Koncert v prazni dvorani
Glaabena Matlca Je blla uatanovljena v drugl polo-vlcl 19. atoletja v dobl čltalnlc, ko se Je prt Slovenclh začela utrjavatl narodna zaveat V LJublJanlJe ta usta-nova predatavljala protlutai nemškemu pevskemu In glaabenmmu društvu Phllharmoniache Geallachaft.
Po italijanski zasedbi se je postavila na stališče, da bo in-tenzivno nadaljevala svojo de-javnost tudi v tem obdobju, kajti poznali so izkušnje slo-venskih kulturnih ustanov na Primorskem, kjer so Italijani med obema vojnama izkori-stili tudi vsak slučajen zastoj v dejavnosti za ukinitev njiho-ve dejavnosti.
Po osvoboditvi so nekateri očitali Glasbeni Matici, da se je udinjala okupatorju. Iz pri-čevanja Jakoba Grčaija, na podlagi katerega je napisan ta članek je razvidno, da to ni bilo popolnoma res. Upošte-vali so kulturni molk.
Na koncertno poslovalnico •Glasbene matice so se obrača-li Italijani in od nje zahtevali, da priredi vsak mesec po dva koncerta. Za sezono 1941/1942 je bilo od meseca oktobra do maja predvidenih 16 koncer-tov, izvedli so jih samo 6. Vse
koncerte je financiral Visoki komisariat za Ljubljansko po-krajino, ki je kril tudi visoke izgube. Dvorana je bila ob teh koncertih prazna, občinstvo jih je bojkotiralo.
Zaradi tega je bil predsed-nik klican k visokemu komi-sarju na zagovor. Očitali mu je, da bi Glasbena Matica lah-ko napolnila dvorano s svojim članstvom. Predsednik mu je odvrnil, da od njega ne more zahtevati, naj »občinstvo pri-vleče za ovratnik v dvorano«. Celo dražil je visokega komi-sarja z opazko, kako da njego-vi rojaki Italijani, ki jih je »do-kaj« v Ljubljani, na obiskuje-jo koncertov.
Kulturni molk je bil sporo-čen Glasbeni matici 16. julija 1943 preko Stanka Tomšiča, odvetnika v Ljubljani. Očitali so ji tudi, da so njeni pevci peli pri žalni slovesnosti za ju-stificiranim    prvakom    bele
garde dr. Markom Natlače-nom. Iz poročilav »Slovencu« je razvidno, da niso peli pevci Matice, pač pa »pevci Ljub-ljane«.
Pri pogrebu »kočevskih žr-tev« pri Kočevju padlih do-mobrancev konec leta 1943 je nastopil le na hitro sestavljen zbor ljubljanskih pevcev, predvsem iz cerkvenih pev-skih zborov, med katerimi pa je bilo tudi 8 od skupnega šte-vila 80 članov zbora Glasbene Matice. Kljub temu je napove-dovalec radia Ljubljana na-menoma razglasil, da poje zbor Matice.
Ta ustanova med vso oku-pacijo ni izdala dvojezičnih spričeval pač samo slovenska. Na vseh sestankih so kljub prisotnosti italijanskega ko-misarja razpravljali izključno v slovenskem jeziku. V zboru je bilo 60 aktivistov OF. Med temi jih je 12 padlo ali so bili ubiti v koncentracijskih tabo-riščih, kar je dokaz, da je bilo članstvo Glasbene Matice tam, kjer je bila večina Slo-vencev, pri narodnoosvobo-dilnemgibanju.        Lojz Tršan