3. številka.
Marc — 1915.
Letnik XXXVIII.
Cerkveni Glasbenik
Glasilo Cecilijinega društua v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 krone, za dijake 3 krone.
Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
Kako se pojo lekcije in profecije?
(F r. F e r j a n č i č.)
Pred vsem omenjam, da ne mislim tu obravnavati raznih starejših, na prosto voljo danih načinov, kako pevati lekcije, temveč seznaniti želim cenjene bralce le z najnavadnejšim načinom, kako se sedaj, odkar je vpeljan tradicionalni koral, morajo peti lekcije in profecije. Tudi ta navadni način se v marsičem razlikuje od prejšnjega medicejskega načina.
Da sem se lotil tega praktičnega, podrobnega dela, me je nagnila želja, da bi se koralna reforma čim preje izvedla tudi pri nas in sicer na celi črti. — Zato bom — kakor danes o lekcijah — pozneje razpravljal še o čem drugem, kar se več ali manj razlikuje od dosedanje navade.
Pričnimo torej z lekcijami!
Že prošnja za blagoslov, s katero lektor navadno prične, je sedaj nekoliko drugačna, četudi za eno samo malo sekundo. Glasi se namreč tako:

P
9
mu
Iu-be Domne be - ne - di - ce - re.
Mimogrede omenjam, da lektor navadno preveč zategne zlog „di", nasprotno pa okrajša zlog „ce"; slišati je namreč pogosto tako-le:

be - ne - di - ce - re.
Poje naj se pravilno na ta način, da se od zadnjega poudarka dalje naredi majhen ritardando, ne da bi se zlog „ce" kaj prikrajšal.
„Amen" po absolucijah in benedikcijah se sedaj ne poje več na istem tonu („tono recto"), temveč tako-le:
V oficiju za rajne in zadnje tri dni velikega tedna ' A-men odpadejo prošnja za blagoslov, absolucije in benedikcije; tedaj prične lektor naravnost z berilom samim.
Kakšno kadenco je treba napraviti ob koncu stavka pri piki?
V obče velja isto pravilo, kakor doslej, da se namreč na zadnjem zlogu pred piko pade v kvinti navzdol; n. pr.
/	p •	*	.—. T il
	✓ H	j	✓ r - li
ma-net in ae - ter-num. vo - ca - tur ad vi - tam.
Ako je pa zadnji poudarek pred piko na tretpredzadnjem zlogu, se pade v kvinti že na predzadnjem zlogu; n. pr.
re - di-me - mi - ni.
Et re - li - qua.
Tudi tu se je treba varovati iste napake,' kakor sem jo zgoraj omenil pri besedi „benedicere", da se namreč tretpredzadtiji zlog preveč ne zategne na škodo predzadnjega.
Ako je pa zadnja beseda pred piko enozložna ali taka hebrejska beseda, ki se ne sklanja (semkaj je šteti tudi besedo „Jesus", čeprav se sklanja), tedaj se pade na predzadnjem zlogu za malo terco navzdol, a na zadnjem zlogu se gre za veliko sekundo navzgor; n. pr.
Ver-bum ca-ro fac-tum est. per Do-mi-num Je-sum. sae - cu - lo-rum. A-men. in di - e Ma - di - an.
Ako je pa zadnja beseda pred piko enozložna, predzadnja pa tri ali večzložna s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, tedaj se privzame še vmesna sekunda „h"; n. pr.
exspee-tžn - ti-bus te.
te - ti - git me
Nekaj novega je za nas fleksa, ki se napravi sredi stavka pri kaki vejici, ali nadpičju. Ako je stavek zelo kratek, se fleksa opusti; ako je pa stavek zelo dolg, se fleksa napravi lahko večkrat. Izrazi se na ta način, da se na zadnjem zlogu pred dotično vejico ali nadpičjem pade za malo sekundo navzdol; n. pr.
• a m	f m f m —41
F v t- H
vi - dit lu-cem ma - gnam. de li - bro vi - ven - ti - um.
Ako je pa zadnja beseda pred dotično vejico enozložna ali hebrejska, ima fleksa to obliko:
ho - di - e na - tus est; a Do - mi-no le - su; se - de le - ru - sa - leni.
Ako je zadnja beseda pred ono vejico enozložna, predzadnja pa tri ali večzložna s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, tedaj se — podobno kakor pri piki — vzame še srednji ton „h"; n. pr.
et ce - ci - dit flos; spi - ri - tus est.
Pomniti pa je, da pred takim dvopičjem, za katerim pride kak direktni govor, n. pr. dixit:, scriptum est:, audite donius David: i. t. d. se ne sme rabiti fleksa, temveč se na istem tonu (tono recto") samo nekoliko zategne.
Tudi vprašanje se izrazi sedaj nekoliko drugače, kakor po medicejskem načinu. Pri zadnjem logičnem odstavku gremo namreč za pol tona navzdol in ostanemo na tem znižanem tonu do tretpredzadnjega zloga, na katerem gremo še za veliko sekundo nižje, na to pa se po sekundi in podatusu vrnemo na glavni ton; 11. pr.
i
^ '
1 P—P -P—•—P—p—•—•—•—o r
Quid est	ho-mo, qui - a 111 a - gni - fi - cas e - um?
quid fa - ci - am ti - bi, o cu-stos	ho-mi-num?
m
Ako ima cel vprašalni stavek manj kot štiri zloge, se oblika vprašanja za toliko not okrajša, kolikor zlogov manjka; n. pr.
m
Lau-do vos? Sed quid ? Quis ?
Lekcije se navadno končujejo s „Tu autem Domine", ki se poje tudi sedaj tako, kakor po medicejskem načinu:
;

Tu au - tem Do-mi - ne mi-se-re-re no - bis. K'. De - o gra - ti - as
Naj bi vendar enkrat za vselej izginila ona žal še vedno zelo razširjena napaka, da se na zlugu „au" namesto „h" poje „b"!
V oficiju za rajne in zadnje tri dni velikega tedna pa se lekcije končujejo brez tega sklepa. Po medicejskem načinu smo zadnji odstavek take lekcije na istem tonu („tono recto") nekoliko zategnili. Sedaj pa se take lekcije skončujejo tako-le:

Vf-•-f-f
r~f—
II
spes me - a m si - nu me - o.
Do-mi-nus o - mni - po-tens. or - di-nem Mel-chi - se-dech. fir-ma-ret ex - eni - plo. De - o vi - ven - ti ?
Ta sklepna kadenca se torej pričenja dva zloga pred zadnjim besednim poudarkom. Ako pa je pred zadnjim akcentom tri — ali večzložna
beseda z daktiličnim poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, tedaj se pričenja sklepna kadenca na onem piedzadnjem poudarku; n. pr.
rc t r^Mj
bi - ta - ti - o	e - jus.
est tran-si - tus Do - mi - ni.
Na enak način, kakor te sklepne kadence, se pojo sedaj tudi verzi-kelni zadnje tri dni velikega tedna in v oficiju za rajne. Na gorenji način se konča lekcija tudi tedaj, ko stoji ob koncu lekcije vprašanje.
Tudi profecije se pojo in končujejo tako, kakor ravno kar omenjene lekcije. Le četrta profecija na veliko soboto, oziroma druga na binkoštno soboto, ki ima ob koncu dvopičje, na kar sledi Mozesov kantik, se konča „tono recto". Isto velja o peti lekciji pri sv. maši o kvaternih sobotah.
Pravilno je tudi, da lektor poje celo profecijo in ne samo toliko časa, dokler jo celebrant na tihem bere.
To so glavna pravila o lekcijah in profecijah.
Končno naj tu dodam par praktičnih opazk.
Zelo važno je, da prične lektor v pravi legi, ne previsoko, a tudi ne prenizko, ker bi sicer ne mogel dobro izraziti spodnje kvinte. V obče je najprikladnejša lega na tonu „a".
Marsikomu dela preglavico ona kvinta pred piko; včasih je slišati namesto kvinte kvarto ali kaj drugega. Takemu bi nasvetoval, naj si poišče kvinto od spodaj navzgor v dveh tercah. Kdor ima količkaj posluha, zna gotovo zapeti začetek pesmi „Hej j-Jh——^—pa ima pravilno
Slovenci". Ako si na tihem zapoje (p- » ^	kvinto, katero je
prve tri tone te znane pesmi:	1 Hej Sloven- potem lahko za-
peti tudi od zgoraj navzdol. Na ta način si bo tudi zagotovil, da ne bo začel prenizko, ker si poišče najprej najnižji ton.
Peti je treba lekcijo enakomerno, ne da bi se lektor sedaj zaletel, sedaj zopet brez potrebe vlekel; le pred piko in vejico se od zadnjega akcenta dalje nekoliko zategne. Lektor naj se tudi vedno zaveda, da res recitativno poje, in ne samo bere, zato naj ohrani nekak slovesen ton in naj nikar preveč ne hiti.
Ne da se tajiti, da se lekcije marsikje pri nas prehitro pojo. Za vsako reč si je treba dati dovolj časa, tako tudi za lekcijo, ako jo hočemo peti pravilno in dostojno.
Govor o cerkveni glasbi.
(Govoril pri občnem zboru Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo 24. novembra 1914 društveni predsednik P. Hugolin Sattner.)
(Konec.)
Že v začetku govora sem rekel, da ima cerkvena glasba dvojen namen pred očmi, namreč čast božjo in spodbudo ljudstva. Ko bi zasledovali en sam namen, postali bi enostranski. Edini ozir na čast božjo bi nas privedel do glasbe, ki bi bila večini vernikov tuja, tuja zlasti ljudski duši,
Ko bi glasbo izvajal mnogoštevilni zbor in bi se peli umotvori prve vrste, bila bi božja služba veličastna. Toda ljudstvo bi te glasbe ne umelo, in smoter cerkvene glasbe bi se dosegel le na polovico. Isto velja o naših cerkvenih pesmih, ki so shranjene v muzeju in knjižnicah. Za historika in estetika so te pesmi umotvori prve vrste, ali ljudstvu so te pesmi tuje, ljudstvo ima dandanes povsem drugačno čustvovanje, nego v prošlih stoletjih; zategadelj te pesmi ne dosežejo več svojega namena.1)
Kdor bi pa enostransko povdarjal le spodbudo ljudstva, bo istotako zašel na kriva pota. Ko bi se vrednost cerkvenih skladab merila le po tem, kako dopadajo ljudstvu, vrinilo bi se v svetišče božje edinole osebno čustvovanje, mehkužnost, podlost. Kar nič ne velja, je cerkve nevredno, četudi se nekateri spodbujajo. Tudi papirnate cvetlice in tiskane podobe najdejo ljudi, ki se nad njimi spodbujajo; kljub temu nimajo pravice v cerkvi in cerkev jih ne mara. Liturgija se ne more urediti po okusu in spodbudi poedinca. Sv. cerkev tirja za svetišče božje resnobno, častitljivo glasbo; skladbe brez vsebine, brez okusa, mehkužne, igrajoče skladbe, ki služijo bolj razvedrilu, nego spodbudi, niso za cerkev.2)
Cesto se tirja za cerkveno pesem tudi narodnega duha. Nacijonalni moment v cerkveni glasbi je bil prejšnjim stoletjem neznan. Šele ko so se narodi prebudili k intenzivnejšemu narodnemu življenju, in je postala glasba vsled napredka v harmoničnem, kontrapunktičnem in instrumentalnem oziru vedno bolj izrazita, pojavile so se diference med narodi tudi v muzikaličnem pogledu. Narodi v severnih, mrzlih krajih govore bolj resnoben jezik, dočim prebivalci južnih pokrajin čuvstvujejo bolj gorko. — Vsak govori svoj jezik, ampak čuvaj se pod pretvezo narodnosti pregrešiti se zoper častitljivost hiše božje, kar to bi bil hiperkult glasbenega nacijonalizma. Zato pripominja „Motu proprio" prav izvrstno: »Glasba mora biti splošna, t. j. smejo se izraziti v cerkvenih kompozicijah raznih dežel one posebnosti, ki spadajo k posebni naravi kakega naroda; vendar se pa morajo splošnemu značaju cerkvene glasbe v toliko podrediti, da na tujega poslušalca ne napravijo neugodnega vtisa."
Dandanes se govori tudi o moderni glasbi. Beseda „modem" prihaja od „modo est", zdaj je tako, nekdaj je bilo drugače. Nekdaj se je harmonija gibala v preprostih, diatoničnih akordih, danes se upa dalje, poslužuje se kromatike, ki je z diatoniko v istem razmerju, kakor barvana podoba k risbi s svinčnikom ali kredo. Nekdaj je bil merodajen septakord večinoma na peti stopinji, dandanes se uporablja tudi na drugih stopinjah in to v raznih legah, ker da glasbi čisto nov značaj, zlasti, če se eden ali drug glas še alterira. Nekdaj so se akordi razvrščevali le tako eden poleg druzega; dandanes prinaša kontrapunktika z raznimi pomočki skladbam življenje in novo lice. Nekdaj se je skladalo (morda se še) v tako
') Glede naših starejših cerkvenih pesmi in njih praktične uporabe pri dandanašnjem bogoslužju gospodu predavatelju žal ne moremo popolnoma pritrditi.
(Op. ur.)
2) Ravno ta stavek gospoda predavatelja govori posebno v prilog našim starejšim, povečini resnobnim in na koral se naslanjajočim pesmim.	(Op. ur.)
zvanem konvencijonalnem stilu, ena skladba kakor druga, siromaštvo idej, pomanjkanje invencije, shojena pota; dandanes smo začeli hoditi nova pota, nastala je secesija tudi v glasbi. .Leta 1911 je rekel v Inomostu vrhovni predsednik nemškega cecilijinega društva, profesor dr. Miiller tele pomenljive besede: »Gospoda moja, javno moram priznati, da je cerkvena glasba zaostala, in da jo je svetna prekosila." — Žalibog, da je tako. Ako se tedaj trudimo za pravi napredek v cerkveni glasbi, delamo gotovo v smislu svete cerkve, ki je od svojega prvega začetka skrbno gojila vse umetnosti, zlasti cerkveno glasbo, in nikakor ne moremo trpeti, da bi nas kdo oviral v tem napredku. Kdor ovira naše umetnostno stremljenje, ta ni prijatelj, marveč sovražnik našega naroda. Modra, zmerna secesija prinaša umetnosti nove ideje, nova sredstva; ne zametuje, kar je bilo dobrega, marveč oživlja, izpopolnuje, olepšuje, kar je bilo že dosedaj lepega in dobrega. Vedno naprej, nikdar nazaj, to bodi naše geslo. Marljivo se učimo, in če že res kaj znamo, pojdimo še na tuje pogledat, kakor je izvrstno opomnil v C. Glasbeniku č. g. Pire. Kar najdemo dobrega, prine-simo domov, kar ni za nas, pustimo ondi. Popolnoma se zapreti tujim vplivom je enostransko. Nikakor se pa ne smemo ozirati na one, ki so nasprotni vsakemu naprednemu stremljenju v cerkveni glasbi, in ki imajo romarske pesmi in litanijske refrene za višek slovenske pesmi. Naša normala je „Motu proprio" pokojnega sv. Očeta in okrožnica prevzviše-nega kneza in škofa ljubljanskega; nadzorovalna korporacija je škofijska komisija. Ker je ž njo osigurjena organizacija cerkvene glasbe, imamo najslajšo nado, da bo glasba zanaprej še bolj uspevala. V to pomozi Bog na priprošnjo sv. Cecilije!
Vsem, ki se zanimajo, v prevdarek.
Glasba je umetnost, ki prevzema, napaja dušo in srce, da, še celo telo se ne more odtegniti njenemu vplivu. Menda ga tudi ni človeka, ki ne bi imel vsaj — da se tako izrazim — „poslušalčevega" zanimanja za to „hčer nebes". Drugim umetnostim in drugemu znanstvu se človek lahko izogne, toda muzika človeka laskavo spremlja od zibelke do groba, in še v nezasut grob done v slovo glasovi žalostinke. To bi bilo povsem še čisto lepo seveda. Toda ta prijazna vsiljivost muzike ima kaj kočljive posledice: Hoče o njej vsakdo govoriti, razsojati, če je potem v njej izobražen ali ne, ali: rad bi bil vsakdo izobražen, razsoja kot izobražen, četudi ni. Medtem ko se v drugih strokah, ki so nam znane samo po praktični uporabi, n. pr. elektrika etc., tako radi zaneseno na avtoriteto, hoče biti v glasbi vsak svoja avtoriteta, čeprav se njegovo umevanje in sodba v tej stvari plazi prav po „lajiških" nižinah, in se ne dvigne času primerno v višine sedanje glasbene umetnosti.
Doživeli smo, da je morala iti Bogu dostojna pesem že ob svojem rojstvu prav trnjevo pot, preden je dospela v svoje lastno domovje — v hišo božjo. Početki cecilianizma! „Bog jim grehe oprosti", vsem tistim
ki so nam ,.nagajali", pa premagali smo jih vendar! In sedaj se cerkvena pesem povzdiguje v sinje višave, postaja veličastna, božja, solncu enako nas hoče ogrevati k ljubezni božji, in zopet hoče te nebeške melodije razdreti prav človeška, nerodna in nepravilna disonanca: „Ne razumemo". „Ljudje božji, če ne razumete, učite se, da boste razumeli", je naš prav logičen odgovor. „Med učenjem pa se zanašajte na avtoriteto svojih učiteljev", ravno tako logično. To bodi rečeno posebno poklicanim faktorjem.
„Moderna glasba je import, ni slovenska", tako se sliši, „torej proč z njo". Dobro: elektrika in nje vporaba, vse iznajdbe na polju mehanike in kemije so import, torej Slovenci proč z njimi! Kje pa ostane potem tisto načelo, ki ti ga narekuje zdrava pamet, da je umetnost in veda mednarodna? Nadalje! Kava je import, od Turkov (hu, strašno!) smo se jo naučili srkati, torej proč ž njo! Ne vem, na kakšno „struno" zadeneš v tem pri svoji ženki.
„Moderna glasba ne odgovarja duhu našega ljudstva." Odgovor: Čim težja je skladba, tem težje jo razumemo, tem več pouka je treba za njeno razumevanje. Naše navadno ljudstvo razumeva pesmi ki so zložene v nekakem naravnem kontrapunktu, takoj, ko jih prvič sliši, težje pesmi posluša 3, 4 krat in že jih ohrani, težke in zelo težke pesmi razumeva šele, ko je njega posluh po drugih težjih pesmih vtoliko izobražen, da sprejema tudi „umetne" zvoke. Pa ljudstvo ti je zato hvaležno. „Ta pesem je bila pa težka, ampak lepa je," tako priznanje slišiš. Da, zanimanje je tako veliko, da se še „trdi" Kraševec ne more premagati, da se ne bi na kor ozrl, če se kaka „moderna" poje. Če ljudstvo ne bi imelo smisla za „moderno", potem menda tudi pevci in pevke ne, ker ti so tudi „ljudstvo". Duha in srce pa ima vsaj nekoliko izvežban pevski zbor tudi na deželi popolnoma pri proučevanju kake težke pesmi. Kako zanimanje, navdušenje se opazuje! Pridejo v dežju, gromu in blisku, viharju in toči k vajam; zakaj? Za „nerazumljivo" moderno! Gospodje, ali znamo kaj dušeslovja? Iz tega sledi: Učimo se, in poučujmo druge. Ne vrzite sicer vse „stare" pesmi iz repertoarja, ampak pojte jih, učite se težjo za težjo tudi novih pesmij, Bog in ljudje vam bodo hvaležni. Kot praznični angel splava nad ljudmi na kak lep praznik nova, umetna pesem, jih dvigne iz vsakdanjosti, ter „nosi njih prošnje pred božji prestol."
Nemci imajo tudi svoje ,,Riharje" (Aiblinger, Zangl, i. dr.) in vendar jim ne pade v glavo se „z vsemi štirimi" braniti napredku. Goller, Gries-bacher, Mitterer i. dr. vživajo pri njih zasluženo slavo. Ponosno lahko rečemo, da so naši sedanji prvoboritelji na polju cerkvene glasbe, preča-stiti gospodje P. Hug. Sattner, dr. Fr. Kimovec in Stanko Premrl čisto enaki imenovanim nemškim slavljencem, da smelo trdim, da jih naši v melodiji in originaliteti še prekašajo.1) Pri Nemcih bi naši imenovani skladatelji uživali popolno priznanje, dobili nagrado za nagrado, nevoščljivi bi nam bili Nemci za nje; v -svoji domovini pa vidimo — hvala Bogu, da ne povsod —, da se morajo takorekoč boriti za priznanje. Kolikor mi
*) Ta beseda je pač izrečena v hiperboličnem zmislu, čisto dobesedno vzeta se nam zdi nekoliko drzna. (Op. ur.)
je znano, se je ista godila našemu velezaslužnemit mojstru in reformatorju cerkvene glasbe, gospodu Ant. Foersterju, in drugim zaslužnim možem v tej stroki. Ali smo mi Slovenci res tako nesrečno ustvarjeni, da spoznamo vrednost svojih mož šele črez 20, 30 let?
Bodimo jim hvaležni! Rabimo domače blago, saj ga imamo lepega v obilici, in skrbimo celo za njegov ,.export", da sega slava naših slovenskih mož tudi v tujino! In vsi, ki ste poklicani delovati v božji glasbi: razširjajte luč, ki prežene temo nevednosti, ali pa celo „malae voluntatis" po naši domovini. Skrbite, da se ne bo mašilo grlo Tudstvu, ki se hoče, kolikor mogoče, že na tej zemlji povzpeti do pravih nebeških slavospevov.
Franc Pire C. M.
Organistovske zadeve.
a) Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani.
Nov ustanovni član društva je postal p reč. gosp. Mihael Saje, knezoško-fijski duhovni svetnik na Skaručini, ki je lani poslani svoti dodal še 90 K. Redne letne prispevke so poslali še p. t. gg. podporni člani: Franc Rajčevič, župnik, Lučine (2 K), dr. Ivan Janežič, sem. profesor, Ljubljana (5 K), Josip Potokar, župnik, Tržič (3 K), Alojzij Kralj, kurat, Goče (4 K za 1914 in 1915), Matija Mrak, dekan, Stara Loka (4 K), Ivan Vodopivec, ekspozit, Vrhpolje pri Moravčah (2 K). Za prispevke se društvo najiskrenejše zahvaljuje; Bog pa vsem p. t. gospodom najobilneje povrni!
b) Organisti v vojni službi.
Število v vojni službi se nahajajočih organistov ljubljanske škofije je naraslo že čez štirideset. Iz ruskega ujetništva se je začetkom marca oglasil bivši organistovski kandidat (tretjeletnik ljubljanske orglarske šole) Anton T ram te. Na dopisnici, pisani 19. januarja in došli iz Moskve, sporoča uredniku „Cerkv. Glasb.", da se kljub mrazu še dobro počuti ter pozdravlja stolni pevski zbor in učence orglarske šole. — Z južnega bojišča je pisal g. Anton Lavrič zanimivo pismo, ki ga objavimo v prihodnji številki.
Pregled cerkvenoglasbenih listov.
Sv. Cecilija. 1915. 2. štv. prinaša sledeče spise: Cerkvene pjestne o. Nikole Krajačeviča (Janko Barle); Tradicijonalna psalmodija1) (Fran Ferjančič); + Mihaey Haller (Janko Barle); Naši dopisi (Spljet, Sv. Križ kod Kastva, Lupoglav, Trsat, Kra-pina, Spljet); Glasbena literatura; Razne vesli iz Hrvatskega, Slovenskega, Češkega itd.; Oficij na veliku srijedu, četvrtak i petak poslije podne po starom zagrebačkom obredu; Uskrnuče po starom zagrebačkom obredu (Janko Barle); Svetotajstveue pjesme (Dr. Ivan Ev. Šarič); Društveni dobročinci. Glasbena priloga: Pesem „Pjevaj hvale, Magdaleno!" (harm. Vinko Žganec), Svetotajstveni uzdasi (Rudolf Taclik), Ave, Jesu 1 (Rudolf Taclik), Moj Isuse (Vinko Žganec) in „0 Jezici, hvale dajte!" (Harm. Fr. Dugan.) — Sv. Cecilija izhaja vsaka dva meseca in stane na leto 5 K, za dijake 3 K.
Cyrill. 1915. 1. štv. Vsebina: Predgovor k letniku XLI.; Pesem k Gospe Mariji iz XV. stol. (P. J. Jaroš); Pedagogiški pregled pevske literature (Doubravka Branber-gerova — Černochova); „Narodil se . . ." (Dr. Alois Kolisek); Franusov kancional (Dr. D. Orel); Podlistek. Pesem iz preteklih dob (D. O.); Delovanje Cirilskega društva; Razne reči; Glasbena književnost. — Cyrill izhaja po desetkrat na leto in stane 5 K.
J) Izvrstna razprava, ki jo je prinašal naš „Cerkveni Glasbenik" v lanskem letniku, izhaja sedaj, prestavljena v hrvatski jezik, v zagrebški „Sv. Ceciliji". Bravo!
(Cyrill) štv. 2. Vabilo k rednemu občnemu zboru Cirilske Jednote; f Michael Haller; Pedagogiški pregled pevske literature; O vatikanski psalmodiji (Karel Boček); Ked' som maširoval . . . (Dr. Alois Kolisek); Franusov Kancional (Dr. D. Orel); Di-rectorium chori; Delovanje cirilsko; Razne reči; Književnost. Glasbena priloga prinaša Rud. pl. Prochazkovo skladbo „Sneti s križe-' za mezzosopran, gosli, čelo in orgle (klavir).
Musica divina. 1915. 1. štv. Vsebina: Razvoj koralne maše (Dr. M. Sigi); Vojska in cerkveno ljudsko, pe'je (Matija Heumann); Anton Brueknerjeva cerkvenoglasbetia dela (Maks Auer); Orglarstvo in vojska (Vincenc Goller); Odredba c. kr. nižjeavstrij-skega dež. šol: sveta; Eksploziji na višji cerkvenoglasbeni šoli v Rimu; Pozabljeni dunajski glasbeni teoretik Jožef Leimegger (Prof. dr. Konst. Vidmar); Glasbene ljudske knjižnice v vojsknein času (dr. Pavel Marsop); Književna in druga poročila, itd. itd.
(Musica divina) štv. 2. Dr. Adam Hefter — knezoškof krški; Gregoriansko petje (Prof. dr. Maks Graf); f Mihael Haller (dr. Karol VVeinmann); Maks Springerjeva božična maša in gospod dr. Viljem Widmann (Maks Springer); Cerkveno ljudsko petje in šola; Direktorij (dr. A. \VeiBenbock); Lohengrin v čistem uglašenju (Jos. W. pl. Woss); lz bogoslovnega semenišča v Karlsburgu na Sedmograškem; Književna in druga poročila; Dopisi; itd.
Anzeigeblatt fiir Kirchenmusik, Orgelbau und Glockenkunde. 1915. 2. štv. Vsebina: Maks Springerjeva božična maša (L. Janz); Kako pridemo do cerkvenega ljudskega petja? (M. H.); Pojasnilo k dr. H. Bauerlejevemu masnemu repertorju (M. H ); Mašni repertorij iz kataloga Cec. društva, sestavljen in pojasnjevan od dr. M. Bauer-leja; Koralna ura (M. H.); v tem članku prinaša urednik P. Mihael Horn med drugim jako zanimivo pismo g. ravnatelja Antona Foersterja o kvilizmi;1) Poročila o novih orgiah; K vprašanju generalnega crescendo v orgiah (R. Helm); Cerkvenoglasbeni programi in društvena poročila iz raznih krajev — med temi se nahaja tudi poročilo o občnem zbora Cec. društva za ljubljansko škofijo 25. novembra 1914 —; Razne vesti; Glasbene novosti. — Anzeigeblatt izhaja mesečno in velja na let") 1 K 50 vin. Uredništvo in upravništvo je v Gradcu, Schonauergiirtel 41.
Der Kirchenchor. Splošno razumljiv list za katoliško cerkveno glasbo. 1915. 1. in 2. številka. Izhaja mesečno in velja na leto 1 K 60 vin. Urejuje dr W. Vvidmann, stolni kapelnik v Eichstattu, znan po svojih skrajno strogih, semtertje malo pretiranih a vedno jedernatih in duhovitih kritikah List izdaja knjigarna J. N. Teutsch v Bre-genzu.
Razne reči.
A Društvo avstrijskih orglarskih mojstrov se je obrnilo na prečastite konzistorije s posebnim pozivom, v katerem povdarja, da je orglarstvo vsled vojskinih razmer močno prizadeto. Naročil na nova dela primanjkuje. V tem oziru se avstrijski izdelovatelji orgel priporočajo čč cerkvenim predstojništvom za naročila novih orgel ali vsaj za event. popravila.
f Mihael Haller. 4. januarja t. 1. je po kratki bolezni preminul v Regens-burgu kanonik Mihael Haller, kot cerkveni skladatelj znan po vsem svetu. Rojen je bil 1. 1840 v Neusaatu na Bavarskem, študiral gimnazijo pri benediktincih v Metten, kjer je na njegovo glasbeno vzgojo zelo vplival poznejši opat P. Utto Lang. Bogoslovje je študiral v Regensburgu. Tam je na Hallerja zopet močno vplival stolni kapelnik Schrems, ki je začel z Mettenleiterjem in dr. Wittom izvajati staroklasične cerkvene skladbe. 1864 je Haller postal mašnik ter bil kot v prvi službi nastavljen za prefekta regensburške stolne prebende. 1866 je sledil f Wesselacku kot nadzornik deškega pevskega zavoda in kapelnik pri „stari kapeli". 1 99 je bil imenovan kanonikom pri ravno isti cerkvi. Lansko leto je obhajal svojo zlato mašo. — Kot glasbenik si je pridobil zaslug kot kapelnik, katero službo je opravljal do 1, 1899, kot
J) Prihodnjič kaj več o tem. Ur.
učitelj na cerkvenoglas. šoli v Regensburgu, kot referent splošnega Cec društva, kot glasbeni pisatelj (Nauk o strogi kompoziciji in Vade mecum za pevski pouk, ter izvrstni članki v ,.Kirclienmusikalische Jahrbucher"); najbolj pa seveda s svojimi nesmrtnimi skladbami. Kdo ne pozna njegovih plemenito in kreme-nito pisanih latinskih maš, od tri — do osmeroglasnih, njegovih iskrenih Marijinih pesmi in številnih motetov? Najbolj znana njegova latinska maša „Missa tertia"~je doživela že 39. izdajo. Hal!er je zlagal dosledno v strogem cerkvenem slogu, ki temelji na koralu in staroklasični polifoniji On je nekak nemški Palestrina, obenem pa tudi zadnji veliki zastopnik stroge cecilijanske smeri. R. I. P.
A Nesreča na papežki cerkvenoglasbeni šoli v Rimu Na dan sv. Cecilije 1914 okoli 9. zvečer je se v šolskih prostorih rimske papežke cerkvenoglasbene šole vsled odprtega plina dogodila strašna eksplozija, ki je prizadela šoli do 15.000 lir škode. Sreča v nesreči je bila le ta, da so se gojenci ob času eksplozije nahajali v kapeii pri večerni molitvi. Sv. Oče Benedikt XV. je zavodu takoj ponudil drugo stanovanje: staro palačo del Vicariato (Via della Scrofa 70), kjer se že dalj časa vrši redni pouk.
t, Italijanski cerkvenoglasbeni list ..Rassegna Gregoriana" je radi neugodnih vojnih časov prenehal izhajati.
Oglasnik.
Fran Ferjančič: Litanije svetega Jožefa. Za mešani, oziroma tudi eno-, dvo al t iglasni zbor. V Ljubljani 1915. Založila Katoliška Bukvama. Cena 30 vinarjev Litanije v čast sv Jožefu, ki se — kolikor mi znano — dosedaj pri nas še niso pele, so dobile v ravnokar imenovani skladbi dostojno, povsem primerno in praktično glasbeno obliko. Vsled svoje preprostosti v melodičnem in harmo-ničnem|oziru so kar naravnost namenjene za ljudsko petje. Naj bi se le res v mnogih cerkvah naše domovine lepo prepevale in povspeševale češčenje sv. Jožefa!
Karlo Adamič: Dva preludija za orgle ali harmonij. Založila .Češka Hudba- v Kutni Hori. Cena 70 vinarjev. — G. Adamič marljivo sodeluje pri raznih glasbenih listih. Naš Cerkveni Glasbenik" je objavil iz njegovega peresa že.mar-sikako lepo skladbo, istotako hrvatska „Sv. Cecilija". V zadnjem času je ..Češka Hudba" objavila dva njegova preludija, od katerih nam zlasti prvi daljši v F-duru po obliki i i vsebini zelo ugaja. Skladbi priporočamo.
J. Schweitzer: Messe in C-dur fiir vier Mannerstimmen. Op. 11. VIII izdaja. Založil Herder v Freiburgu (Breisgau). Osma izdaja Schvveitzerjevo latinsko mašo v C-duru sama najbolje priporoča. Tudi naši moški cerkveni zbori jo gotovo dobro poznajo. Kdor bi je pa še ne poznal, pa bi si želel lahke, lepe in efektne masne skladbe za moške glasove, naj le seže po Schvveitzerjevem op. 11.
St. Premrl.
Slava sv. Križu. Pet pesmi za postni ali misijonski čas. Za mešani zbor zložil St. Premrl V Ljubljani 1915. Z dovoljenjem preč. kil. šk. ordinariata v Ljubljani z dne 6. marca 1915, št. 840. Cena 50 "vin. Založila Kat. Bukvama v Ljubljani. — Lepe, mehko občutene pesmi. Seveda nezdrave, solzave sentimentalnosti ne boš našel v njih, pač pa vsaj odmev tiste žalosti, ki srca izpreobrača.
Besedilo je pa mestoma veliko manj vredno kot glasba. Kakšna potvara preroških besedi: cum sceleratis reputatus est (Is. 53, 12' je tale stavek, ki naj bi bil njih poetičen izraz:
„Božje ljubeznivo dete se postavi med preklete"!
Zelo nepoetično, banalno je v isti pesmi mesto: „ko ga tare bolečina". Prav tako ni v izrazu prave analogije med vrsticama: .,Jezus, hotel si trpeti, zate hočem jaz živeti." Pesem hoče reči: „Ker si hotel zame trpeti, zato hočem jaz zate živeti", pa ta misel ni dovolj izražena.
V drugi pesmi je bilo po starem: „Ti upanje deliš", kar se zdi boljše od novega: „Ti upe mi deliš". — V tretji se mi v 10. taktu kvarte med sopranom in basom nekoliko trde zde; morebiti bi se bas zadržal za eno osminko, tako da bi bil drugi basov d v tem taktu osminka mesto četrtinke, prav tako se
altov menjalni ton v 13. taktu zaradi sopranovega / trdo sliši. Mogoče je pa tudi, da me te reči le zato motijo, ker sem vsled fizične utrujenosti čisto dognan.
V četrti pesmi, ki je sicer zelo lepa, je cezura za besedo „gora" nepotrebna, ker raztrga zmisel: „gora zveličanja" je Kalvarija. Muzikalično je cezura na mestu, po zmislu besedila pa ne, besedilo pa vsaj tukaj brez dvoma prevladuje. V drugi kitici je besedilo neumljivo: Daj, Križ ti presveti, še meni objeti ključ svetih nebes! Kaj se to pravi? Kdo je ta ključ? Nič kaj srečne tudi niso primere: Na križu, moj Jezus, si venec krasan, s peterimi rožami rdeče pretkan. Neki gospod je k tem vrsticam pripomnil: „Ženska ročna dela!"
In dalje: Te lepe cvetlice so zate grenke, a kakor slaščice za moje srce. Take neokusnosti se kaj lepe in genljive zde sentimentalnim ženskim značajem, s stališča solidne estetike in askeze je pa stvar zanič. Prav taka ali še slabša je četrta kitica te pesmi. Sploh je izmed vseh šestnajsterih vrstic te pesmi le par za silo povoljnih, ostalo je plod nejasne sentimentalnosti, ki se pa za globoko pobožnost izdaja.
Muzika sama pa — kakor že rečeno — je lepa, zmerno moderna, ne težka, tako da bodo pesmi našim zborom v celoti dobro došle in bodo tudi — dobro pete — brez dvoma zelo blažilno in tolažilno — kar skladatelj še posebej namerava — učinkovale.1)	Kimovec.
Naše priloge.
V današnji 3. štv. pričenjamo objavljati že lani napovedani E. Hocli-reiterjev „Requiem" za en glas oz. enoglasni zbor z orglami, Skladba je pisana v zelo modernem slogu in je nekoliko težka, a brezdvomno lepa, celo izredno lepa. Gospod skladatelj Hochreiter jo prišteva svojim najboljšim delom. Kdor se količkaj zanima za napredek v glasbi, bo to skladbo rad študiral, in kdor jo bo pridno študiral, jo bo tudi užival. Spretnejši organisti naj se potrudijo spraviti ta Requiem ali vsaj posamezne dele o priliki na kor. Le pogumno na delo in proč z vsemi predsodki glede moderne glasbe! Requiem je posvečen v svetovni vojski 1914—15 padlim vojakom.
Da nekoliko potolažimo tiste cenjene naročnike, ki s Hochreiterjevim Requiemom ne bodo kaj posebno zadovoljni, smo se odločili današnji 3. številki pridejati izjemoma še dodatno glasbeno prilogo z lažjo glasbo. Vinko Vodopivčeva „Pesetn ob času vojske" bo gotovo vsakomur dobro došla. Skladba se je gospodu skladatelju prav dobro posrečila. Namenjena je za ljudsko petje. Na Goriškem jo že pojo. Upe-Ijimo jo vsepovsod! — Od gospoda Fr. Ferjančiča hamonizirani koralni spev „Gloria, laus et honor" je nov korak k praktični upeljavi tradicionalnega korala. Spev je prirejen za moški in mešani zbor, natisnjeni so tudi zraven spadajoči najpotrebnejši verzi. Poslužimo se tega speva v novi obleki že letos!
Zdaj pa še nekaj, kar se tiče J. Pogačnikove velikonočne pesmi v C. Gl. 1889, 10. priloga, stran 40. Dotična lepa skladba ima podloženo žal le eno samo kitico besedila. G. organist L. Armeni nas je na-
') Zbirka teh postnih pesmi je posvečena „V tolažbo vsem trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914—15." Naj bi pa bila tudi glasna — celo komponirana — prošnja našim cerkvenim pesnikom, da nam že skoro napravijo boljših besedil. (Ur.)
prosil, naj bi preskrbeli k tej pesmi še nekaj kitic. Gospod profesor dr. Josip Debevec pa je bil toliko prijazen, da nam je po nemški velikonočni „Das Grab ist leer, der Held erwacht, der Heiland ist erstanden" priredil še tri nove kitice (2., 3. in 4.) Tu prinašamo celo besedilo:
1.	3.
Odpre se grob, glej zmagujoč Zveličar gre v višavo; očitna tu je božja moč, zmagalcu slava! Pečatni kamen odleti, ko vstaja božji Sin, zastonj nevernik to taji, je zmagan Kralj temm. Aleluja.
2.
Radujmo se, ker božji Sin pekla je zmagal vrata, iz groba se je globočin v nebesa vrnil zlata. S predrago svojo je krvjo nam kupil sveti raj, prerokovano kar bilo, izpolnjeno je zdaj. Aleluja.
Vtrdilo danes vero nam je Jezusa vstajenje. On vstal je! To nad mero nam daje pogum, življenje. Vse, kar učil, je od Boga, in božja mu je moč: kristjan, strahu zdaj ne pozna, ni strašna groba noč. Aleluja.
4.
Bog stopil je na križa les, da greha nas bi rešil; On pravo Jagnje je zares, ki žalost nam je utešil. Premagana je grenka smrt, premagano peklo; spet raj nam sveti je odprt, odprto spet nebo. Aleluja.
Nekateri popravki.
1.	Če more en človek dvoglasno peti? Hudomušni ljudje pravijo, da sem s svojim člančičem o ..privatnih pobožnostih" v zadnjem .Glasbeniku" zopet eno vrezal. Tam se namreč bere, da je moja mati vsako nedeljo in praznik z burkljami v roki pred pečjo pela pesem od dotičnega dne: dvoglasno „Lepa si Marija". Zdaj se pa ljudje zadovoljno muzajo, češ: Ta se pa razume na petje, ta! Misli, da lahko en človek dvoglasno poje!!
Da sem prišel v tak slab kredit, si pa — ne zameri — nekoliko kriv Ti, gospod urednik, ki si premalo natanko in nadrobno pregledal, kako je bilo pisano in napako pozabil popraviti.1) Brati bi se moralo namreč: „n. pr. zloglasno „Lepa si Marija" in druge". Znano mi je namreč, da je „L'*pa si Marija" pri gg. cecilijancih na indeksu, in sicer ena med prvimi, »trivijalna po napevu in besedilu". Zato sem zapisal: zloglasno. Cenjeni čitatelji, ki so se delektirali nad mojim „strokovnjaštvom" v petju, naj blagovolijo torej na znanje vzeti, da — čeprav nisem temeljito strokovno izobražen — sem si vendar svoj čas kot pevec v dijaškem in bogoslovskem pevskem zboru in v zboru „Glasbene Matice" pridobil toliko znanja v petju, da vem, da eden pri najboljši volji ne more dueta peti. To sem pa slišal, da zna kdo dvoglasno — žvižgati.	J. Kalan.
2.	K dopisu iz Viča (C. Glasb. 1915, 2 štv. stran 31.) V odstavku, v katerem se omenja Rihar in v njegovem duhu zložene pesmi, je vsekako preveč rečeno, ,.da je Rihar vzel napeve iz takratnih italijanskin oper". A to najbrže pomotoma in v naglici. Gospod dopisnik iz Viča je pač gotovo hotel na dotičnem mestu le to reči, da je Rihar skladal pod vplivom takratnih italijanskih oper, kar brez dvoma bolj odgovarja resnici.
3.	V podlistku „Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani" („Slo-venec", 3. marca 1915, štv. 50) je omenjeno, da je 1. 1883. Goršič postavil nove orgle za 2.200 gld. Dovoljujem si temu poročilu pripomniti, da je Goršič 1. 1883. na šentjakobskem koru v Ljubljani orgle samo prenovil in nekoliko povečal; ker pravi prvotni izvršitelj sedanjih šentjakobskih orgel je Malahovsky (1853). S. P.
') Res je tako. Mea culpa. Ur. Današnjemu listu je pridejana 3. št. prilog in dodatna priloga.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl.
Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.