
Nagrado je Predan podaril centru «Nediža» za organizacijo poletne šole.
Lahko s ponosom povemo, da je ta pomembna kulturna manifestacija doživela velik uspeh. Prisotnih je bilo nad 500 otrok in staršev, ki so z zanimanjem sledili vsemu izvajanju kulturnega programa in so nagradili izvajalce z velikimi in prisrčnimi aplavzi.
Velik uspeh tudi zato, ker so neke, več ali manj znane organizacije, hotele odtegniti naše otroke od zaključne prireditve «Moja vas», s tem, da so organizirali brezplačne avtobuse in hoteli peljati čimveč otrok, prav tako na brezplačni obisk ameriškega cirkusa v Videm.
GOVOR MARKA KRAVOSA NAŠIM OTROKOM:
. . . SVET SE DA SPREMENITI, TREBA JE LE HOTETI, TRDNO HOTETI . . .
Vedno mi je nerodno, ko moram spregovoriti otrokom, vem, da je njihov svet drugačen od mojega, ki je svet odraslih - in v istem hipu je v meni tudi žalostni občutek, da svet mojih misli ni nič bogatejši, nič bolj vreden ali resničen od sveta otrok. Samo malo bolj kompliciran, samo malo bolj ponarejen.
Pravimo, da živijo naši otroci v svetu pravljic, in pri tem ne mislimo zato tako, ker verjamejo v ška-rifice, krivopete, v čarovnice (štre-ge) in v sv. Miklavža in v to, da je v vsakem hribu skrit zaklad. Najbolj pravljično je pri otrokih to, da verjamejo, da mora pravica vedno zmagati, da na koncu vedno zmaga pošteno, dobro in lepo. Da samo trud, zvestoba, pamet in dobrota na
koncu nosijo krono na glavi in vladajo. Da so laž, nasilje, neumnost in hudobija vseh vrst vedno obsojeni na propad.
To je vsebina pravljičnega sveta otrok. V svetu odraslih pa vemo, da prevečkrat prevlada druga stran: laž in nasilje na eni strani in revščina in žalost na drugi: bogastvo na eni in emigracija, tujina na drugi strani. Da je veliko lepih besed, ki zakrivajo krivico in interese nekaterih, medtem ko morajo mladi v svet za kruhom, stari pa so sami na svojih krpah zemlje, z boljeznijo in čakanjem na smrt. To je svet odraslih! še posebno v Benečiji.
Morali bomo, mi odrasli, spet zajeti vero in pogum iz sveta otrok, njim pa utrjevati voljo in moč in
sposobnosti, da bodo ta svet pravice, dobrote in veselja tudi zares pomagali uresničiti, ustvariti. In mi z njimi. S trdno vero, zaupanjem in odločnostjo: svet se da spremeniti, treba je le hoteti, trdno hoteti in se boriti, da bosta vladala nekoč poštenost in delo, da bodo žalostni postali veseli, da bodo lačni in revni sedeli ob isti mizi z drugimi. Tega nas učijo naši otroci in poslušati in podpirati jih moramo v tem.
Tudi v pravljicah se zgodi, da razruši zmaj (drago) celo mesto, kot je razrušil potres v Benečiji, v dolinah Nediže, Tera, Karnahte in v Reziji več vasi.
Da bi to bila kot v pravljicah zadnja, najhujša preizkušnja usode: volja, delo, vztrajnost in solidarnost vseh morajo premagati tudi to nesrečo. Treba je biti zagrizen in pameten, zvest in dejaven: treba se bo spet oborožiti z mladostjo. Zato je ta prireditev — natečaj Moja vas, ki je postal z Mlado brijezo in drugimi pobudami že tradicionalen, danes je ta prireditev še pomembnejša: združuje nas v imenu otrok in v imenu mladosti — te smo danes vsi najbolj potrebni, in še najbolj vi, ki so vam dolga desetletja odtekali mladi v ravnino in tujino. Zdaj je za obnovo Benečije — in ne samo Benečije — potrebno, da se mladi vrnejo, da zapuščeno in razrušeno spet zgradijo na trdnejših temeljih, da uredijo ta svet tako, da ne bo lep samo zaradi čistega neba, zelenih hribov In bistrih potokov ampak zaradi bolj veselih in srečnih ljudi, zaradi kričanja mladih otrok v hišah, zaradi obdelanih polj in obloženih jablan, zaradi rož na oknih.
Da se bo to zgodilo, je treba
mladim tudi nekaj dati, da se bodo lahko v to veliko delo zagnali.
Treba je vanje sejati ljubezen do svojih krajev, do svojih ljudi, treba jim je vcepiti zvestobo do domače govorice, do navad, do izkušenj in zgodovine svojih vasi. Začutiti morajo potrebo po starodavnem kulturnem izročilu svojih krajev in potrebo po trdnih družbenih vezeh, ki to skupnost pevezujejo in oblikujejo. To zelo pomembno in za prihodnost, za jutrišnji dan odločilno nalogo imajo v mislih in uresničujejo tudi prireditelji natečaja Moja vas.
Prelepe doline vaše Benečije imajo vsaka svojo reko, svoj potok, svojo žuborečo vodo, ki se veselo poganja v dolino. Prav tako so z vseh vaših hribov in dolin prišu-meli spisi, risbice in pesmice vaših otrok, ki so danes prišli sem, prav kot te čiste in žive vode. Že dokazujejo, da mladi rod ostaja zvest svojim izvirom, svojim vasem in ljudem, ki jih edini lahko napajajo, jim dajo svežino, čistost in moč. Dokazujejo svojo veliko spoštovanje in občutljivost za veliko človeško bogastvo, ki se skriva domačih tradicijah in domačem jeziku, v slovenski govorici.
Obenem se te bistre vode danes tu v špetru združujejo, ker vedo, da le ko se potoki združujejo, postane voda dovolj močna, da lahko obrača mlinska kolesa zgodovine. In predvsem kolo v Benečiji, ki ga je tako težko premakniti. Tudi to, da je v poveznosti, združenosti velika moč, to nas tudi uči današnja slovesnost. In skupaj, vsi moramo verjeti in hoteti — naše mlade vode in mi, da bomo mlinsko kolo zgodovine teh krajev premaknili, zavrteli, da nam bo končno namlelo kruha, pravice in košček sreče.
Rrof. Pavel Petričič govori zbranim otrokom, prej ko so dobili «Šenke» od
Izvoljena predsednika dveh vej Parlamenta
V ponedeljek 5. julija sta bila izvoljena predsednika poslanske zbornice in senata.
Za predsednika poslanske zbornice je bil izvoljen s 488 glasovi komunist Pietro Ingrao, z 270 glasovi pa je bil izvoljen za predsednika senata demokristian Amintore Fanfani.
Da je prišlo do teh izvolitev, so se že prej dogovorili predstavniki strank ustavnega loka na skupnem sestanku.
Izvolitev komunista za predsednika parlamenta je skoraj absolutna novost v Italiji. Pravimo «skoraj», zato, ker je pred 30 - leti predsedoval ustavodajno skupščino komunist Umberto Terracini. Potem je bila napravljena umetna pregrada, ki ni dopuščala komunistom do višjih državnih funkciji. Po ustavi je predsednik parlamenta tretja oseba, odnosno tretja državna oblast: Predsednik republike - predsednik senata • predsednik poslanske zbornice.
Z izvolitvijo Ingraa na to visoko odgovorno mesto je bila zrušena tridesetletna pregrada.
Stranke ustavnega loka so dokazale z dogovorom za to izvolitev zdravo pamet in dobro voljo, kar bo brez dvoma uplivalo tudi na bližnja dogovorjanja za sestavo nove vlade in na njeno učinkovito delovanje, kar želijo in pričakujejo širše ljudske množice.
V
Pietro Ingrao
Amintore Fanfani
Ob predstavitvi knjige «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji»
VAŽNA KULTURNA MANIFESTACIJA V ČEDADU
V petek zvečer se je zbralo v dvorani znane kavarne «S. Marco» v Čedadu precejšnjo število intelektualcev ter drugih jubiteljev literature in kulture, obeh narodnosti, Slovencev in Furlanov, da bi prisostovali predstavitvi knjige. «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji», ki jo je napisal znani tržaški raziskovalec, skladatelji in glasbenik, prof. Pavle Merku.
Predstavitev knjige so organizirala kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije. Knjigo sta predstavila dva znana pesnika, Marko Kravos iz Trsta in Luciano Morandini iz Vidma.
Nazadnje je spregovoril o svojem monumentalnem delu, o svojem trudu, o raziskovanju, ki je trajalo 10 let, sam avtor, prof. Merku.
Predstavitev te knjige je bila važna kulturna manifestacija za Furlane v Čedadu in za vse zavedne Beneške Slovence.
Pred nastopom pesnikov in avtorja, je zapel nekaj lepih narodnih pesmi mešani pevski zbor «Po lipo» iz Barnasa, pod vodstvom Nina Specogne.
V prihodnjih številkah bomo objavili nad vse zanimiva govora pesnika Morandinija in Kravosa v zvezi s Merkujevo knjigo, o kateri recenzijo smo že objavili v 12(6) štev. Novega Matajurja.
Knjiga je naprodaj v knjigarnah Bront in Muner v Čedadu ter v k njigarni «La Tarantola» v Vidmu.
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st 4- IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
SLIKE IZ NATEČAJA "MOJA VAS” IN PREDSTAVITVE MERKUJEVE KNJIGE V ČEDADU
mm
mmssm
■
Jussa Ližo iz Petjaga igra za otroke «Moje vasi»
Mladi harmonikarji Glasbene matice iz Trsta igrajo na prireditvi «Moja vas»
SO DAROVALI ZA ŽRTVE POTRESA
Nabiralna akcija se še nadaljuje. Lahko pošljete svoje prispevke na: Novi Matajur Banca Cattolica di Civi-dale, tekoči račun štev. 4415 ali pa jih direktno izročite na upravi Novega Matajurja, Piazzetta Terme Romane 9.
Na zaključni prireditvi «Moja vas» je nastopil tudi pevski zbor «Pod lipo» iz Dolenjega Barnasa
Med predstavitvijo Merkujeve knjige «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji» v kavarni S. Marco v Čedadu. Od ieve proti desni: avtor knjige, prof. Merku, pesnika Kravos in Morandini
Tržaški pesnik Marko Kravos govori otrokom, ki so se udeležili natečaja «Moja vas» v Špetru
Mario Bergnach, Gabriella Simaz in Remigio Cernotta med uprizoritvijo Predanovega skeča «Sardelon»
Del poslušalcev med predstavitvijo Merkujeve knjige v Čedadu
Prej Lit.
Sedaj:
Marija in David - Sovodnje
Marko Predan iz Kravarja emigrant v Belgiji
N.N. Srednje
Skupno Lit.
Zalokar Jurij iz Radovljice ND
518.230
10.000
20.000
20.000
568.230
3.500
BEPIČ:
Mlinarjev Edko je bil
v
umorjen v Spetru
v.
V Špetru je naročila krsto in šla iskat dovoljenje za prevoz v rojstni kraj.
Kamandant jo je sprejel s hinavsko priliznjenostjo. Izrazil ji je sožalje, takoj ustregel prošnji in zlil iz sebe vso gnojnico psovk in sovraštva na «bandite», ki počenjajo tako zahrbtne zločine.
Ko je Tilka odhajala, je z zlobnim nasmehom gledal za njo, si pomencal roke in rekel sam pri sebi «Eden manj je pa le!».
Proti večeru je skozi beneške vasi, po strmih klancih in ovinkih ropotal kmečki voz, na katerem je bila krsta...
Pri Mlinarjevih je bilo vse tiho. Edkova svakinja je pomolzla krave in se odpravljala v mlekarnico. Pri sosedih in znancih so se na tihem pomenkovali in ugibali o skrivnostni smrti. Stana je bila ne-strpana, ker Edka še ni bilo. Nihče ni imel poguma, da bi
ji povedal, čeprav so vsak čas pričakovali mrliča.
Ko se je svakinja vračala iz mlekarnice, je naprosila prijatelja, naj pripravi Stano na ta udarec.
S počasnim korakom je stopil v Mlinarjevo kuhinjo. Stana je sedela pri štedilniku vsa zamišljena in nemirna. V roki je mečkala kos predpasnika. Berti se je igral pri zidu in postavljal hišico iz deščic. Ko se mu je zrušila, se je vsega naveličal in stekel k mamici.
«Mamica, kdaj pride očka?» je vprašal.
«Pride, Berti, pride!» je rekla in ga pobožala po laseh.
«Ali Še ni Edka?» je vprašal prijatelj. «Da se mu le ni kaj zgodilo?».
Stana ga je pogledala z velikimi očmi, nato še svakinjo. Njen pogled je bil globok, prodiren. Mahoma jo je prevzela čudna slutnja. Planila je
s stolčka, pobledela, nekoliko nagrbančila čelo in spregovorila odrezavo, z nekim poudarkom:	«Vi mi nekaj
skrivate! Edku se je nekaj zgodilo! Jaz slutim to že ves dan! Povejte mi, povejte mi -ali je mrtev! Kar odkrito! Hočem vedeti resnico!».
«Stana! Bodi močna! je počasi začel prijatelj. Glas se mu je zatikal. «Težke žrtve zahteva domovina od nas, krvave žrtve, ki pa ne bodo darovane zaman. Glej, Stana, tudi Edka je domovina zahtevala. Kruta, boleča je resnica, ki ti jo moram povedati: Mrtvega Edka peljejo domov! ».
Obstala je kot okamenela, a le za trenutek. Vse mišice na obrazu so ji vztrepetale, vse poteze so dobile bolesten, trpeč izraz, prsi so ji burno vzvalovile in ni bilo slišati drugega kot globok, težak vzdih. Zatemnilo se ji je pred očmi, da je zamižala, nato pa je planila iz kuhinje in skozi glavna vrata naravnost na cesto.
Prav v tistem trenutku se je ustavil pred vasjo voz z mrličem. Kljub temi, ki je legala na pobočja, se je nabralo precej ljudi okrog njega. Stana se je prerila med njimi, z rokami objela krsto, naslonila nanjo svojo glavo in izdavila pretresljiv klic: «Eedi! Moooj Eedi!».
Rada bi se bila izjokala in v solze izlila vso svojo bol,
a ni mogla. Bolečina je bila prehuda.
Vsi so obnemeli. Vsem so zatrepetale ustnice in v očeh so se jim zalesketale solze.
Voz je počasi zapeljal po kolovozu proti hiši. Ko so prinesli krsto v izbo, je pritekel od nekod Berti, ki ni nič vedel, kaj se dogaja in je brezskrbno vprašal Stano: «Mamica, ali bo prinesel očka konjička in žogico?».
To nedolžno vprašanje je kot nož presunilo ubogo ženo, da je zajokala. Kot grah debele solze so ji polzele po licu. Dvignila je sinka v naročje, ga prižela k sebi in rekla: «Ti moj zlati otrok, očka ni več!».
Travniki so ozeleneli, drevje se je odevalo v listje, ptički so žvrgoleli in znašali gnezda, vsa narava se je zlila v eno samo ubrano pesem novega življenja.
Tudi v človeških srcih je klilo, brstelo in poganjalo novo življenje. Zadonela je pesem svobode, miru, ljubezni, bratstva in edinosti. Topovi-so izpljuvali svoj ogenj, strojnice so se izregljale, puške so utihnile - vojna je bila končana.
Konec sovraštva, divjaštva, grozodejstev, zverinstva, po-besnelosti in uničevanja -začetek novega življenja, prepojenega z mirom, ljubeznijo, razumevanjem in medsebojno pomočjo.
Proti pokopališču je stopala Stana v črni obleki. Z Ber-tijem sta nesla na grob šop-' ke pomladnega cvetja.
Stana je slišala to pesem pomladi, to vriskanje svobodnih src, rada bi se bila pridružila temu veselju, uživala, kot so drugi uživali, a nekaj jo je stiskalo v grlu in nehote ji je sililo na jezik: «Edi, zakaj nisi počakal še en mesec, da bi skupno uživali to lepoto?!».
Razumela je, da je z milijoni drugih tudi ona darovala svojo veliko žrtev na oltar domovine. Štela si je to v čast, toda vsa njena ženska bit, njeno občutljivo srce žene in matere je bilo tako tesno povezano s pokojnim, da je morala bojevati težak boj v svojih notranjosti.
Na pokopališču sta z Ber-tijem okrasila grob, zrahijale in zdrobila kepe na gomili, da bi bila očku zemljica boli lahka? Nekaj časa sta ostala v tihi zamaknjenosti. Tudi Berti je zdaj vedel, da očka ni več, da so ga hudobni ljudje ubili, da počiva pod tem križem, pod temi cvetlicami, ki sta jih bila pravkar položila na grob. Ni pa mogel v svoji otroški glavici doumeti, zakaj so mu očka ubili, ko je bil vendar tako priden in tako dober. Vedel je le, da konjička ne bo imel, niti žogice, da mamica večkrat joka,
ko gledata očkovo sliko in po-gostoma je pri svojih igrah postal resen, se zagledal v daljavo in mislil.
Tudi ob grobu se je zresnil. Počenil je na tla, se z lakti naslonil na kolena in gledal nepremično v grob. Niti velika mravlja, ki mu je lezla po nogi, ga ni zmotila.
Stana ga je opazovala. Solza se ji je utrnila iz očesa in ji zdrknila po licu. Ubogi otrok! - sije mislila. - Tvoja glavica je še premajhna in srce predobro, da bi moglo razumeti vso hudobijo tistih ljudi, ki so se prelevili v zveri in iz pohlepa po bogastvu, zemlji in ljudeh povzročili vojno in pahnili v nesrečo milijone nedolžnih miroljubnih ljudi.
Prijela je sinka za roko, si ga prižela na srce in rekla: «Berti, ko boš velik, ti bom vse povedala o očku in o tistih grdin ljudeh, ki so ga ubili. Zdaj pa mi tukaj obljubi, da boš vedno priden in tvoja mamica ne bo več jokala».
Otrok se je globoko oddahnil, pogledal s svojimi velikimi očmi mamico, jo z desno roko objel okrog vratu in rekel: «Mamica, jaz bom priden, ti pa ne smeš več jokati! ».
Potolažena sta zapuščala grob in stopila na pot novega, svobodnega življenja.
KONEC
Ancora sulla tavola rotonda di S. Pietro al Natisone
UN’ESPERIENZA AUTENTICA PER TUTTO IL FRIULI
/
Tendopoli v Bardu
TERSKA DOLINA
NEKAJ ZADNJIH NOVIC IZ HUDO PRIZADETIH VASI TERSKE DOLINE
Intervengo perchè non sono rimasto soddisfatto dalla cronaca che il giornale ha fatto della «tavola rotonda» di S. Pietro al Natisone sui gruppi etnico-linguistici. Prima di tutto voglio ringraziare i miei colleghi del consiglio provinciale che hanno cortesemente aderito al nostro invito alla tavola rotondo. E’ stata una adesione importante, che ha consentito di presentare il tema in modo autenticamente sincero ed unitario, pure nelle varie ottiche politiche e personali E voglio ringraziare il pub blico e debbo dire che
il dato più rilevante che emerge dalla «tavola rotonda» dei consiglieri provinciali, è quello della attenzione partecipata, fino alla tensione, vivace senza che eccedesse (come forse da qualche parte si poteva desiderare) in intolleranza. Si deve tener conto che in una sala troppo ristretta per lo scopo, si trovavano, accanto ai giovani, faccia a faccia — si può dire per la prima volta — i protagonisti (anche contrapposti) della vita politica e culturale delle Valli del Natisone (ed alla loro storia, non sempre facile) degli ultimi t rent'anni.
Cattolici e comunisti, socialdemocratici e socialisti, sacerdoti e sindaci, giovani, ragazzi, donne, ecc.: una folla attenta per quasi quattro ore, di fronte al gruppo dei consiglieri provinciali ospiti della serata, non tutti usati ad un impatto così forte con la realtà delle Valli del Natisone.
Al di là della cronaca, nel complesso problema oggetto del dibattito, «i problemi attuali dei gruppi etnico-linguistici della Provincia di Udine», si deve rilevare la varietà degli interventi del pubblico. Varietà di contenuto e di qualità, nella quale le posizioni più serie e qualificate non hanno mancato di trovare spicco ed adesione.
Si sono evidenziate, è vero, anche posizioni di retroguardia ( il cui limite oggettivo è quello di essere ancorate all’esperienza, spesso unilaterale, del passato, senza accorgersi dei tempi che cambiano e quindi del futuro) tendenti a rimanere sempre più isolate nel dibattito politico.
Interlocutorie, se non talora contradditorie, e peraltro interessanti, sostenute da buone motivazioni umane ed ideologiche, le posizioni intermedie, rifacentesi sia alla esperienza storica e politica dei cattolici della D.C., sia a quella popolare di una certa lascia del PSDI (se escludiamo le «retroguardie» oltranziste di quel partito).
Nella Slavia italiana si e-sprime ormai con sicurezza uriarea politica, che comprende un arco di forze consolidate, politiche, culturali ed economiche (la tradizio-
nale fascia socialista e comunista con ampi strati cattolici) che si caratterizzano per la capacità di individuazione dei problemi e delle proposte, protagoniste delle vive esperienze culturali delle Valli e delle loro manifestazioni di impegno politico.
Per quanto apparentemente complicato, ne risulta un chiaro discorso sui contenuti. Respinte unanimemente (e condannate) le propensioni discriminatorie, si pensa positivamente alla possibile valorizzazione della lingua dialettale slovena e della cultura che essa esprime, anche nella scuola. Siamo di fronte ad una unanime conquista programmatica!
All’interno di questa area, esiste una fascia di posizioni, sempre meno confusa, che osservano l'opportunità di utilizzare la lingua slovena come strumento di conoscenza e di conquista culturale. E' questa la fascia più mobile, perciò la più suscettibile a recepire i dinamismi politici e culturali che nascono dalle azioni politicìuT e dalle iniziative di vario ordine, finalizzate alla circolazione delle idee e delle proposte.
E vi è anche, certamente, chi non crede a soluzioni che distacchino concettualmente gli sloveni del Friuli da quelli di Gorizia e di Trieste e conduce quindi a battaglie anche di principio.
Nasce comunque una considerazione:	finalmente il
confronto è aperto ed ogni persona o gruppo può trovare il proprio spazio ed il proprio ruolo, come nella vita economica ed amministrativa, in quella sociale e po-liica, così nella difesa della nostra antica comunità nei suoi caratteri umani e culturali.
Gli operatori del Centro Studi Nediéa, che hanno dedicato il proprio impegno alla difesa attiva della lingua dialettale con il supporto di quella slovena (si ricordi il concorso «Moja Vas» ed il corso «Mlada Brieza» con le relative pubblicazioni), sentono di adempiere ad un preciso dovere di formazione e di informazione, cercando di elevare il livello del dibattito (anche dalle secche del localismo) con i Benečanski Kulturni Dnevi, sui temi della lingua, della storia, e della razionalizzazione economica ed ambientale.
Così la tavola toronda di S. Pietro, in cui pure sono emerse insufficienze di preparazione strumentale, mette in luce fermenti attivi e ri-generatori, che renderanno fertile il dibattito che è stato proposto dal Consiglio Provinciale di Udine, e si dimostra un'esperienza autentica, utile per tutto il Friuli.
Paolo Petricig
Responsabile del Centro Studi Nediža
Po zadnjih podatkih ima komun Bardo v Terski dolini okoli 90% porušenih ali zelo poškodovanih hiš. Pravimo po zadnjih, kajti komisija ni pregledala še vseh vasi, zaselkov in samotnih hiš in ugotovila kolikšno škodo je prizadejal tres 6. maja in vsakdanje nevihte. Komun Bardo spada namreč pod tisto področje, kjer pade letno največ dežja v Italiji. Metereologi pravijo, da ga pade največ v Huminu (Gemona), a Bardo ni zračno daleč več kot kilometer in zato je skoraj enako podvržen slabi klimi, posebno nevihtam.
Danes so ljudje bardske-ga komuna vsi razkropljeni. Stare so pobrali in jih poslali v razne domove po Italiji, bolne so spravili v špi-tale, preživeli pa so pod šotori (tendami).
S prvimi deli so ponekod že pričeli, potem ko je komisija ugotovila, če je hiši; še popravljiva ali da ni nevarna. V Sedliščih (Micot-tis) bodo kmalu popravili 5 hiš, v katerih bo dobilo streho 10 družin od 33, ki jih
Italija
V zadnjih 20. letih so od leta 1952 do leta 1971 zabeležili v Italiji 4443 potresov od druge stopnje Mercalljeve lestvice navzgor. Pokrajine ki so, v zadnjih 20 letih imele čez 500 potresov so v zapor e-d[lt: Kam pani ja, Abruzzi, Sicilija in Umbria, po raziskavah direktorja nacionalnega zavoda za geofiziko prof. Caputa.
Vse druge pokrajine so manj podvržene potresom. Sardinija se lahko smatra za brezpotresno področje.
Kako se je Italija pripravljala? Odgovora ni, ker v celi Italiji ni bilo niti ene sonde za odkrivanje trupel. Sonde so prišle iz Jugoslavije in iz Francije.
biva v tej vasi; v Bardu (Inseverà) 16 družin od 67 v 11 popravljivih hišah; v Zavrhu (Villanova) bo šlo 40 družin (to je pol vasi) v 27 hiš, ki so lažje poškodovane. V Bregu (Pers) in Muzcih (Musi) pa je stanje še slabše: vse hiše, razen gostilne ob izviru Tera, bodo morali porušiti in sicer v Muzcih 22, v Bregu pa 13. Vsega skupaj je ostalo po teh podatkih brez strehe 35 družin. V Bodbrdu (Cesariis) in Teru (Pradielis) bodo mogli popraviti samo dve hiši za 5 družin, ostalih 142 pa bodo morali porušiti; v Njivici (Vedronza) bodo popravili 18 hiš.
«Kljub velikemu prizadevanju, da bi potresenci dobili čimprej streho», so nam povedali domačini, «se bo moralo več kot 250 družin prilagoditi barakam ali pre-fabriciranim hišam in to še pred zimo, ker v parih mesecih poletja ni mogoče dosti napraviti». Trenutno manjkajo tudi deske, tramovi, cement, opeka in drug gradbeni material. Da ne govorimo o sanitarijah (strani-
šča, kanalizacija, vodovodi itd), ki so potrebna v vsaki vasi.
Zavoljo tresa pa niso bili prizadeti samo ljudje, ampak tudi živina. Do sedaj so namestili 130 glav goveje živine v zadružni hlev v Teru, ostale pa tje in tam. Nastal je tudi zaradi njih velik problem, ker so seniki porušeni in je vse seno ostalo pod nevarnimi ruševinami. Na srečo so jim ga poslali pred dnevi en kamion, za prvo silo.
Večina del za obnovo vasi bardskega komuna bodo prevzela vsa domača gradbena podjetja, nekaj pa jih bo moralo priti seveda od drugod, ki so bolje opremljena kot ta, saj že pri prvih delih primanjkujejo «buldožerji» in drugi stroji.
Že prve dni po tresu so ustanovili v Bardu vaški odbor (komitat), ki vestno skrbi, da prihaja pomoč redno vsem potresencem: v Bardo, Sedlišče, Muzce, Njivico, Ter, Zavrh, Bodbardo, Breg in samotne hiše, ki spadajo pod ta komun.
Rinnovati
on
organismi
direttivi
delVANPi
provinciale
Il giorno 29 giugno, presso la sede dell’Associazione in Udine, si sono riuniti contemporaneamente la Presidenza Onoraria, il Comitato Provinciale ed il Collegio dei Revisori dei Conti eletti al-l’11° Congresso Provinciale dell’A.N.P.I. tenutosi in Udine il 10 e 11 aprile scorso.
Il presidente dell’assemblea on. Mario Lizzerò, in a-pertura della seduta, ha commemorato l’aw. Mario Livi valoroso combattente del C.I.L. e Presidente onorario dell’A.N.P.I. di Udine. Ha inoltre informato del lavoro e dell'assistenza svolta dal-l'A.N.P.I. e da altre Associazioni della Resistenza europea a favore dei terremotati friulani.
Dopo queste premesse si è passati alla elezione dei dirigenti del nuovo Comitato Provinciale dell’A.N.P.I. dopo aver tenuto conto della completa rappresentatività di tutte le formazioni della Resistenza Friulana.
Con applauso e per alzata di mano sono stati eletti:
FEDERICO VINCENTI, combattente della resistenza militare italiana all'estero PRESIDENTE PROVINCIALE;
prof. LUIGI RAIMONDI, combattente volontario nelle Forze Armate inquadrate nel C.I.L. VICE PRESIDENTE;
avv. ALBERTO COSATTI-NI, combattente delle formazioni «Giustizia e Libertà» VICE PRESIDENTE;
arch. TIZIANO DALLA MARTA, combattente delle formazioni «Osoppo» VICE PRESIDENTE;
cav. ADELCHI GOBBO, combattente delle formazioni «Garibaldi» SEGRETARIO PROVINCIALE;
LINO VISINTINI, combattente delle formazioni «Garibaldi» SEGRETARIO AMMINISTRATIVO.
Presidente del Collegio dei Revisori dei Conti è stato e-letto il rag. RODOLFO CASTIGLIONE famigliare del Caduto nei lager nazisti. E’ stato inoltre nominato Segretario della Presidenza Onoraria il prof. Ferdinando Mau-tino già Capo di S.M. della Divisione Garibaldi «Natisone».
L'assemblea degli organismi dirigenti dell'Associazione, su mandato del Congresso Provinciale, ha inoltre nominato i 26 delegati al Congresso Nazionale dell’A.N.P.I. che si terrà in Firenze nei giorni dal 4 al 7 novembre prossimo ed al quale parteciperanno anche numerosi invitati della Resistenza Friulana.
TERSKA DOLINA
Judje Terske in Karnajske doline ringracjajo use, ki so se naordali naših uasi u teh momentih tresa in tempora-Ija. Veliko ringracjajo Slovenje od Trsta in Gorice, ki so parnesli parve aiute.
zemlja potresov
LETO IN KRAJ POTRESA
1859 Norcia 100 mrtvih
1870 Cosenza 136 mrtvih
1871 Montevulture 671 mrtvih 1873 Belluno 100 mrtvih 1881 Casamicciola 121 mrtvih 1883 Casamicciola 2.313 mrtvih 1887 Liguria 640 mrtvih 1894 Piana di Reggio Calabria 111 mrtvih 1894 Aspromonte 101 mrtvih 1905 Nicastro 557 mrtvih
1907 Ferrazzano 167 mrtvih
1908 Messina in Reggio Calabria 110.000 mrtvih
1914 Cona Okoli Etne 68 mrtvih
1915 Avezzano 29.978 mrtvih 1930 Irpinia 1.425 mrtvih 1954 Cosenza 468 mrtvih 1962 Irpinia 16 mrtvih 1968 Zapadna Sicilija 316 mrtvih
1971 Tuscania 31 mrtvih
1972 Ancona
1974 Ancona
1975 Messina e Foggia 1975 Milano, Chiavari in Prato
Gemona dopo il terremoto
Previsione, prevenzione, aspetto politico dei disastri sismici
Molti degli abitanti delle zone colpite dal terremoto nel Friuli orientale, in Slovenia e nella Carinzia hanno ricevuto un questionario sul sisma redatto dal prof. Giorgio Matteucig dell'Istituto di Zoologia della Facoltà di Scienze dell’Università di Napoli, originario per famiglia delle Valli del Natisone. Il significato di questo questionario è evidente sia sul piano scientifico, sia sul piano sociale.
Come dice il prof. A. Naz-zaro dell’Osservatorio vesuviano (Eredano-Napoli) in una sua pubblicazione dell' aprile 1976, «quando avviene un terremoto non bisogna solo lasciarsi prendere dalla paura o da atteggiamenti fatalistici, ma bisogna anche tener presente che ci si può difendere dalle sue conseguenze: infatti il terremoto è inevitabile, ma non sono inevitabili i danni che esso arreca.
La difesa è naturalmente di tipo preventivo, è necessario che la società si «vaccini» contro il terremoto. In ciò risiede l’aspetto politico del problema, perché bisogna che gli Organi di Governo abbiano la volontà di condurre a termine una adeguata e corretta politica del territorio che tenga anche conto dell'esistenza e dell'influenza dei fenomeni naturali come i terremoti quando si vanno a considerare i problemi che riguardano gli insediamenti urbani ed industriali, i trasporti, le eventuali costruzioni di centrali atomiche. A tale scopo, oltre ai terremoti, bisogna naturalmente tenere anche presenti altri fenomeni dovuti ai fattori geologici e geomorfolo-
gici che caratterizzano le varie unità territoriali.
Per capire quanto vi sia da lavorare rispetto a questi problemi si pensi alla catastrofe del Vajont, oppure che nessun paese attorno al Vesuvio o dei Campi Flegrei (eccetto Casamicciola) è soggetto alle norme di una qualsiasi regolamentazione edilizia antisismica.
La Società non può essere gravemente danneggiata dalla impreparazione e dalla inefficienza di caste politiche e professionali; la gente deve supplire alla disinformazione cui è sottoposta interessandosi direttamente di certe questioni, affinché l'attuale ignoranza non si trasformi brutalmente in forti ingiustizie, quando ad esempio, un terremoto faccia crollare le case più deboli e più povere e perdere (anche momentaneamente) lavoro a varie categorie di lavoratori. Si pensi ancora alle baracche della Valle del Belice e dell' Irpinia, allo sgombero forzato del centro storico di Pozzuoli ed ai relativi tentativi di speculazione. E' sempre la gente più emarginata ed indifesa che subisce le baracche e gli sgomberi: tutti devono assumere le proprie responsabilità politiche e culturali anche per fare in modo che ciò non sia possibile».
Il questionario Matteucig, che riportiamo a parte coglie anche l'aspetto essenziale di previsione, già ampiamente studiato da Mercalli e dai cinesi, mediante il comportamento anormale degli animali e di altri fattori.
Una cosa è certa: se non daremo il nostro contributo a tali ricerche, come potremo essere in grado di difenderci nell'avvenire?
QUESTIONARIO MATTEUCIG SUL TERREMOTO DEL FRIULI ORIENTALE - MAGGIO 76
IL PROF.	MATTEUCIG	E’	ORIGINARIO
1 PRELIMINARI
1.1 Nome ......................; Cognome
Età: ..............;	Professione,	lavoro: ........................... ;
Indirizzo, recapito:
1.2 Un terremoto è stato avvertito : non avvertito 1-3 Ora ............................... A.M.
1.4 Se è stato avvertito, fornire le seguenti informazioni (sottolineare le parole appropriate, oppure riempire gli appositi spazi] ;
1.5 Se NON è stato avvertito, restituire il questionario, firmando lo stesso.
2 SENSAZIONI PREMONITRICI FISIOLOGICHE NEL CORPO
2.1 Che cosa avete avvertito nei giorni, ore, minuti, secondi prima delle scosse sismiche?:
Nulla, malessere generale, nausea, eccitazione nervosa, grandi alterazioni nervose, senso di spossatezza, senso di soffocazione, fiacchezza di gambe, pesantezza di corpo, estemporaneo assetamento, umore non lieto, sensazioni penose, un non so che di paura misteriosa, tremolio nelle membra, inquietudine inesplicabile, oppure
2.2 Che hanno avvertito persone di vostra conoscenza?:
3 IL COMPORTAMENTO ANIMALE ED IL TERREMOTO Segni premonitori negli animali domestici e d'allevamento;
3.1 Vi è parso anormale il comportamento degli animali domestici (cani, gatti, uccelli in gabbia, pappagalli, merli, canarini, pavone, colombi, galline, papere, oche, oppure
e dallevamento (mucche, pecore, capre, conigli, maiali,
cavalli, asini, trote, api, o ..........................................)
pochi giorni, poche ore, pochi minuti, pochi secondi, prima del terremoto?
Svolazzavano - si agitavano - stavano zitti - gridavano -erano sonnolenti - tentavano di fuggire - non volevano essere chiusi in stalle e recinti - oppure
Segni premonitori negli animali selvatici;
3.2 Avete notato qualche anormalità nell'abbandono dei loro soliti ambienti; nel precoce passo, nel nidificare o non nidificare nei soliti posti, nel comportamento degli uccelli liberi nella vostra zona prima del terremoto, oppure? ;
3.3 Avete notato negli anni, nei mesi, nelle settimane, nei giorni, nelle ore precedenti il terremoto particolari aumenti, diminuzioni, raggruppamenti di animali selvatici (serpenti, bisce, vipere, lucertole, topi, scoiattoli, ghiri, volpi, blatte, girini, rane, mosche, pipistrelli, vermi terrestri (lombrichi), lumache, vespe, civette, gufi, moscerini, trote, nibbi, falchi, pesci, oppure	)?
3.4 Che facevano questi animali poco prima dei "terremoto? Scappavano dalle tane - cercavano rifugio - sembravano impazziti - stavano zitti - emettevano suoni - abbandonavano l’acqua ed il loro ambiente naturale - si raggruppavano - oppure
3.5 Qual era la posizione degli animali durante il terremoto? Scappavano dalle stalle e dalle case - si rifugiavano nei loro ricoveri naturali - stavano all'aperto - quieti - soli -in gruppo - oppure ............................................. ;
3.6 Qual era il comportamento degli animali dopo Te scosse sismiche? (Nominarli e descriverne il comportamento)
3.7 Che hanno fatto gli animali, domestici e selvatici, prima delle eventuali repliche di scosse sismiche? (Nominarli e descriverne il comportamento)
3.8 Quale fu l’effetto delle scosse sugli animai)’?....................................................
3.9 Avete osservato, dopo il terremoto, pesci uccisi nei fiumi o nei laghi?
4 LE PIANTE ED IL TERREMOTO
4.1 Sono state scosse o sradicate le piante?
4.2 II vino delle botti si è intorbidito nei giorni precedenti il terremoto?
4.3 Avete notato qualche anomalia nelle piante prima del terremoto?
5 VOSTRA POSIZIONE DURANTE IL TERREMOTO
5.1 Città: 	;	Comune:	;
Provìncia
Villaggio: ..............’	;	Località:
Coordinate geografiche: 	;	Nazione:
5.2 Tipo di substrato o di suolo
Roccioso, ghiaioso, non coerente, compatto, paludoso, colmata, oppure .......................................................... ;
A livello, inclinato, ripido, oppure .................................. ;
5.3 Se stavate in casa, dire il tipo di costruzione.
Legno, mattone, pietra, cemento armato, oppure
5.4 Qualità della costruzione.
Nuova, vecchia, ben costruita, mal costruita, oppure ;
5.5 Numero di piani dello stabile dove stavate.
5.6 Piano dell'osservatore.
5.7 Vostra attività al momento delle scosse: camminavo, ero seduto, ero sdraiato, dormivo, oppure
5.8 Se invece stavate fuori, voi e gli altri, stavate: fermi' in movimento.
6 EFFETTI SULLA POPOLAZIONE
6.1 Sentito da: nessuno, pochi, molti, diversi, tutti (nella vostra casa), (nella comunità);
6.2 Persone svegliate dall’evento: nessuno, pochi, molti, tutti (nella vostra casa), (in comunità);
6.3 Persone spaventate: nessuno, pochi, molti, tutti (nella vostra casa), (nella comunità);
7 SUONI ATTINENTI
7.1 Tintinnio di finestre, porte, piatti, ecc.
7.2 Schicchiolìo di stabile, della costruzione (descrìvere)
7.3 Rumori della terra: deboli, moderati, forti.
7.4 Avete avvertito rumori, boati prima della scossa?
8 OSSERVAZIONI MAGNETICHE E METEREOLOGICHE
8.1 Dire se e per quanto tempo si sono avute interruzioni telegrafiche, prima, durante, dopo il terremoto?
8.2 Avete notato se gli aghi magnetici e delie bussole oscillavano prima e dopo il sisma, oppure si erano smagnetizzati?
8.3 Com'era il tempo prima del terremoto?
Freddo - caldo - ventoso - nebbioso - piovigginoso - nuvoloso, oppure .....................................................................................
8.4 Com'erano le variazioni barometriche prima del terremoto?
8.5 Avete osservato bagliori di luce di particolari colori o lampeggiamenti prima del terremoto?
9 OSSERVAZIONI FISICHE E DANNI DEL TERREMOTO Fuori
9.1 Alberi ed arbusti sbattuti, veicoli dondolati, ecc.
9.2 Avete osservato cambiamenti, permanenti o transitori, in altri oggetti varii?
Orologi fermi o con cambi di velocità ecc., ghiacciai scossi, rottura di cavi, campane scosse fino a suonare, automobili disturbate (sia nello stato di quiete che in moto), oppure
9.3 Comignoli, lapidi, pietre tombali, serbatoi d’acqua elevati, ecc., incrinati, ruotati, capovolti,
8.4 Terreni incrinati, frane, acque agitate, ecc.
9.5	Avete	osservato	cambiamenti, permanenti	o transitorii,
nel terreno?
Inarcamento regionale, ecc., scarpate, terrazze, fessure, cunicoli e tracce	d’altri fenomeni consimili, frane (bru-
che cadute, valanghe, flussi, deviazioni), fessure secondarie, crateri di sabbia, sollevamento di pilastri, pali, staccionate, onde visibili (?), scosse percettibili, oppure
9.6 Qual è la natura geologica del terreno dove sono avvenuti i maggiori danni?
9.7	Avete	osservato	cambiamenti, permanenti	o transitori,
nell’acqua sotterranea e di superficie?
Sbarramenti, ostruzioni, abbassamenti e cadute, salti, cascate,	diversioni,	abbassamento di laghi o	stagni, cam-
bi di uscita d'acque sorgive, pozzi, sorgenti, cambiamenti di livello dei pozzi, sorgenti post-terremoto, acque al dì sopra degli abituali margini, occasionali oscillazioni sopra e sotto il livello medio dei laghi durante da pochi minuti a più di un’ora, oppure
9.8 Avete avvertito variazioni di temperatura, di getto di portata, di particolari odori di gas, di colore, di sapore, di bolle, di fanghi nell’acqua dei pozzi e delle sorgenti prima e dopo il terremoto?
9.9 Quali sorgenti termali o minerali conoscete nella zona terremotata?
9.10 Avete notato sparizioni o nuove formazioni di sorgenti d’acqua e circolazione di gas ed acque sotterranee prima o dopo il sisma?
9.11 Sono stati avvertiti cambi di livello nei laghi naturali ed artificiali, nei banchi di raccolta prima del terremoto?
9.12 Avete osservato cambiamenti, permanenti o transitorii, nelle opere di costruzione?
Curvature, distruzione o danneggiamenti, per divisione in più parti o spaccature oppure per compressione violenta o schiacciamento a carico di: edifici, ponti, oleodotti, metanodotti, ferrovie, muri di cinta, recinti, strade, canali di scolo; danni più ordinari a camini, comignoli, ciminiere, fumaioli, finestre, intonaci, con cigolii di intelaiature, o delle strutture, oscillazioni, pendolamenti di elevate strutture e di ponti, oppure
9.13 Altri effetti:
In costruzioni:
9.14 Oggetti appesi ondeggiati moderatamente, violentemente; direzione ..........................................................
9.15 Avete osservato cambiamenti, permanenti o transitorii, negli oggetti non fissati?
Spostamenti (includendo anche un'apparente rotazione), capovolgimenti, rivoluzione, caduta, proiezione, orizzontale e verticale), scuotimenti, oscillazioni, tremori, trabal-lamenti, forti scuotimenti, oppure ......................................................
9.16 Piccoli oggetti spostati, capovolti, caduti
5.17 Mobili spostati, capovolti, rotti ......................................
9.18 Intonaci screpolati, rotti, caduti
9.19 Finestre incrinate, deformate
9.20 Elementi strutturali di mattoni, legno, oppure
9.21 Danneggiamenti: nessuno, lieve, moderato, grande,
10 DOMANDE RISERVATE AGLI SPECIALISTI
10.1 Si prega fornire le informazioni disponibili sull'area interessata dal terremoto circa la misurazione delle distorsioni del suolo, della deformazione del piano terrestre, dell’inclinazione del suolo, dei cambiamenti dell’elevazione o abbassamenti terrestri.
10.2 Si prega fornire le informazioni disponibili sull’area interessata dal terremoto circa la misurazione delle variazioni del campo magnetico terrestre, delle correnti elettriche del suolo, dei cambi nella velocità delle onde sismiche e nella resistività elettrica.
10.3 Secondo voi è stato avvertito e qual è stato l'effetto della variazione del campo elettromagnetico sugli organismi viventi?
10.4 A che punto si è con lo studio idrogeologico e geologico strutturale della zona?
10.5 Si prega fornire le informazioni disponibili sull’area interessata dal terremoto circa la misurazione dei cambi di quantità del gas radioattivo radon nell'acqua dei pozzi.
10.6 A che punto è la micronizzazione dell'area interessata?
10.7 Sono esatti questi dati sul terremoto del 6-5-1976? Magnitudo «IVI» (scala Richter); 6,2—; profondità del fuoco (ipocentro): 15-25 km.; intensità ep.: (scala Mercalli): IX-X grado; epicentro: (???) Gemona?
10.8 Siete in grado di tornire le isosiste del terremoto (6-5-1976)?
10.9 Qual è la linea di faglia maggiormente interessata al fenomeno tettonico avvenuto?
10.10 Quali fenomeni sono stati avvertiti durante le trivellazioni petrolifere in profondità nel Friuli prima, durante e dopo il terremoto?
10.11 Qual è stato il comportamento degli animali degli zoo prima, durante, dopo il terremoto nelle zone in cui è stata avvertita la scossa?
10.12 Com era I attività delle macchie solari poco prima del terremoto?
10.13 Subito dopo il terremoto sono stati registrati casi dì aborto spontaneo oppure variazioni nel decorso di particolari malattie?
11 Saranno apprezzate ulteriori informazioni supplementari.
12 Data, firma ed indirizzo del mittente
Restituire a:
GIORGIO MATTEUCIG Istituto di Zoologia della Facoltà di Scienze dell'Università di Napoli Via Mezzocannone, 8
NAPOLI (80134) ITALY
UGASNILO JE ŽIVLJENJE MATERE DEVETIH PARTIZANOV
KRATKI NASVETI ZA GOSPODINJE
KR1ES
Mankajo še dva tjedna za dan svetega Ivana, že mladina se pomu j a za krjes napravt na križe an veselo ga pargat, ku bo čarna nuoc pokrila vas. Paržgejo slamo de se uzdigne vesok oginj. Otroc an puobi začnejo uriskat an plesat okuole Ijepega kresa.
Ti star ga bojo gledal an kregal norce, ki kradejo lonce sjersča po njivah, de krjes se na pogasne.
U pepeu so že parprauli kuintale arbide, lazine, vjeja z vilan paruljčene na cjeste. Kar samuo pepeu ostane, se potuljo damu u pastjejo za zguoda iti sjec, grabit kope an lonce rimat za žvino. Mislijo, de manj teškuo bi
bi uo
pejat krave jest u sanožeta. Oni bi manj kosi ponucal, manj se potil na soncu, vic hodil plesat an u uas po brezijeh an po dolinah.
J. Trušnjak
6. MAJA 1976 OB 21. URI
Grmi, bobni Še kaj bo?
Kot grom vse pretrese. Zemlje pod mano ni Še kaj bo?
Zemlja se trese in luna svoje rdeče oko rezkriva - Zemlja peče Še kaj bo?
Ta blisk krvavo rdeče vse na cesto žene ln mir. Srah vse onemi. Potem vik in krik Še kaj bo?
Korak onemoglih...
Jjh žene v svet brez strehe brez doma. Ljubim te domačija!
A kaj!!
Pregnalo me delo je... od mladih let.
Sedaj pa na stare, me zemlja žene v svet. Razpoke na hišah, razpoke na tleh, razpoke v družinah še krik je zveneč!
Tudi letos Benečani na Seminarju slovenskega jezika v Ljubljani
Vedno je več mladih Benečanov, posebno študentov in intelektualcev, ki želijo od bliže spoznati svoj materni jezik, se vanj poglobiti, se ga učiti brati in pisati. Prav tako želijo spoznati lepoto in bogastvo slovenske literature in kulture. To jim omogoča vsako leto seminar Slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja filozofska fakulteta v Ljubljani.
Letošnji seminar se je začel v ponedeljek 5. julija in bo trajal 14 dni.
Udeležuje se ga devet beneških Slovencev. Med njimi je nekaj veteranov, drugi pa so vsi novi, ki se bodo prvič učili pisanja in branja svojega materinega jezika, želimo jim srečno bivanje v Ljubljani in pridno učenje, da bi s tega seminarja prinesli čimveč domov.
Rojena je bila v čeplešišču
Desetega aprila je prenehalo biti blago srce matere 9 partizanov, Jožefe Hrast iz Livka.
Trnjeva pot te slovenske partizanske matere se je začela pred 87. leti v mali beneški vasici, čeplešišče, pri Mohoru, onstran meje, blizu Trčmuna, kamor je kot otrok hodila po prve živi jenske nauke, katere ji je dajal buditelj slovenske Benečije, Ivan Trinko-Zamejski.
Pred 64. leti se je priženila v takratno Avstrijo na Livek, kjer je že par let pred poroko služila pri gostilničarju - Krocu -. Na dan poroke, ko je Hrast Jožefa z beneškimi svati v kočijah šla čez državno mejo pri Robiču - Stupica, ko so italijanski obmejni stražarji dvignili zapornico in pustili mlado, brhko nevesto Jožefo na Avstrijsko stran, so glasno dejali avstrijskim stražarjem in drugim svatom, ki so jo pričakovali na avtsrijski strani: «IZROČAMO VAM DOBRO BLAGO». In res se niso zmotili, kajti mlada in vitka Mohorova Jožefa iz čeplešišč je bila res delavna, kot mravlja, in vzorna slovenska mati, ki je v naprednem duhu vzgajala svoje sinove, ki so se rodili drug za drugim.
Leta 1915 je Jožefa v naročju s prvima sinoma, Jan-kotom in Bertijem, morala bežati v pregnanstvo, pred vihro prve svetovne vojne. Medtem, ko se je moral mož Ivan bojevati na ruski fronti, kjer je bil tudi težko ranjen.
V zakonu se je Jožefi in Ivanu rodilo 9 sinov, katere sta zredila pod fašistično Italijo z vso težavo, v bedi in pomankanju, ker ni bilo za 9 lačnih ust večkrat dovolj niti suhega močnika.
Ko so Jožefi in Ivanu eden za drugim doraščali sinovi, ni bilo zanje dela pod fašizmom, zato je teh 9 sinov bilo v glavnem 9 hlapcev in pastirjev, ki so pomagali premožnejšim kmetom, poleti spali v senu, na skednju, pozimi pa v listju, v hlevu pri živini.
Prav zaradi dobre vzgoje in krivic, ki jih je fašizem delal primorskim Slovencem skoraj 25 let, ko je prišel obračun s fašizmom, je iz teh 9 zatiranih hlapcev in pastirjev postalo 9 upornih partizanskih borcev, ki so se ob oktivni podpori zavednih staršev borili do razsula italijanskega fašizma in nemškega nacizma.
Pokojna Jožefa in njen mož Ivan, ki je, žal, umrl že leta 1947, sta bila za časa
NOB vedno v strahu za svoje sinove, po drugi strani sta pa bila ponosna na svojih 9 partizanov. Ko se je 7. aprila 1945 odvijala zadnja borba med nemško edinico in partizani na livškem sektorju, pod Livškimi Ravnami, v kateri so se borili kar 3 Hrastovi sinovi, je oče Ivan, ko sta z Jožefo iz Livka od daleč, nestrpno opazovala to par ur trajajočo borbo, naenkrat ponosno zaklical po domače, ženi Jožefi, rekoč: Glej, Pepa, sedaj po nerncih užigajo tudi naš trije sinovi in se borijo za svobodo in za boljšo bodočnost».
Pokojna Jožefa je ustajala nešteto noči okrog 23. ure. V temnih nočeh je v mrazu hodila na prostovoljno stražo, na stezo za vasjo, da bi njen sin, Tone, ne padel v sovražne zasede, ko se je v nočnih urah večkrat vračal po tej stezi, iz kurirske poti, po kateri je noč za nočjo nosil, kot kurir, partizansko pošto.
Po končani vojni so se srečno vrnili v naročje presrečne partizanske matere Jožefe in očeta Ivana vsi sinovi, razen Joškota, ki je padel pri osvobajanju otoka Paga, kot pripadnik mornarice Prekomarskih brigad.
V povojnih letih ti nekdanji deveti hlapci in pastirji ne opletajo več suhega močnika in ne spijo več v senu, po skednjih in listju, po hlevih pri živini. Temveč so si kot borci, s starisi vred, priborili, da so s svojimi družinami živeli človeka dostojno življenje.
Hrast Jožefa
Ko je praznovala pred 7. leti 80-letnico svojega življenja ta naša zvesta partizanska mati, ji je star borec, med drugim zapisal v spomin naslednjo kitico.
Devet sinov si ti rodila Devet sinov je v borbo šlo Devet na juriš se je zagnalo Ker za svobodo se je šlo.
Po osvoboditvi in vsa po-
vojna leta je ta partizanska mati s ponosom gledala na svoje sinove in na trnjevo pot, ki jo je morala prehoditi, skupno z njimi in možem, zakar je bila vzor prave slovenske matere, ki je vseh 9 sinov, z možem vred, dala na razpolago v borbi za osvoboditev in boljše življenje.
Zveza borcev Livek in ostali vaščani, znanci in prijatelji so ji organizirali dostojen pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljuai.
V imenu organizacije ZB Livek se je pred hišo poslovil od pokojne, Hrast Simon.
Pri odprtem grobu pa se je v imenu občinskega odbora ZZB-NOV in osebnem imenu, poslovil od pokojne s pretresljivimi besedami, Kurinčič Ivan-Hajduk.
Zahvalil se ji je v svojem imenu in v imenu vseh tistih bivših borcev in aktivistov, katerim je ves čas NOB nesebično pomagala in nudila pomoč.
Sinovom in vsem sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
Dragi brauci!
V jem, da u zadnjem cajtu se je puno ljudi uprašalo: «Kaj se je zgodilo Petru Ma-tajurcu? Zaki muči? Al je umaru? Al ga je podsu potres?»
Adni so bli zaskarbjeni, žalostni, ker so se bal, da jih ne bom stuoru vič smejat, drugi pa so bli veseli, ker so se troštal, da jih ne bom vič piku.
Nu, takuo kot vidite, pa sem spet tle, za veselje pa-riatelju, za jezo an žalost sovražnikov.
Veste, tudi z mano je bla huda ob majskem potresu. Tisto nesrečno nuoč, ko je takuo strašnuo treslo, sem glih vičerju. Takuo, kot je moja strara navada, sem daržu skljedo u rokah. U nji sem imeu solato an krompir. Kadar sem nesu z vilcami solato v usta, je strašnuo za-garmjelo an potreslo, iz pod poda mi je varglo u skljedo par kilu mante an mi jo iztuklo iz rok. Ostii sem brez skljede, namest nje pa sem ušafu mojo Tarezijo u na-ruoče.
«Pelar, Petar, sodni dan je paršu, utecima, utecima!» Mi je obupno zarjula u desno uhuo, takuo, da me šele do-nas boli.
«Muč, norica, če je paršu sodni dan, njemaš kam uteč. Sada je paršu cajt, da boš odgovarjala na drugem svetu za use tiste, ki srni jih nar-dila an nakuhala!» sem ji jan.
Ma Terezija je bla takuo prestrašena an takuo močna, da bi jo ne biu mogu udaržat še z debelo kjetno ne. Iz hiše me je uljekla kot lokomotiva vagon an me pejala pod njeko skalo, u jamo, ki jo imano za hišo.
Mleko je odličen konservator. Če nimate hladilnika (frigorifero), boste obdržale meso sveže tudi 12 ur, če ga boste prelile z mlekom in postavile na najbolj hladen prostor vaše hiše. Mesu ne bo nič škodovalo, če se mleko malo skisa. Predno vzamete meso iz mleka, ga posušite s čisto cunjo (strofinaccio pulito).
■ ■
Če ostanejo robovi rumeni, jih lahko odstranimo z oksidalno kislino.
Če hočete imeti lepo barvo juhe (brodo o minestra), si lahko pomagate tako, da ji dodaste košček sesekljanega korenčka, ki ga prej prepražite (zarumenite) na olju in ga potem vlijete v juho, ki bo tako obarvana lepo zlato rumeno.
«Tle, če bo še treslo, bo pravi skopac» sem pomislu, a Tareziji nisem nič jau, da bi jo ne še buj prestrašit.
U tisti jami za hišo sem se tišču cjeu cajt in moja Terezija me ni pustila med ljudi, zatuo sem muču, zatuo vam njesam pisu tarkaj caj-ta. Še sada bi se vam ne biu oglasu, če ni biu začeti šum j et za harbatam moje žene an doug modras, ki jo je tudi ošvignu okuole noge. An ker se moja Terezija buj boji modrasu, kot potresa, srna spet paršla stanovat u hišo an med ljudi.
U mojim «paražonu», pod skalo, sem mislu na puno reči an sem tudi mislu vam jih napisat. Sam njesam vje-deu, kaj naj bi vam parvo napisu. Kadar sem pa prebran rezultate zadnjih vota-cionu an neumnosti, ki jih je napisu njeki «komitat-strašilo» iz Dolenjega Barnasa, sem pustu use drugo pisanje za potlč. Povjedati vam muo-ram, kar je napisu ta «komitat» o glasovih Slovenske skupnosti (Unione slovena), ki jih je dobila u naših dolinah na zadnjih votacionah.
Na manifestih, s katerimi so pomazal ziduove u Špje-tru, se ironično «zahvaljujejo» Slovenski skupnosti, da jim je dala možnost (il modo), da se Slovence lahko prešteje u naših dolinah in daje zastopit, da so Slovenci samuo tisti, ki so votali za Slovensko skupnost.
Niso mogli napisat buj neumne reči! Cjejo briti norce an muše, ma britu jim ne rježe in jest jim hitro povjem zaki!
U Trstu je dobila Slovenska skupnost za senat 5.304 vote, u Gorici pa 2.434. Če bi vajalo tisto merilo, da so Slovenci samuo tisti, ki so votali za Slovensko skupnost,
Mlinček za poper ni nobena dragocenost in ga mora imeti vsaka gospodinja pri rokah. Poper v zrnju bolje diši, in če ga zmeljemo tik pred uporabo, bomo imele več od njega kot od tistega, ki so ga že zmleli v tovarni ali drogeriji.
■ ■
Pečenke in naravnih zrezkov (arrosti, scaloppine o bracio-line) nikar ne obračajte tako, da jih nabodete na vilice, ker s tem izgubi meso dosti soka. Pomagajte si raje z dvema žlicama.
Čajne ali kavne madeže (macchie di tè o caffè) čim-prej izperemo s čisto in mrzlo vodo. Trdovratne madeže (macchie difficili) omehčamo z glicerinom (glicerina) in jih nato speremo s čisto vodo.
potle jih živi u Trstu in Gorici samuo 7.738, medtem ko je usem znano, da živi u Trstu 60 taužent, u Gorici pa 20 taužent Slovencev.
Almirante an drugi fašisti, ki so parjatelji «comitata» u Barnasu, pridgajo an uečejo po italijanskih piacili, da so pravi an autentični Italijani samuo tisti, ki votajo za MSI.
Če bi vajala teorija od «comitata» u Barnasu, da so Slovenci samuo tisti, ki so votali za Slovensko skupnost, bi muorla še buj vajat teorija, da so Italijani, samuo tisti, ki so votali za MSI.
Prej jih je bluo malo, sada jih je pa še manj.
Manj jih je tudi po naših komunah, u Špjetru pa so jih čez pu preriezal, ku an-gtirjo. Veletjelo je uon le no malo črnega sjenja, črnih zarnj.
Ljeta 1972 so imjel u Špjetru 65 črnih zarnj, 20. junija Ijetos samuo 38.
črno zarnje so popikale kakuoša. Komitat iz Barnasa pa slabo brani italijanstvo (italianità) naših dolin. Na koše ciklostilatu in na žbrin-čje intrigu, strašila pred slovensko nevarnostjo jim ni nič pomagalo. Zgubili so pu votu.
Zatuo jim svetujem, naj se pomjerijo, kalmajo. Italijanstvo ni u nevarnosti u naših dolinah. Naj ne strašijo obednega. U naših dolinah je u nevarnosti sjerak, ki ga pikajo urane usak dan. Zatuo bi nardiu vič interesa, vič dobruote ljudem tisti «komitat» iz Barnasa, da bi se postava u kajšno njivo, ku strašilo, da bi ne urane pikale našega sjerka!
Vas pozdravja vaš
Petar Matajurac
PISE
PETAR
MATAJURAC
Njek 'komitat-strašilo' iz Barnasa čje brit norcè an muše ma britu mu ne rježe
' i
Na sliki zastopniki štirih generacij iz Tera (Pradieiis), ki so ostali brez strehe in so sedaj v Zavodu za invalidne otroke v Buttrio: 76-letna bisnona Virginia Lendaro, 51-letna nona Caterina Lendaro, 28-letna hči Gianna Cado’ in njena dva otroka, 8-letni Michele in 5-letna Fausta Culino
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
SREDNJE Demografsko gibanje u Ijetu 1975
Naš veterinar Florjančič iz Hostnega si djela čast na Krasu
Usako ljeto gremo na manj - U sedmih naših komunah je bluo 31-12-1975 dvjesto ljudi manj kot 31. decembra 1974
Do sada smo publicirali demografsko gibanje od lanskega ljeta u Podbonescu, Sv. Ljenartu, Grmeku, špje-tru, Sovodnjah in Dreki. Srednje, ki je sada na var-sti, je sedmi komun. Tem sedmim komunam pravimo vzhodna Benečija.
Podatki, ki smo jih do sada publicirah, ne dajejo ražona tistim, ki pravijo, da se je ustavla emigracija in da se ne zmanjšuje, da ne pada vič število naših ljudi. Tudi če ne gredo po svjete, čeglih gredo živet samuo u bližnje furlanske vasi, so ti ljudje zgubljeni za našo narodno skupnost.
Dne 31. decembra 1975 smo im jeli u Podbonescu 41 ljudi manj, kot 31. decembra 1974, u Sv. Ljenartu -33, u Sovodnjah -26, u Srednjem -35, u Dreki -7, u Špje-tru -41, u Grmeku -16. Skupno 198 ljudi manj.
U sorazmerju (na propor-cion) z drugimi komuni, je narbuj padlo število ljudi u Srednjem.
Poglejmo, kajšno je bluo demografsko gibanje u lanskem ljetu.
Rodilo se je 6 otruok; 4 puobči in 2 čičice.
Umarlo jih je 21: enajst moških in deset žensk; poročilo se je 12 paru.
Rodili so se:
Bombače Cristina, Borgii Mauro, Clodig Francesca, Qualizza Lina, Qualizza Stefano in Stulin Fabio.
Eligio Floreancig je šu u zaslužen penzion
Kduo ga ne pozna? Prehodu je pred uejsko use naše doline kot prekupac. Ku-
* 9*	!
Eligio Floreancig
pavu je darva, žvino an druge reči. Potle je paršla uej-ska in tudi njemu so obje-
Umarli so:
Balus Giuseppe, Bledig Luigia, Cernetig Antonia, Chiabai Giovanni, Coszach Lidia, Crainich Angelina, Cri-setig Vittoria, Dugaro Antonio, Dugaro Giuseppe, Du-riavig Giovanni, Mungerli Francesco, Osgnach Veru-ska, Piccinini Angelo, Predan Angelina, Predan Carla, Predan Luigia, Qualizza Emilio, Ruttar Natalia, Stulin Stefano, Tomasetig Angelina, Vogrig Luigi in Vuch Ernesto.
Poročili so se:
Vellisig Antonio in Bledig Lidia; Pertoldi Antonio Pietro in Qualizza Annamaria; Moschioni Maurizio in Cici-goi Beatrice; Iacuzzi Italo in Coszach Andreina; Turcutto Giuseppe in Tomasetig Ba-silia; Cibau Giovanni in Tomasetig Lucia; Mosolo Gino in Marseu Estera; Martin Mario in Coszach Gigliola; Predan Aldo in Crisetig Teresa; Feletig Mario in Crisetig Ines; Duriavig Maurizio in Freguglia Alba, Zorino Franco in Gariup Mirella.
Imigriralo (paršlo živet u komun) 4: dva moška in dvje ženske.
Emigriralo (šlo živet u druge komune) 24; štiri moški in 20 žensk.
Rezidentnih ljudi 31. decembra 1975: 867 ah 35 manj kot 31. decembra 1974.
sli puško na rame. «Pojesti» je muoru puno ljet su-daščine. Po uejski pa je šu u puoštno službo.
Nad 25 ljet je djelu u Premariaccu, pred kratkem pa je šu u zaslužen penzion. Eligio Floreancig, poznan tudi kot Poličan, izhaja iz znane Poličanove družine iz Polic pod Gor. Tarbjam u sredenskem komunu, a živi na Laškem že od otroških ljet. Sada jih ima 64. Ceglih je živu zmjeraj na Laškem ni nikdar pozabu našega jezika. Rad bere naš Novi Matajur in preskarbeu nam je tudi nove naročnike, Slovence, ki živijo na Laškem.
Želimo mu, da bi puno ljet uživu zaslužen penzion, da bi živeu zdrau in veseu in da bi še pomagu našim ljudem, kakor je njegova dobra navada.
Oblica
Na dan Sv. Petra, 29. junija, so podkopali u Oblici Cezarja Piecininija. Imeu je komaj 50 ljet. Rajnik Cesare je biu puno ljet po svjete, kot emigrant, dokjer ga ni doletjela zaharbtna bo-ljezan.
Zapušča mlado ženo in dve čečice. Družini izrekamo naše globoko sožalje.
GRMEK
Klodič
Mario Bernjak je ratu tata
U soboto 3. julija je Marija Clodig, žena Marja Ber-njaka, porodila u čedad-skem špitalu lepo čičico. Mati in novorojenka sta u nar-buojšem zdravju.
Narbuj je veseu tata, bivši predsednik društva «Rečan», član, pevec pevskega zbora «Rečan», član beneške dramske skupine, igralec «Sardelona» in ne vemo še kaj.
Ob rojstvu male Kristine ( s tem imenom jo bojo okar-stili), so pili na nje zdravje usi Marjovi parjatelji. «Posebno sem ponosan nanjo, ker mi je podobna in ker je dolgolaska! » pravi Mario, ko mu parjatelji čestitajo in stiskajo roko. Mali Kristini želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo, da bi bila zvezda sreče in veselja mami in tatu.
Zibelka u Severinovi družini
Nives Vogrig, Severinova iz Klodiča, ki se je poročila lansko ljeto s Qualizza Giuseppe iz Sv. Ljenarta, je porodila u četartak 1. julija ljepega puobčja, katermu so dali ime Alessio.
Mlada mama in novo-rojnček sta u narbuojšem zdravju. Malemu Alessiu želimo puno sreče u življenju.
Sagra Sv. Jakoba 25. julija -
Velik praznik u Klodiču Pohod po naših vaseh ali «Marcia longa» - Ljudske igre (giochi popolari) in ples
športno društvo u Grmeku in člani društva «Rečan» parpravjajo ljetos za tradicionalno šagro Sv. Jakoba velike reči u Klodičju.
Praznovanje bojo začeli že zjutraj z pohodom (marcia longa) po naših vaseh.
Odhod bo ob 8. uri zjutraj iz Klodič ja. Pohod bo tele: Klodič - Ljesa - Grmek - Pla-tac - Brdo - Seuce - Zverinac - Arbida - Peternel - Sv. Matija - Hostne - Klodič. Tekmovanje (gara) je odparta za vse, brez omejene starosti. Interesenti se lahko upi-šejo u gostilni Ruttar u Klodičju do sobote 24. julija, lahko pa tudi u nedeljo 25. pred odhodom. Usi bojo dobili lepe premije.
Popoldne bomo lahko gledali simpatične ljudske igre. Mladina pa bo lahko plesala u soboto in nedeljo.
Pravijo, da bojo med ljudskimi igrami tudi tele: letanje z jajci u žlici, vlačenje varcè, razbivanje loncev s premijami in kukanja. Pridite u Klodič, se vam ne bo hudo zdjelo!
Kosca - Grmek 3:1
U nedjejo 4. julija so se pomjerli na športnem igrišču u škrutovem mladi nogometaši ( futbalisti ) iz Grmeka in Kosce. 2e u par-vem ca j tu so pokazali Košča-ni, da so buj močni kot Grmičani. Nasadili so jim tri goale, Grmičani so na-pravli adnega z rigorjem.
Dr. Rihard Florjančič iz Hostnega je bil puno poznan in parjubljen po naših vaseh in na laškem, kot dobar veterinar. Na srjednjih šolah u špjetru je učiu matematiko, kadar je biu fraj je pa oprav ju veterinarsko službo. Potle smo ga zgubili. Pokazala se mu je dobra parlož-nost an buojša služba. Spa-rjeu je mjesto konzorcialne-ga veterinarja u Nabrežini, na Krasu, kjer ga imajo pru takuo radi, kot smo ga im jeli mi. Radi ga imajo tudi za-tuo, ker je zavedan in po-
GRADNJA KASARNE DUGANE NA ŠTUPCI
Na obmejnem bloku na Štupci, na italijanski strani, gradijo nove prostore za fi-nancirje in karabinjerje. U kasarni bojo oficihi tudi za dugano.
Do sada njeso mogli gor
BARDO
Dva pogreba v enem dnevu in ena zibelka v Zavrhu
Dne 27. maja smo poko-kar dva naša vaščana.
šten Slovenec. Lepuo je poslušat njegovo ženo, ki je Furlanka iz Čedada, kakuo jo lepuo špreha po slovensko in prau takuo njega dva otroka.
Pred kratkem je storia krava pri «Vrabčevih» v Repniču tri teleta.
«Porod» je biu težak in kmet, Mario Milič, pravi, da je zasluga (merit) veterinarja Florjančiča, če je šlo use po sreč.
Dr. Florjančiču želimo še dosti uspehov in zadovoljstva u njegovim meštjerju.
ždoganuvat blaga, ki je paršlo iz Jugoslavije. Tudi darva in ljes so muorli voziti na dugano u Videm. Zatuo je najvič blaga iz Tolminskega in Bouca šlo čez Gorico.
Z dugano na štupci se bo vožnja skrajšala. Vič trafika bo šlo po nediški dolini in od tega bo imjela interes cje-la dolina.
V videmskem špitalu je umrl vojni invalid 62-letni Attilio Negro - Pičič, ki je dobil zaradi strahu tresa srčni infarkt. Zapušča dve hčeri.
V Buttriu pa je umrla u-pokojenka 75-letna Giulia Pinosa - Skleužič. V dom za
stare so jo prepeljali nekaj dni po tresu še zdravo, a je kmalu umrla.
Vsem svojcem izremo naše sožalje.
Zakonca 33-letna Adriana Bazzaro in 35-letni Alberto Pinosa, ki imata v Zavrhu gostilno, je razveselilo rojstvo druge hčeratice. Mamico so prepeljali s helikopterjem v Bologno, kjer je rodila 8. maja. Novorojenki in njeni 10 - letni sestrici želimo, da bi se kmalu skupaj igrali v domači vasi.
DREKA
Huda cjestna nesreča dveh naših mladih mož
Ponoči, od petka na soboto 3. julija je paršlo pod Vodopivcem do hude cjestne nesreče. Močni motor, na katerem sta se peljala 29 -letni Rino Prapotnich iz Brjega in 34-letni Mario Či-čigoj iz Laz, je zleteu iz cje-ste in se ne vje še iz kajšnih razlogov. Pri incidentu sta bila oba težko ranjena, a posebno čičigoj. Prapotnika so odpeljali z rešilnim au-tom u čedadski, čičigoja pa u videmski špitau, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Ko pišemo te varstice je še zmjeraj u nezavesti, Prapotnik pa bo ozdraveu u dvajsetih dneh, če ne bojo nastale komplikacije.
Trušnje
U soboto 26. junija je umarla u čedadskem špitalu Angela Rucchin, udova Tru-šnjak, stara 77. ljet.
Nje pogreb je biu pri Devici Mariji na Krasu u pan-djejak 28. junija. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
ŠPJETAR
PETJAG
U nedeljo 4. julija je umarla u čedadskem špitalu Luigia Petrina, stara 73 ljet. Ko je djelala na polju, se je urjezala an potlè jo je pa-rjeu tetano. Peljali so jo u špitau, kjer so ji nudli uso pomuoč. Zdjelo se je že, da je premagala boljezan, ko so nastale komplikacije, ki so jo spravile u grob.
Nje pogreb je biu u Špjetru u torak 6. julija. Ohranili jo bomo u ljepem spominu.
Tudi letos kolonija za naše otroke v Savudriji
Zveza prijateljev mladine iz Slovenije, ob sodelovanju Slovenske kulturno - gospo-* darske zveze v Trstu in kulturnega društva «Ivan Trin-ko» v Čedadu, organizira vsako leto počitniško kolonijo za naše otroke v Savudriji, to je v hrvatski Istri. Prva leta se je udeleževalo te kolonije le majhno število naših otrok, a to število narašča iz leta v leto, ker otroci pripovedujejo, kako je tam lepo in kako se imajo dobro. Letos jih je odpotovalo, srečnih in nasmejanih, kar 24. Ti otroci so tako iz vzhodne, kakor iz zapadne Benečije.
Želimo jim vesele počitnice.
Dr. Rihard Florjančič je ponosen na opravljeno delo. Na sliki ga vidimo s tremi teleti
Gradnja kasarne in oficihov za dugano pri Štupci
a«, pali