PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 108. seji dne 22. 9. 1988 obravnaval Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1989 in sklenil, da ga posreduje v obravnavo delegatom skupš-čine občine. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršni svet OSNUTEK RESOLUCIJA o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnikza obdobje 1986-1990 vletu 1989 1.UVOD V družbenem planu za srednjeročno obdobje 1986 - 1990 smo v občini Ljubljana Vič-Rudnik načrtovali povprečno 3,7 odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Ugotavljamo, da dosežene stopnje rasti v letih 1986, 1987 in glede na ocenjeno rast v letu 1988zaostajajoza planiranimi terdatudi vzadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja ne moremo pričakovati rast, ki bi nado-knadila zaostanek pri realizaciji družbenega plana. Poleg sploš-nihvzrokov sonatakagibanjavobčinivplivalapredvsemgibanjana področju naložb, ki niso bile realizirane po načrtovani dinamiki in obsegu. Resolucijo za leto 1989 pripravljamo v razmerah predlagane reforme gospodarskega sistema. Reforma naj bi bila vsestranska. radikalna, vnesla naj bi spremembe v razvojno politiko in s tem v strukturo gospodarstva. Pomembne spremembe bodo tudi v sistemu družbenega plani-ranja, vendar pa so za sedaj te še v skupščinskem ostopku. tako da bo po vsej verjetnosti ta resolucija sprejeta še po dosedanjem konceptu. Osnovni cilj ekonomske politike v letu 1988 je usmerjen v zniža-nje in ustavitev naraščajoče inflacije. Rezultati na tem področju niso doseženi. Stopnja rasti cen je ob prehodu v zadnje trime-sečje leta že dosegla predvideno rast za celo leto. Obseg proiz-vodnje je manjši kot v predhodnem letu, vendar pa bo po ocenah organizacij do konca leta verjetno dosežena proizvodnja, pri-bližno v lanskem obsegu. Izvoz je v občini zelo porasel. V prvih sedmih mesecih je bil za 50,9 odstotka višji kot v letu 1987. Ob polletju nobena organizacija ni izkazala izgube, vendar pa finančne rezultate ne moremo oceniti kot ugodne. Veliko je organizacij, ki niso ustvarile sredstev za akumulacijo in tistih, ki poslujejo z zelo nizko stopnjo akumulativnosti. Področje splošne, skupne in osebne porabe je bilo v mesecu maju še dodatno omejeno z interventnim zakonom, ker se je že nekoliko poznalo v polletni razporeditvi dohodka. Delež obvezno-sti za skupno in splošno porabo v dohodku je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji. V letu 1988 je zaposlovanje na področju gospodarstva ostalo na isti ravni kot preteklo leto. V negospodarstvu se je število zaposlenih povečaloza 1,1 odstotka. Povečalo se je v izobraževa-nju, znanosti, kulturi, zdravstvu, in socialnem varstvu, medtem ko se je v DPS, SIS in DPO število nekoliko zmanjšalo. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUZENEGA DELA 2.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA Po conah organizacij združenega de(a naj bi Vletu 1989 koli-činski obseg industrijske proizvodnje povečali za 2,5 odstotka, kar bi pomenilo rast družbenega proizvoda za dva odstotka. Obseg izvoza naj bi povečali za 15 odstotkov in uvoza za 10 odstotkov. Glede na izredno zaostreno stanje pri poslovanju večine indu-strijskih organizacij in nujne spremembe v strukturi proizvodnje je v letu 1989 vendarle težko napovedovati povečanje obsega v primerjavi z letom 1988. Prehod od količinksega povečanja h kvalitetnemu izboljševanju proizvodnje je nujen. Ta pa bo gotovo v letu, ko naj bi izvedli gospodarsko reformo, za organiza-cije, ki ne bodo sprejele novih razvojnih usmeritev, usoden. V letu 1989 je potrebno računati še vedno z visoko stopnjo inflacije - tudi zaradi velikega prenosa iz leta 1988, upadanjem domačega povpraševanja, izvoz pa verjetno še vedno ne bo mogel prevzeti vloge generatorja gospodarske rasti, predvsem zaradi obstoječe strukture gospodarstva. Na področju osebne, skupne in splošne porabe bomo povzeli usmeritve iz reubliške resolucije. .. . 2.2. ZAPOSLOVANJE Zavzemamo se za popolno produktivno zaposlovanje delavcev ter stimulativno nagrajevanje zaposlenih. Možnost zaposlovanja se bodo zmanjšale, brezposelnost pa bo naraščala. Z načrtova-njem razvoja, modrnizacije, reorganizacije ter s polnim produk-tivnim zaposlovanjem bo v organizacijah združenega dela prišlo do presežka delavcev. Zato bodo organizacije združnega dela skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico, Skupnostjo za zaposlovanje ter z izobraževalnimi in drugimi institucijami razvi-jale programe prekvalifikacij in dokvalifikacij, ki bodo omogočali nadaljnje produktivno zaposlovanje. 2.3. MEDNARODNA MENJAVA , ¦ Na področju ekonomskih odnosdv s tujino je nujen hiter pre-hod na trajnejše rešitve sistema in politike. Doseči moramo večje, selektivnejše in dohodkovno učinkovito vključevanje v mednarodno menjavo ter povečan devizni priliv. V letu 1989 organizacije načrtujejo, da bodo ob ustreznih ukrepih zunanje trgovinske politike, s prilagajanjem asortimana ter pove-zanim nastopom na tujih trgih dosegle 15-odstotno rast izvoza. Velik porast izvoza planirajo predvsem v DP Plutal, DP IGO, DO Hoja in DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav. Pri povečanju uvoza za 10 odstotkov bodo imele prednost organizacije, ki proizvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče ter uvoz opreme. Velik delež uvoza bo po planih organizacij zavze-mala oprema za znanstveno-raziskovalne in visokošolske organi-zacije. Z liberalizacijo uvoza, ki predvideva, da bo do konca leta 1989 50 odstotkov celotnega uvoza na režimu prostega uvoza, bomo povečali tudi učinkovitost izvozno usmerjenih prganizacij. Glede na že sprejete ukrepe in novosti na področju zunanje trgovinske menjave ter spremembe, ki so še predvidene (sistem vzpodbujanja izvoza, vlaganje tujega kapitala, spremembe pri deviznem varčevanju), bo potrebno v letu 1989 v vseh institucijah temeljita preučitev vseh sprememb in aktivna priprava na tvorno in pravočasno vključevanje v celovito reformo gospodarstva. 2.4. NALOŽBE ' . - V gospodarstvu bi bilo potrebno prestrukturiranje, vendar pa glede na finančne rezultate in nizek obseg sredstev akumulacije organizacije ne načrtujejo večjih investcij. Razpoložljiva sredstva bodo usmerjena predvsem za rekonstrukcijo in modernizacijo že obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Nadaljevana bo izgradnja industrijskih con, ki sicer ne bodo imele takojšnjega odraza na večanje družbenega proizvoda, pomenijo pa nujnost za dolgo-ročnejše omogočanje prestrukturiranja in razvoja. Pregled načrtovanih naložb: Hoja TOZD Tesarstvo in žaga - dokončanje gradnje žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov Pohištvo Rožna dolina - dokončanje izgradnje proizvodnega objekta v cino VP - 2/4 Rašica TOZD Konfekcija Horjul - izgradnja novih proizvodnih prostorov, modernizacija opreme Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav - dokončanje II. faze tovarne - kompletiranje elektronske opreme (EGS - nadaljevanje izgradnje republiškega centra vodenja s p^^dajoči^^te^ci^kinj^^p^ ^^ ovte|])9(11). ^ DO Lesnina TOZD Veletrgovina - dokončanje II. faze visokore-galnega skladišča v skladiščno prodajnem centru v coni VP - 2/3 PTD Center Kemije - nadaljevanje izgradnje v obsegu, ki ga bo dovoljevala novo izdana dokumentacija Integral DO Tovorni promet Viator Ljubljana - nadaljevanje II. faze tovornega terminala v coni VP - 1/2 Rudnik - dokončanje projektne dokumentacije ter začetek gradnje kosovnega skla-dišča Splošna obrtna zadruga Galeb Izola - dokončanje izgradnje Centra drobnega gospodarstva II. SDK Centrala Ljubljana - izgradnja prostorov za sektor raču-nalniške obdelave podatkov in ekspozituro Ljubljana Vič-Rudnik Metalurški inštitut - dokončanje izgradnje in inštaliranje opreme v proizvodno raziskovalnem objektu za pilotno proizvod-njo - I. del talilno livni sklop GP Grosuplje — dokončanje izgradnje obrtnih delavnic v indu-strijski coni VP-6/1 Plutal podotctk MGS Slikoplesk — Termoplast — izgradnja I. faze proizvodno skla-diščnega objekta v VP-2/3 IUV TOZD Galanterija — začetek izgradnje novega proizvod-nega objekta na obstoječi lokaciji Kompas Jugoslavija TOZD Magistrat — pričetek izgradnje skla-dišča pri Tovilu Zastava avto Ljubljana — pridobitev dodatnega skladišča in ureditev parkirnih prostorov v prodajno servisnem objektu Zastava center Vič Avtomontaža TOZD Utensilia — investicije v manjkajoča orodja 3. GOSPODARSKI RAZVOJ 3.1. INDUSTRIJA . V letu 1989 bodo organizacije iz industrije posebno pozornost posvetile racionalizaciji gospodarjenja in tehnološko-organiza-cijskim spremembam. Kvalitetna preobrazba industrije se bo odrazila v pospeševanju inovativne dejavnosti, spodbujanju teh-nološkega napredka in v večji delovni storilnosti. OZD bodo v tetu 1989 izvajale različne aktivnosti: — uvajanje novih proizvodnih programov v DO KIP, DO Avto-montaža TOZD Utensilia, DO IGO, DO Slovenijales Nastro, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav — modernizacija proizvodnje: DO Slovenijales Nastro, DO lli-rija Vedrog, DO Hoja, DO Iskra Merilna elektronika, GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, DO Surovina TOZD Ljubljana — razširitev proizvodnje na zahtevnejše elemente, ki zahtevajo več znanja, v DO Plutal — optimizacija proizvodnega programa in postopno opuščanje neakumulativnih programov v DO Tovil, DO Iskra Merilna elektro-nika, DO IUV TOZD Galanterija Za kvalitetno preobrazbo industrije bo potrebna čimprejšnja modernizacija iztrošene opreme in uvedba takih proizvodnih programov, s katerimi se.bodo organizacije čim hitreje vključe-vale v mednarodno delitev dela. Navedenim zahtevam za kvali-tetno preobrazbo pa morajo še zlasti posvetiti vso pozornost tiste organizacije, ki ne dosegajo načrtovane rasti industrijske proiz-vodnje. ;-• t 3.2. OROBNO GOSPODARSTVO V spremenjenih pogojih, ki jih približa novi obrtni zakon, priča-kujemo velike premike predvsem na področju neproizvodnega dela v osebnemu delu in sicer na področju intelektualnih storitev in deloma tudi storitev na nekaterih mejnih področjih družbenih dejavnosti. V večjih organizacijah ne pričakujejo pomembnejših spre-memb in sicer predvsem zaradi slabega likvidnostnega stanja. V pogojih nujne strukture preobrazbe je tako pričakovati poveča-nje vloge in pomena manjših organizacij združenega dela. Obrtna zadruga Galeb Izola bo dokončala Center drobnega gospodarstva II, kjer je predvideno približno 60 novih proizvodno storitvenih enot drobnega gospodarstva. Na področju cone VP 6/ 1 Plutal bo na podotoku MGS končana izgradnja obrtnih delavnic na okpli 13.000 m2, na podotoku P-3 bo zafieta izgradnja objek-tov, namenjenih predvsem za družbeni sektor drobnega gospo-darstva. V coni VP 1/2 Rudnik-območje DG bo v skladu s stopnjo komunaine opremljenosti pričeta in delno končana izgradnja. obrtnih delavnic. V coni VP 3/2 — Brdo bo sprejet zazidalni načrt ter pričeta priprava in urejanje zemljišč. V delu industrijske cone VP — 2/3 Koprska bo končana izgrad-nja obrtnih delavnic na še nezazidanem delu, kompletirani bodo komunalni priključki in s tem podani pogoji za pričetek obrato-vanja. V CDG II bomo vzpostavili materialno osnovo za sistemsko spodbujanje drobnega gospodarstva. Že v letu 1989 bomo zago-tovili začetni sklad poslovnih prostorov, oblikovali strokovno ekipo in izvršili priprave za ustanovitev organizacije za svetovanje pri ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva, za servis na področju informatike, finančno računovodskih poslov in marke-tinga. . ¦ 3.3. KMETIJSTVO . ; 1. Kmetijske dejavnosti Glede na naravne in tehnološke možnosti je kmetijska proiz-vodnja na območju občine usmerjena v živinorejsko proizvodnjo. Večina kmetijskih zemljišč na območju občine je zatravljena, živinorejski proizvodnji pa je podrejena tudi raba njivskih povr-šin, ki so zasejane pretežno s krmnimi rastlinami. Za leto 1989 je planiran naslednji obseg setve pomembnejših kultur (v ha): V letu 1989 bomo intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo uspo-sabljali naslednja zemljišča (v ha): Vrsta posevka v ha MLM MKZ Ljubljana MKZ Vel. Lašče Skupaj občina TOZO TZO Vič 'r Pose- vse družb. vse družb. vse družb. stva organ. organ. organ. pšenica 80.5 100 20 50 230.5 20 oljnice 48,5 48.5 krompir 250 190 440 koruza - zrnje 122 300 20 442 kourza - silažna 80 1.000 80 1.160 detelje 45 20 65 trav. det. meš 48 10 58 pašne mešanice 60 60 krmski dosevki 45 30 75 vrtnine 0.5 5 5.5 Od celotnega obsega rastlinske proizvodnje bodo kmetijske organizacije odkupile oz. proizvedle naslednje količine: vrsta proizvodnje EM MLM TOZD MKZ Ljublj. MKZ Velike Skupaj Posestva TZO Vič Lašče občina pšenica t 402 280 175 857 oljnice t 349 -¦ 349 krompir t - 3.750 2.850 6.600 vrtnine t 70 70 Intenzifikacija rastlinske proizvodnje z agro in hidromelioraci-jami, založnim gnojenjem ter drugimi agrotehničnimi ukrepi, se bo v letu 1989 odražala v živinorejski tržni proizvodnji. ki bo naslednja: vrsta proizvodnje EM MLM TOZD MKZ Ljublj. MKZ Velike Skupaj Posestva TZO Vič Lašče občina mleko hl 19.500 50.000 11.000 80.500 pitanci t 680 240 1.120 ostalo govedo za zakol t 45 90 50 185 plemenske telice glav 30 60 120 210 konji za zakol t 248 5 253 prašiči 1 20 20 Zastavljene cilje bomo dosegli: - z boljšo izrabo travinja in uvajanjem krmnih dosevkov v njivski kolobar; - s smotrnejšo uporabo umetnih gnojil in močnih krmil na podlagi analize vzorcev ter proizvodnih programov, ki jih bodo za večje proizvajalce pripravile pospeševalne službe; - z usposabljanjem slabših kmetijskih zemljišč za intenzivnejšo proizvodnjo. vrsla proizvodnje MLMTOZD MKZLjubljana MKZVelike Skupajobčina Posestva TZO Vič Lašče hidromelioracija Gmajnice - 60 Hauptmance Karlovica -400 - 100 853 Vnanjegorice Brezovica -67 - 100 Horjul - 126 komasacije HorjulC. 125 Brezovica agromelioracije: Sela-18 Krvavapeč 220 urejanje pašn in Strahomer - 40 travnikov' -22 Golo-100 Šentjošt - 40 Kalcifikacija Gmajnica -150 150 urejanje manjših porvšin 200 Turjak -30 230 ' Opomba: površine nad 10 ha Komasacije se bodo izvajale na hidromelioriranih površinah. Glede na razmeroma velika družbena sredstva, ki se vlagajo v usposabljanje kmetijskih zemljišč, bodo kmetijske zadruge ta vlaganja pogodbeno vezale na dogovorjeno tržno proizvodnjo. Sredstva za vzdrževalna dela se bodo zagotavljala z odlokom o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju: - z vzdrževanjem odvodne mreže na Barju. Izvajalci del po sprejetem programu vzdrževanja bodo o poteku del redno obveščali Kmetijsko zemljiško skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost kot koordinator in Kmetijska zadruga Ljubljana ter VGP Hidrotehnik bodo pripravili letni pro-gram vzdrževanja jarkov v letu 1990 najkasneje do konca leta 1989; - s povečanjem števila demonstracijskih poskusov in oglednih kmetij; - z izvajanjem zdravstvenega varstva živali (parazitoze. masti-tis, ketoze); - z izvajanjem programa preventivnega varstva živali pred kuž-nimi boleznimi. Kmetijske organizacije bodo zgradile oz. uredile mlečne zbiral-nice v Jezeru, Pijavi Gorici, Laporju, Velikih in Malih Laščah tet na farmi Gmajnice. Za izvajanje programov pospeševanja kmetijstva bomo združe-vali sredstva v SIS-u za pospeševanje proizvodnje hrane in zago-tavljanju osnovne preskrbe mesta Ljubljane in občinskem SIS-u za razvoj kmetijstva. Zlasti v hribovitih območjih predstavljajo t. i. dopolnilne dejav-nosti: izdelovanje izdelkov domače obrti in kmečki turizem s »Kmetijo odprtih vrat« pomemben element za izboljšanje eko-nomskega položaja kmetijskih proizvajalcev. Krepili bomo vlogo temeljnih organizacij kooperantov predvsem z vidika skupnega in celovitega gospodarjenja z gozdovi, dohodkovnega povezova-nja z lesnopredelovalno industrijo ter odločanja o rezultatih go-spodarjenja. Poudarek bo dan širjenju domače obrti v vaseh na območju Polhograjskih Dolomitov in Krimske planote. V sodelovanju z Ljubljansko turistično zvezo bomo zagotovili boljše vključevanje »Kmetij odprtih vrat« v turistično-izletniško ponudbo naše občine. Sistematično bomo spremljali stanje, iskali ukrepe za zagotav-Ijanje socialne varnosti ostarelih kmetov in operatlvno reševali posamezne kritične primere. Delovna skupina za spremljanje socialne problematike ostare-lih kmetov bo: - inforirala odbore za socialno in zdravstveno varsfvo in odbore za kmetijstvo krajevnih skupnosti o možnostih obstoječih socialnih pomoči in pogojev za njihovo pridobitev; - preko odborov za socialno in zdravstveno vanstvo in odborov za kmetijstvo krajevnih skupnosti bo spremljala podatke o ostare- lih kmetih in njihovih zemljiščih; ¦ , - na podlagi analize podatkov bo delovna skupina predlagala ukrepe in rešitve za posamezne ostarele kmetije. 3.4. GOZDARSTVO ( V gozdarski proizvodnji načrtujejo gozdnogospodarske orga-nizacije blagovno proizvodnjo v višini 96.098 m3, kar je skoraj enako kot v letu 1988; od tega v družbenem sektorju 25.055 m3 in v zasebnem sektorju 71.043 m3 (razmerje 26% : 74%). V primerjavi s planirano povprečno letno blagovno proizvodnjo v srednjeroč-nem obdobju 1986-1990 je planirana blagovna proizvodnja za 3,5% manjša. Vlaganje v gozdove bo izvajano v obsegu, predpisanem z načrti gozdnogospodarskih enot. Obnovili bodo 460 ha gozdov, v nego bo vključeno 1.033 ha gozdov, osnovali bodo 33 ha gozdov in vzdrževali bodo 136 ha gozdov. Gozdonogospodarske organizacije bodo v letu 1989 še naprej spremljale in opozarjale javnost na zdravstveno stanje gozdov, spodbujale vse aktivnosti za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki je glavni vzrok propadanja gozdov. Spreminjale bodo gozdnogo-spodarske načrte tako, da bo dano več poudarka obnovi in negi gozdov. Pri tem bodo upoštevale najnovejša znanja o varovanju in obnavljanju prizadetih gozdov. Intenzivneje bodo zatirale škodljivce ter bolj preudarno posegale v gozdove z graditvijo kominukacij in uporabo mehanizacije. Z lovskimi družinami se bodo dogovorile tuid za omejitev staleža parkljaste divjadi na število, ki ga prizadeti, presvetljeni gozdovi še prenesejo. OBSEG BLAGOVNE PROIZVODNJE IN GOZDNOGOJITVENIH DEL 1. Blagovna proizvodnja (m3) > GG Ljubljana Skupaj TOZO TOKTOKljub-TOZDPo- čev|e Škofljica Škoflj. Ijana sestva TOZD Lašče iglavci 8.375 33.184 16.845 1.850 6.500 66.754 listavci 4.830 10.294 10.720 1.500 2.000 29.344 Skupaj: 13.205 43.478 27.565 3.350 8.500 96.098 2. Gozdnogojitvena dela (ha) obnova gozdov 46 225 137 2 50 460 nega gozdov 128 510 255 20 120 1.033 osnovanje nasadov 1 7 25 - .- 33 vzdrževanje nasadov 8 35 76 17 - 136 3.5. TRGOVINA , Tudi v letu 1989 bo posebna pozornost namenjena trgovini osnovne preskrbe in specializiranim trgovinam. Tam, kjer bo obstajal interes in bodo izpolnjeni pogoji, pa bomo vzpodbujali vključevanje osebnega dela kot dopolnitev in popestritev ponudbe v trgovinski dejavnosti. Mercator TOZD Dolomiti bo pričel z izgradnjo tehnične trgovine v Velikih Laščah. Pričeta bo gradnja trgovine Kozarje (investitor še ni znan), pridobljeno bo zemljišče in pričeta gradnja samopostrežne trgovine v Brezovici ter realizirana postavitev nekaj začasnih objektov po projektu kontejnerskih trgovin. Za trgovino Ig bo izvršena preveritev možnosti izgradnje na novo predlaganih lokacijah s strani krajevne skupnosti Ig in v skladu s tem pridobljeno zemljišče, ki bo ponujeno investitorju. Izgrajene bodo bencinske črpalke na območju obvoznice, Iga, Horjula in Polhovega Gradca. Odprta bo prosta carinska proda-jalna. 3.6. GOSTINSTVO IN TURIZEM Na področju gostinstva in turizma bomo skrbeli za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, specializacijo gostinskih obratov in pospeševali razvoj gostinskih obratov višjih kategorij. Na področju turizma nameravamo vzpodbujati dejavnost kme-tij odprtih vrat in kmečkega turizma predvsem ob turističnih poteh. Nadaljevali bomo z akcijo tedna viških gostincevjnforma-tivno propagandno dejavnostjo, ter z izvajanjem prenove Eip- • ¦; r!in9iidtjioqt.. 3.7. RAZISKOVANJE ¦ Znanstveno raziskovalne organizacije se bodo aktivnejše vklju-čile v sodelovanje z gospodarskimi ter visokošolskimi organizaci-jami, povečale bodo pa tudi medsebojno sodelovanje. Industrijske organizacije, ki v letu 1989 načrtuje prestrukturira-nje proizvodnje ali uvajanje novih proizvodnih programov se bodo morale tesneje povezati z znanstveno raziskovalnimi orga-nizacijami. V ta namen bo potrebno ustanoviti mešane ekipe, ki bodo omogočale hitrejše in kvalitetnejše načrtovano prestruktu-riranje proizvodnje. Obenem bo tako sodelovanje omogočilo gospodarstvu razvoj tehnološko zahtevnih proizvodov, ki jih zah-teva domači in tuji trg. Znanstveno raziskovalne organizacije bodo proučile možnost prenosa poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo, predvsem na področju drobnega gospodarstva in sicer v obstoječe ali nove organizacije. Pri tem bodo finančna sredstva, ki jih združujejo gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja v Mestna raziskovalna skupnost ter združeno delo, pomoč oz. podlagi za realizacijo takih projektov. Gospodarske organizacije bodo v večji meri zagotavljale pogoje za razvoj inovacijske in razvojno raziskovalne dejavnosti predvsem z večjim vlaganjem sredstev v te namene. Krepitev raziskovalnega kadra, tako v znanstveno raziskovalnih kot tudi v gospodarskih organizacijah se bo nadaljevala z akcijo »2000 mladih raziskovalcev« in s kadrovskimi štipendijami. 4. SOCIALNI RAZVOJ Materialni okviri za financiranje družbenih dejavnosti bodo omejeni ter odvisni od finančnih možnosti gospodarstva oziroma od zakonodaje, ki bo določala rast skupne porabe. Obsegov posameznih dejavnosti ne bo moč širiti, nasprotno, programe bomo prilagajali materialnim okvirom financiranja. Pri tem bodo imela prednost v srednjeročnem družbenem planu opredeljena prednostna področja družbenih dejavnosti oziroma znotraj dejavnosti z zakonom določeni programi. Vse ostale programe bo potrebno preveriti, uskladiti z materialnimi mož-nostmi oziroma uveljaviti neposredno menjavo dela. S sprejemom samoupravnega sporazuma o mejnih dejavnostih bo zagotovljeno tudi nemoteno financiranje dogovorjenih pro-gramov mejnih dejavnosti. Pri financiranju bodo imele prednost humanitarne organizacije. Zaradi omejenih materialnih možnosti bodo izvajalske organi-zacije izboljšale organizacijo dela, poskrbele za polno izkorišče-nost zmogljivosti ter dvignile z zboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih tudi kvaliteto dela. Hkrati bo potrebno preveriti tudi osnovne programe, jih kvalitetno dodelati in uskladiti med seboj. Isto velja tudi za samoupravne interesne skupnosti s tega po-dročja. Investicije v nove objekte družbenega standarda bodo skrajno omejene. Možni viri financiranja bodo le sredstva sporazuma 0,5 od BOD iz čistega dohodka, sredstva združene amortizacije ter namensko zbrana sredstva za sanacijo ter gradnjo srednjih šol. V letu 1989 bomo dokončali že začete investicije: ZO Ig, Mla-dinski dom Malči Belič in OŠ Velike Lašče. Nadaljevali bomo s sanacijo srednjih šol ter v okviru zbranih sredstev dograjevali srednje šole. Začeli bomo z izgradnjo novega objekta Centralne tehnične knjižnice. Nadalje bomo nadaljevali z vzdrževalnimi deli ter posodabljanji otroškega letovišča Pacug. Zaradi skromnega obsega sredstev za izvajanje investicij v Ljubljani bo družbeni standard padel. Več pozornosti pa bomo morali nameniti vzdrževanju že obstoječih objektov. Nadaljevali bomo s pripravami na gradnjo nekaterih nujno potrebnih prizid-kov oziroma novih objektov, t. j. prizidek k OŠ Polhov Gradec, novogradnja podružničnih šol Turjak in Rob. Sem sodi priprava vse potrebne dokumentacije ter odkup zemljišč. Na področju otroškega varstvac bomo prispevek staršev za vzgojnovarstvene storitve sprotno valorizirali. Nadaljevali bomo z vlaganjem v otroška igrišča na podlagi usklajenih planov krajev-nih skupnosti. Skušali bomo obdržati že doseženo stopnjo vklju-čenosti predšolskih otrok v organizirano varstvo. Na področju osnovnega šolstva bomo nadaljevali z izvajanjem prenovljenega programa življenja in dela osnovne šole. Dodatne programe bomo prilagodili materialnim možnostim. Na področju usmerjenega izobraževanja bomo posebno pozor- nost posvetili aktivnostim ob vpisu otrok v prve letnike srednjih šol. Cilj bo zagotoviti vpis vsem osnovnošolskim otrokom, ki se bodo odločili za nadaljevanje šolanja in sicer v skladu z njihovimi nagnjenji. Zaradi pričakovanega precej večjega števila novincev bomo zagotovili dodatne prostore za izvajanje vzgojno-izobraže-valne dejavnosti. Na področju raziskovalne dejavnosti bo izvedena preobrazba delegatskega sistema raziskovalnih skupnosti. V okviru razisko-valnih nalog bodo imela prednost razvojna vprašanja občin in mesta Ljubljane. Poudarek bo dan na izpopolnitvi programa pospeševanja raziskovalnega dela med mladimi. Na področju kulture bo prednostno obravnavano knjižničar-stvo. V okviru finančnih sredstev bomo razvijali nadalje Ijubitelj-sko kulturo. Pri tem bomo razvili selektiven pristop pri financira-nju društev. Nadaljevali bomo z razglaševanjem naravne in kul-turne dediščine, zlasti pa z njenim vzdrževanjem. Na področju telesne kulture bo poudarek na programu mladin-skega športa, t. i. še večjo pozornost bomo namenili delovanju športnih društev v osnovnih in srednjih šolah. V vrhunskem športu pa bomo zmanjšali število vključenih v usmerjeni program nižjih selekcij. Na področju zdravstvenega varstva bomo obravnavali pred-nostno osnovno zdravstveno varstvo, v okviru tega pa preven-tivno dejavnost ter nego in rehabilitacijo bolnikov na domu. Zaradi velikega primanjkljaja sredstev bomo posebno pozornost posvetili uskladitvi programov z razpoložljivimi sredstvi. Na področju socialnega skrbstva bo osnovna naloga ohranitev socialne varnosti koristnikov pomoči na doseženi ravni. Pri tem bomo poostrili merila za ugotavljanje upravičenosti do pomoči ter pomoč zagotavljali tistim, ki je bodo dejansko potrebni. Nada-Ijevali bomo z izvajanjem gospodinjske pomoči na domu za starejše občane. Na področju socialnega varstva bodo skupnosti uravnavale višino socialno-varstvenih pomoči. Upravičenost do socialno-varstvenih pomoči bodo ugotavljale na podlagi uvedene enotne skupne evidence. Zaradi predvidenega povečanja števila upravi-čencev bodo morali nastopati skrajno selektivno ter predlagati tudi spremembe samoupravnega sporazuma o zagotavljanju socialne varnosti, v kolikor ga ne bo moč izvajati. Na področju zaposlovanja bo poudarek na usklajevanju plana zaposlovanja z razpoložljivimi kadrovskimi viri. Zaradi pričakova-nih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev bo posebna skrb posvečena prekvalifikacijam. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVA OKOUA 5. 1. PROSTORSKO PLANIRANJE Na podlagi družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986-1990 bomo v letu 1989: - usmerjali poselitve na komunalno urejena območja zaradi zagotavljanja humanejših pogojev bivanja in varstva okolja - še nadalje skrbeli za racionalno rabo prostora in varstvo naravnih dobrih, predvsem pa varovali zemljišča, namenjena trajni kmetijski proizvodnji. Pozornost bomo namenili kompleksnim gradnjam sosesk in pravočasnemu pridobivanju potrebne dokumentacije. Za zagoto-vitev kompleksnih posegov v prostor, bomo na območjjh, kjer so predvideni prostorsko izvedbeni akti in družbeno usmerjena gradnja, sprejeli odloke o splošni prepovedi parcelacije, gradnje in spremembe namembnosti. Pospeševali bomo gospodarske dejavnosti, ki ne poslabšajo ekološkega stanja, s pripravo potrebne lokacije in naložb, ki ga izboljšujejo. S sprejetjem potrebnih dokumentov in ukrepov bomo prispe-vali k realizaciji nalog, ki bodo prispevale k večji varnosti v pro-metu. V letu 1989 bomo sprejeli naslednje prostorske izvedbene akte za območje urejanja v naslednjih planskih celotah: ZAZIDALNI NAČRTI VS 1/6 London . . .¦ VI2/5 Jožef Stefan . . '* ' .' VP3/2Brdo , / . . VS 2/12 Sibirija VS40/6 Gudnje • ' , . ' VS 10/3 Mala vas VS 2/3 Koperska ¦ VS 3/2 Vič • VP 9/1 Škofljica ' ' , ¦ ¦ ' ¦ VS 12/6 Gabrovec UREDITVENI NAČRTI . VR 1/2 Ob Ljubljanici ' VR 2/1 Ob Ljubljanici .-, VR 2/1 Tobačna tovarna , .>..-..¦ VR 2/7 Slovenija avto VR 3/4 TRC Bokalce VB 3/5 Botanični in živalski vrt VR 7/1 TRC Bokalci LOKACIJSKI NAČRTI / Tržaška cesta Dolenjska cesta Priključek ceste na Brdo VT 1/1 Rakovnik - industrijski tir v Zadrževalnik Božna Naročili bomo izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za vse planske celote. Izdelovali bomo naslednje zazidalne načrte: VS 1/6 Lodnon VS 2/4 Langusova cesta VS 2/10 ob Tržaški cesti ¦,.:''' VM 2/1 ob Tržaški cesti ':' VS 29/8 Velike Lašče VP29/1 VelikeLašče ¦ VP35/1 Horjul ' , VO 41/1 Polhov Gradec UREDITVENI NAČRTI - . .' VR5/1 Črnavas VR 6/1 Južni park VR 6/3 Črna vas VS 16/1 Vrbljenje VP 20/1 Podpeč VE 20/1 Podpeč VE21/1 Podpeč , VP21/2 Kamnik VS 25/1 Turjak VS 29/1 Velike Lašče VS35/1 Horjul V VP 40/1 Babna gora Dokumentacija za realizacijo Eipprove ulice, Gradaščice in Malega grabna. S tem ko bodo izdelani našteti prostorsko izvedbeni akti in prostorsko ureditveni pogoji, bo omogočena gradnja na območ-jih kjer se pojavlja največja potreba in kjer so znani investitorji. Od Mestnih urbanističnih služb bomo zahtevali preprečevanje novih črnih gradenj in striktno odstranjevanje predvsem črnoz-grajenih počitniških in drugib. objektov na kmetijskih zemljiščih, zaščitenih iz naravovarstvenih ali kulturnovarstvenih razlogov. 5.2. Stanovanjsko gospodarstvo V 1989 letu bomo pričeli z gradnjo 436 stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Od tega bo 346 enot v več družinski gradnji in 90 enot v enodružinski gradnji. V tem letu bo dokončanih 259 stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Prenova se bo nadaljevala v Eipprovi ulici. Od večjih objektov se bodo začele aktivnosti za prenovo Eipprove 19 (30 stanovanj) ter Ziherlove 38 (55 stanovanj); V pritličjih prenovljenih objektov bomo v skladu z usmeritvami zagotovili čim več poslovnih prostorov. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti bomo skrbeli za odstranjevanje barak v primerih, ko bodo stanovalci preseljeni v stanovanja. V sodelovanju z inšpekcijskimi službami bomo preprečevali nastajanje novih črnih gradenj in skrbeii za odstra-njevanje oz. legalizacijo (v kolikor je možna) obstoječih objektov. Poudarek bomo dali tekočemu vzdrževanju družbenega stano-vanjskega fonda in izkoriščanju nefunkcionalno zasedenih oz. uporabljenih podstrešij. 5. 3. PRIDOBIVANJE IN OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ V letu 1989 bomo pridobivali in opremljali stavna zemljišča za: - stanovanjsko gradnjo VS 1/3, 1/4 Galjevica, VS 1/5 llovica, VS 1/6 London. VS 2/1 Trnovo, VS 2/4 Langusova, VSA 2/4 Trnovo, VS 2/7 Murgle, VS 1/ 10 Ob Tržaški cesti, VS 2/11 Rakova Jelša, VS 2/12 Sibirija, VS 3/2 Vič, VS 3/3 Vrhovci, VS 4/4 Lavrica, VS 8/2 Dobrova, VS 9/10 Škofljica, VS 13/1 Želimlje, VS 14/1 Ig, VS 21/5 Kamnik pod Krimom, VS 29/3 Velike Lašče - ostala gradnja VP 1/2 Rudnik, VI 2/2 Tehnična knjižnica, VO 2/1 Ob Bobenč-kovi, VP 3/2 Brdo, VP 4/2 Lavrica, VP 6/1 Lavrica, VP 6/1 Plutal, VP 9/1 Škofljica ter druga zemljišča v skladu s plani in programi investitorjev. Preko sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane bomo uveljav-Ijali predkupno pravico občine na stavbnih zemljiščih v prosti prodaji, predvsem na območjih žarišč črne gradnje in na območ-jih kjer so izdelani oz. predvideni za izdelavo prostorski izvedbeni načrti. Zaključili bomo komunalno opremljanje Grbe, Trnovega in žičnice, razen cestne povezave med Tržaško in Koprsko. 5.4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja bomo na področju komunalnega gospodarstva z maksimalnim angažiranjem vseh razpoložljivih sredstev (sredstva KSLO, sredstva KS, sklada stavbnih zemljišč, OVS, investitorjev, krajanov, in drugih udele-žencev) skrbeli za izboljšanje komunalnega standarda tako v mestu in naseljih mestnega značaja, kot tudi v Krajevnih skup-noslih. Na področju razširjene reprodukcije bomo v skladu s prioritet-nimi opredelitvami KSLO nadaljevali z deli, ki so bila že dosedaj pričeta (sanitarna deponija - Barje). •-. ¦ VODOVOD Nadaljevali bomo z že pričetimi deli in sicer vodovod Dolgi most - Brezovica, Cesta v Mestni log - Opekarska, Cesta XVIII divizije. Pričeli bomo z gradnjo vodovoda ob novi Kardeljevi. V programu krajevnih skupnosti bomo izvedli sanacijo vodovo-dov v KS Horjul, KS Podpeč-Preserje, KS Turjak. Gradili bomo vodovod ob Peruzzijevi (Črna vas-Cesta XVIII divlzije), Brezova noga-Kremenica-lg, v KS Črni vrh, v KSA Polhov Gradec, Pod-peč-Presereje. KANALIZACIJA Nadaljevali bomo z gradnjo primarnega kanala ob južni strani Galjevice, ob Kardeljevi cesti, Murgle IV, faza ter gradili sekun-darna omrežja v območju Kozarij, Polhovega Gradca, Horjula in Iga. Nadaljevali bomo z deli na čistilni napravl za Vnanje in Notranje Gorice. PLINOVODNO OMREŽJE V 1989 letu bo dO Energetika zgradila nove plinovode in regulatorske postaje za območja Rudnika, Plutal ter plinovod po novi Kardeljevi cesti, po Cesti na Brdo in v Rožni dolini, od Jamove do Ceste II. ter omrežje na območju VS 1/4 Galjevica. TOPLOTNO OMREŽJE • Zgradili bomo 10 KV kabel od RTP Vič do cone VP 1/2 Rudnik ter nadaljevali z zamenjavo dotrajanih omrežij. Zgradili bomo novo TP Tržaška (ob cesti IX. Korpusa) OBJEKTI KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE Poleg rednega vzdrževanja bomo na otojektih kolektivne rabe opravili še naslednja dela: CESTE: - Pričeli bomo z aktivnostmi za izgradnjo Kardeljeve ceste do prlključka na avtocesto, urejali bomo križišče na Dolenjski cesti (Orlova-Peruzzijeva), nadaljevali bomo z urejanjem cest v KS Rožna dolina, začeli z deli za izvedbo priključka na AC na Brdu ter urejali druge ceste skladno s programi KS. Vodili bomo postopke in pričeli z deli na preboju Ceste v Mestni log do Opekarske. . ^^VIJ^; -,.¦->- .-^ - 5.5. PROMET IN ZVEZE TELEFONSKO OMREŽJE Nadaljevali bomo s priključevanjem uporabnikov na območlju centrale Škofljica, potekale bodo aktivnosti za izgradnjo centrale 8 v Notranjih Goricah in naročniškega omrežja na območju Notra-njih in Vnanjih Goric, Podpeči-Preserje in Rakitneter povečanje centrale na Brezovici in Rakovniku. Obseg vlaganj v PTT omrežje bo v veliki meri odvisen od rezultatov pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Območne SIS za PTT promet. Organizlrano bomo skrbeli za urejanje kabelsko televizijskega omrežja predvsem v strnjenih stanovanjskih območjih. 5.6. VODNO GOSPODARSTVO ¦ x Po sprejemu lokacijskega načrta za suhi zadrževalnik Božna, bomo začeli s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo. Poleg tega bomo skrbeli za vzdrževanje vodotokov in objektov na njih ter osnovne odvodne mreže na Barju. V skladu s programi na področju kmetijstva bomo sodelovali pri pripravi in izvajanju melioraclj na kmetijsklh zemljiščih. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za uresničevanje nalog krajevnih skupnosti, ki izhajajo iz druž-benegaplanaobčineLjubljanaVič-Rudnikzaobdobje 1986-1990 ob težnji enakomernejšega razvoja vseh krajevnih skupnosti, bomo v letu 1988 zagotavljali po področjih: a) krajevna samouprava - kar najbolj neposredno vključevanje zainteresiranih delov-nih Ijudi in občanov za posredovanje, uveljavljanje in usklajeva-nje njihovih ineresov, mnenj, pobud in predlogov; - tesnejšo povzanost med skupščinami krajevnih skupnosti in temeljnimi delegacijami ter delovnimi Ijudmi in občani zaradi poglabljanja delegatskega sistema in samouprave; - uveljavljanje vloge organiziranih javnih razprav in zborov občanov v KS; - sodelovanje med sosednjimi krajevnimi skupnostmi, zlasti pri realizaciji nalog skupnega pomena; b) skupne potrebe - izvajanje planskih nalog po usklajenih planskih dokumentih krajevnih skupnosti, organlzacij združenega dela ter samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne pro-izvodnje v občini in mestu; - nadaljnjo uresničevanje petletnega programa zagotavljanja prostorskih pogojev ter vzdrževanje zgradb po krajevnih skupno-stih v okviru finančnih možnosti; - da bodo krajevne skupnosti, ki so ali bodo postale imetnice pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih uporabljajo, pristo-pile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev amor-tizacije zgradb in drugih poslovnih prostorov ter na ta način prispevale k čimbolj racionalni uporabi amortizacije (združena amortizacija); c) financiranje krajevnih skupnosti - usklajen sistem financiranja krajevnih skupnosti preko novega družbenega dogovra o finandranju krajevnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin; - sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in delegatskega sistema preko občinskega proračuna, v skladu z dogovorm na ravni mesta, ob upoštevanju zakonskih možnosti in pravic; - sredstva za razvojne programe krajevnih skupnosti bomo združevali s pomočjo sofinanclranja delovnih Ijudi in občanov ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti materialne pro-izvodnje; d) informiranje - zaradi usklajenega delovanja pri obravnavanju interesov v krajevnih skupnostih bomo sprotno informirali delovne Ijudi in občane preko občinskega glasila; - zaradi hitrejšega reševanja aktualnih problemov ter boljše informiranosti bomo organizirali redne posvete predsednikov svetov in tajnikov krajevnih skupnosti z izvršnim svetom ter upravnimi organi. 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju obrambnih in samozaščitnih priprav bomo uspo-sobljali kadre s tega področja zaradi kakovostnejše realnejše izdelave obrambnih in varnostnih načrtov, usklajevali obrambne priprave med posameznimi dejavnostmi, skrbeli za boljšo kadrov-sko popolnitev vojnih sistemizacij pomembnejših nosilcev obrambnega načrtovanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, nadaljevali z usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite in izpolnjevali varnostne ukrepe ter dograjevali sistem upravnovojnih zvez. Na področju civilne zaščite bodo aktivnosti usmerjene v dogra-jevanje načrtov za uporabo sil in sredstev civilne zaščite v pri-meru vojne, izrednih razmer in naravnih ter drugih nesreč, vklju-čevanju društev, ki so posebnega pomena za civilno zaščito in njihovemu usposabljanju ter ureditvi skladišč opreme civilne zaščite. Nadaljevale se bodo aktivnosti na usmerjanju mladih za voja-ško obrambne poklice. Materializacija obrambnih priprav bo potekala v skladu s spre-jetimi plani in v okviru danih materialnih možnosti. 8. POZARNA VARNOST SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik in Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik bosta tudi v letu 1989 nadaljevali z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje požarno varnostnih razmer v občini. Posebno skrb bosta posvečali preventivni dejavnosti ter stro-kovni vzgoji gasilskega kadra ter gasilskih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, v gospodarskih organizacijah, šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah ter širšega prebivalstva s tečaji, s strokovnimi predavanji in propagandnim gradivom posebno v mesecu požarnega varstva. Vzpodbujala bosta gospodarske organizacije za ustanavljanje gasilskih enot in industrijskih gasil-skih društev in sodelovala pri ustanavljanju pionirskih gasilskih društev »Mladi gasilec« v šolah. SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik in Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik bosta sodelovala tudi v programu investicij v letu 1989 v okviru dotoka finančnih sredstev in sofinancirala naslednje investicije: gradnjo gasilskih domov, večje adaptacije in redno vzdrževanje gasilskih dompv, nabavo, vzdrževanje in popraviia motornih brizgaln, izpopolnitev alarmiranja - nabavo siren, dopolnjevanje UKV zvez med društvi - nabava in montaža UKV radijskih postaj, gradnja vodnih virov in bazenov, nabavo RBH zaščitnih sredstev, nabavo specialne teh- nične opreme za gašenje in reševanje. i 9. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE ... V letu 1989 predvidevamo nadaljevanje aktivnosti za zmanjše-vanje družbene režije, za racionalizacijo dela in postopkov ter nadalje zagotavljanje ustreznih pogojev za delo. Na ta način bomo lahko nudili občanom kvalitetnejše storitve pri uveljavlja-nju njihovih pravic in izpolnjevanju družbenih obveznosti. Dograjevali bomo informacijski sistem, ga vključevali v raču-nalniško mrežo in v enotni informacijski sistem državne uprave na vseh nivojih. Še naprej bomo z računalniško obdelavo odprav-Ijali podvajanja pri vodenju evidenc ter z medsebojnim sodelova-njem skrbeli za boljše informiranje delavcev uprave in tudi ob-čanov. Na področju dohodkovnih odnosov bomo stimulirali dobre delovne rezultate in še nadaije usklajevali osebne dohodke upravnih delavcev z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. 10. UKREPI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo upoštevati ozirOma vnesti tudi v svoje plane v letu 1989. Izvršni svet bo mesečno spremljal izvajanje resolucije in o izvajanju tekoče obveščal skupščino. Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničitev resolucijskih ciljev opredelili v svojem programu dela.