W0m
-
CLEVELAND, O]
»NDAV, MAY 2 xst 1917
IHH H»*H*»fKfH •■♦»■I 1111 H+-H-M4-H-
'H"t"» t"l 1 H 111 I t
Dne 5. junija je vojna registracija.
« - -
Vsak moški, ki je že 21 let star in še ni prekoračil 31 leto, se mora oglasiti 5. unija v volivni koči glede vojaškte službe. Natančna določila glede konskripcije.
General Pershing pelje prvo divizijo.
'	' ■ ' in -i.-'n" - t.i...]... i .. ' i i.	j, IPD
27*000 mož je odločil predsednik Wilson, da odpotujejo v najkrajšem času v Evropo. Sledilo bo 500.000 mož. Kajzer hoče imeti svetovno gospodarstvo in se je izrazil proti miru.
F —V torek, 5. junija je registracijski dan po vseli Zjedinjenih državah, gflasom razglasa predsednika Zjed. držav. Na ta dan mora iti vsak moški med 2o in 30 letom v volivne ikoče svojega precinkta in taim odgovarjati na vprašanja, ki mu jih stavijo uradniki, Z j edin jene države hočejo dobiti (pol milijona . vojaških novincev v svojem r bojuprbfi Nemčiji m kajzeriz-mu. Kakor hitro je kongres pretekli Četrtek sprejel postave i o svoji splošni vojaški dolžnosti, j« predsednik Wilson še •isti danpodpiisal postavo in razglasil, da se mora 5. junija vsak moški v dotični starosti zglasi-ti oblastem. Izmed teh bodejo potem zbrali novince.
Kdo se mora registrirati?
Postava pravi: Vsi moški, ki „ so 21. let že stari in ki še niso 31 let stari, se morajo registrirati. Torej če je kdo star 30 let, ! 11 mesecev in 29 dni dne 5. ju-, nija se mora še registrirati, če ipa ima do 5. junija že 31 let, • se mu ni treba registrirati.
Uradne ure za registracijo so L od 7. ure zjutraj do 7. ure zve-F čer dne 5. junija. Vsaka oseba, ki se ne registrira ta dan, ali ki se napačno registrira, bo spoznala krivim zločina in primer-! no obsojena kakor pravi posta-va.	J	J
Oni, ki so odsotni in bolni.
Oni, ki so bolni in ne morejo ven, da se registrirajo, morajo pred 5. junijem pozvedeti ip.ri pristojni oblasti, kaj morajo .narediti. Oni pa, ki so dne 5. junija odsotni iz mesta, se mo-rajo isti dan oglasiti v dotič-' <nem mestu, kjer se nahajajo, pri mestnem clerku (city clertk) če šteje dotično mesto 30.000 ali več prebivalcev. Ljudje, ki so v Clevelandu bolni, se morajo oglasiti 9setyio ali ipa po zastopniku najkasneje do petka, 25. maja v uradu county clerka (v novi sodni j i ob jezeru) ali pri ,mestnem clerku (v I novi mestni hiši), kjer se jim bo razložilo, kaj postava od njih zahteva. Tudi * oni, ki mislijo, da jih 5. junija ne bo v mestu, tfe morajo registrira-I V ti 25. maja pri zgorej omenjenih osebah.
Izkaz registracije.
Vsakdo, ki se registrira ka-kor postava zahteva, dobi uradni izkaz od volivnega urada, da je storil svojo dolžnost. Ta izkaz o registraciji se mora dobro Ihraniti, kajti glasom postave ima vsak policist pravico zahtevati od vsake osebe registracijsko izkazilo, in oseba se lahko zapre za toliko časa, dokler se ne izkaže, da se j« v resnici registrirala.
Vsi se morajo registrirati.
Vsi ljudje, brez razlike, ki so v omenjeni starosti, in ki se m« nahajajo že sedaj v vojaški službi, se morajo registrirati. Vsi oni, ki nimajo nobenega papirja, ki imajo prvi papir ali ki imajo drugi papir. Tudi policisti, ognjegassi in člani na-I rodne garde, ki niso v zvezini službi, se morajo registrirati. 2400 uradnikov v volivnih kotah bo delalo zastonj ta dan. Godbe, bodejo ,igrale po -mestu,
armado in vlado kakor za svoje lastne ljudi.
En milijon vojakov. %
Prvi oddelek novincev, ki se z!) .rejo 5. junija, pride v vojaška .službo prve dneve.meseca s j u mbra, in za slučaj, da vojna do marca meseca prihodnjega leta še ne bo gotova, se odpošlje pol milijona ameriških vojakov v Francijo, a medtem se nabere druzega pol milijona vojakov v Ameriki. Kongres je sprejel postavo, da vsi vojaki, ki bodejo sedaj poklicani, morajo služiti še 4 mese-sece po končani vojni.
500.000 v Evropo.
Washington, 20. maja. Vlada z mrzlično naglico napreduje z vsemi .pripravami, da odpošlje Čim večjo armado v Francijo. Divizija, katero odpošlje general Pershing v Francijo v riekaj dnevih, je le predstrpža ogromne ameriške
(Washington, 20. maja. Ameriška armada odide že v nekaj tednih v Francijo, da se skupno z zavezniki bori proti Nemcem in maščtrje strahovite zločine, ki so jilh Nemci prizadja-li Belgijcem. Predsednik Wilson je odločil, da gre 25.000 mož redne armade v Francijo in poleg tega še eri regiment marinov, p6oo mož, ali skupaj 27.600 mož, ki bodejo nesli ameriško zastavo v strelne jarke v Evropo.
Pershing je poveljnik.
General Pershing, znan iz melksikanskih nemirov, ki je dobil povelje, da gre tf Meksi-ko in naredi mir, bo vrhovni poveljnik ameriške divizije, ki odpotuje v Evnopo, Obenem je pa predsednik Wilson odrekel svoje dovoljenje Rooseveltu, da bi peljal armado prostovolj-v Evropo. Wilson j« mnenja, da le redna,armada je zmožna, da pomaga v resnici zavezni-
armade, ki se bo zbrala na fran coskih tlelli v kratkem časn«'| Ze meseca oktobra nameraval ameriška vlada postaviti n#| francoska tla najmanj 200.006 mož, in tem jih bo sledilo nft*| daljnih 300.000 mož. Narodna! garda posameznih držav bo sledila regularni armadi Francijo.
3500 zrakoplovov.
Washington, 20. maja. Voj**1 ni oddelek naše vlade je naročji 3500 zrakoplovov za vojno bo. Zrakoplovi morajo biti go-tovi v enem letu.
Nova angleška ofenziva. |
London, 20. maja. Angleft«! čete ne <pustijo Nemcem p9Č|| vati in so pričele včeraj z novoS ofenzivo, potem ko je angleŠfc$| armada utrdila Bulkcourt, d»| ga Nemci ne morejo več dobiti^ v svojo posest. Angleški vojni urad poroča, da so Nemci ime^ li velike .zgube pri ofenzivi.
ni zanesti, ker današnja vojna je drugačna kot so bile vojne nekdaj. General Pershing je najboljši ameriški general, in pri vojakih strastno priljubljen. Vojaki sledijo njemu, kamorkoli jih pelje. Obenem pa se je vdeleŽift že mnogih bojev ter je moderno trainiran. Star je 56 let. Žena in trije otroci 50 mu zgoreli v ognju v Presidio, Cal. 27. avgvMia, 1915. ' Zdravniki in zrakoplovi mobilizirani. ' 1
Vojni oddelek naše vlade je nadalje izdal mobilizacijsiko povelje za zdravnike in zrako-tplovce. 1500 ameriških zdravnikov se poda v kratkem na francosko bojišče in 300 zrako-plovcev je pripravljenih za odhod.
Mornarica povečana.
Kongres je v soboto sprejel postavo, da se moštvo vojne mornarice pomnoži od 87.000 mož na 150.000 in da se^ postavijo vse vojne ladije v službo. Nadalje se je povečalo moštvo marinov od 17.00 na 30.000. Marini so posebne vrste vojaki, ki služijo na bojnih ladijah, toda niso mornarji. Ti se vselej najprvo izkrcajo, kamorkoli pride ameriška vojna ladija.
$3,900,000.000 za vojno.
Kongres je nadalje v soboto potrdil vojni proračun za prvo leto vojne, ki znaša ogromno svoto, skoro štiri tisoč milijonov dolarjev. Od te svote se bo uporabilo $750,000.000 za gradnjo novih trgovskih parnikov, da se nadomesti zgnba onfh, ki so bili torpedirani. Nemške trgovske ladij«, ki so bile zaplenjene v Ameriki, bodejo vozile ameriške vojake v Evropo, in Nemci bodejo tor-pedirali svoj« ladije* če napadejo te parnike s submarini.
Inženirji za Rusijo.
Vojni oddelek nadalje trai-nira 12.000 ameriških inženirjev, da se jih čimprej pošlje v Rusijp in pomaga Rusom pri gradnji potrebnih železnic in mostov. Amerika bo dala novi ruski vladi še drugo pomoč v njenem boju zoper kajzerja. Amerika bo skrbela za rusko
Petrograd, 20. maja. Nova ruska vlada se je včeraj uradno izjavila, da ne bo sklenila nobenega separatnega niiru z Nemci, in da se bo ruska armada borila toliko časa kot ostali zavezniki. Obenem se je ruska vlada izjavila, da Rusija po vojni ne bo zahtevala nobenega novega zemljišča in nobene nepotrebne vojne odškodnine ampak le tako .svoto za ^poravnanje; katero so Nemci nalašč naredili. Vlada se je izjavila, da bo ruska armada pomagala zaveznikom do zadnjega.
Kerenski gre na fronto.
Vojni minister Kerenski, socialist, je sprejel včeraj zastopnike pjetrogradskega in moskovskega časopisja ter jim naznanil, da se v nekaj dnevih poda na fronto, da vidi življenje vojakov na ruski fronti. Izjavil se je, da po svojem po-vrafcku bo lahko popolnoma zanikal vse slabe novice, ki prihajajo od ruske armade na fronti. Kerenski je dejal: "Prepričan sem„ da 'bo armada svobodne Rusije znala braniti svojo domovino, in nadalje da bo domovina storila vse majboljše v svoji moči, da podpira arma-
lo osvojiti tuje zemlje — rušil vlada je za mir, da ima vsalfc; narod pravico odločiti usodo. 2. Nova ruska vladaijji prepričana, da pomeni porttlj Rusije in njenih zavezami največjo nesrečo za č|nH rod, >zato pa ruska armad^Sjj bo žapustila zaveznikov, da fctj bili premagani na zapadni frofkl fronti, nakar bi se nemški ati madi omogočilo, da se z vffl| silo vrže na nas. 3. Nova ris&ifi vlada bo z vso energijo po4M rala delavske potrebe in zahtel ve. 4. Nova ruska vlada prepu« šča bodočemu narodnemu zboru razdelitev zemljišč med pO*: samezne kmete. 5. Nova vlad$ si bo z vsemi silami prizadevala, da obdela kolikor mogoče sveta, da bo živeža dovolj z*' vse, da nuhče ne bo trpel pomanjkanja.
Proti anarhiji.
Da bo novi vladi mogoče vse to izpeljati, izjavlja, da bo z vsemi močmi zatrla vsafti proti-revolucijsko gibanje, naj-' sibo anarhistično, nepostaMM nasilno ali kaj druzega. Nova vlada je prepričana, da le na ta način bo mogoče delovati V skupni blagor cele Rusije.
■A
Ruski ministri.
Ruski mini s tenski predsednik je princ Lvov, zunanji minister Terečenko, za , trgovino in industrijo je Konovalov, državni kontrolor je Godnov, socijalist,; delavski minister Skobeloy^ pravosodni minister Perevejr* cev, za živež -Ptešekenov, ~soč|jp jalist, vojni minister Kerenski, socijalist, finančni šingarov ia| za vzgojo je Manujlov. ^
, Rusi odbijejo napade.
Petrograd, 20. maja. Mbčpi, nemški napadi v bližini Mitau, na sevru, so bili odbiti o4 Rt^f sov, da so se morali Nemci ti^ niti v svoje postojanke, [>otem| ko so pustili mnogo mrtvih t|M
Nova vlada ima zaupanje.
Odbor vojakov in delavcev, ki zboruje v Petrogradu, je včeraj glasoval zaupnico novi ruski vladi.
f Izjava nove vlade. iNova vlada je podala sledečo izjavo: Nova vlada, reorga nizirana po zastopniki revolucionarne demokracije, izjavlja, da bo energično delovala za svobodo, enakosti in bratstvo pod zastavo, pod katero se je rodila«velika ruska revolucija. Nova ruska vlada izjavlja: 1. Nova ruska vlada zavrača vsak separaten mir, da ruska vlada nima namena podjarmiti drugih narodov ali s si-j
POL MILIJONA VOJAKOV GRE V EVROPO.
----1
LETO X. — VOL. X# J

Nich 250.00051tfittiittiiAUBitadl I |
111 ' 'K,"TaM..■ Ml. ,,	I J
m uo|W|* omy	,11
■	V ■	M	si
I ^jVi I B^B fl^l I ■ m^L WjnB M^kl^V H lil „	I m I I HI I^IH Jb ■	I I |1 H I H M ■
l»«i«d three timw a rak. ^ Official Offfln nf M Slftwga
Kjajzer Viljem nasprotuje stalnemu miru celega sedeta.
Herbert C. Hoover upravitBlt živiža
—i
Washington, 20.|maja. Predsednik Wilson je danes naznanil, da postane Jflerbert C. Hoover diktator ilede živeža v Ameriki. Mr. Hoover je sprejel mesto, in sicer brezplačno. Predsednik Wilson jako skrbi, da ne nistane nepotrebna špekulacija »v živilih, da se ljudstvo ne bo odiralo, itd. Glavne dolžnost novega administratorja za narodni živež, bodejo sledeče, kakor jrh je objavil predsednik Wilson: Popolna preiskava, koliko je živeža v deželi, koliko aktualno velja .pridelati vsakovrstni živež, in kako se živež po deželi razdeljuje.
i. Zvezina oblast bo preprečila, da posamezne osebe i?e grmadijo živeža v posebnih prostorih, ga zadržujejo potem pa prodajajo po silno visokih cenah. Tudi ne bo dovoljeno nikomur diktirati cene.
Kadar se predsedniku vidi ipotrebno, ima moč zapleniti hrano v ogromnih skladiščih in jo razdeliti med ljudstvo,, če predsednik spoznaj da Špekulanti nalašč zadržujejo hrano,
4.	Prohiibicija dtiravljanja z
živežem. ^ni^^futifiMžiEf1
moke morajo ^ooifMicenco in
se pokoravati odločilom vlade.
5.	Predsednik ima konecno pravico določiti ceno raznim produktom, toda ne tako ceno, da farmarji ne bi imeli dobička pri svojem delu, ampak tako ceno, ki garantira farmarjem dobiček za njih pridelek, ne da bi se pri tem ljudstvo odiralo.
V	primeri s sedanjimi cenami bodejo nove cene veliko nižje. Resnica je, da so farmarji lansko leto dobivali za bušelj čebule 8oc, in so 'bili zadovoljni s profitom, dočim se špekulant-je prodajali čebulo po $4.00 bušelj in vtaknili ogromne dobičke v svoje žepe. Taka špe kulacija se bo v bodoče preprečila.
Vlada bo povzela vse potrebne k6rake, da ne pride do panike radi draginje živil, kajti v položaju kot živimo danes, je treba v prvi vrsti skrbeti, da je hrana pravično razdeljena po vseh krajih in drugič, da se ne dovoli pristop špekulantom, ki dražijo /živež. Kot kaže letošnja letina, bo pridelek v Zjed. država^ ogromen, ne samo tolikšen, da se la'hko poceni kupi vsaka stvar v Zjed. državah, ampak dovo4j živeža, da se ga pošlje tudi zaveznikom. Mr. Hoover bo imel nalogo paziti nad narodno hrano in ustaviti vsako špekulacijo.
—Mestu Cleveland preti deficit $5,000.000. Mestni svet bo v pondeljek najbrž priporočal, da se .izdajo začasni bondi, da se plača kar je potrebno. Približno dobiva mesto kakih $800000 več na leto v davkih kot v iprejšnih letih, toda vse potrebščine so tako narastle, ker se Cleveland množi in ker je splošna draginja, da se s sedajnim proračunom ne more shajati.
—V petek zjutraj se je po* nesrečila 5 letna Alberta Smre-kar, 6114 St. Clair ave. Bila je za trenutek sama, dobila je žvepilenke v roke, vnela se ji je obkkca, in otrok je bil mrtev, predno je mogla priti pomoč.
V	soboto popoldne se je vršil ooprth Starisem nasi" sozalie 1
ljeni vFi člaflr in članice. Obenem so vabljeni vsi Slovenci,1 da pristopijo k tej Zvezi Tajnik.	{
—Tajnik državnega zaklada 1 W. G M c d 00 pri do v kratkem v Cleveland, da ^gitira za vojno posojilo "Svobode". "Pla čajte sedaj ali ipa -glejte, djf po vojni plačujete odškodnino Nemcem," je geslo, vladnih naših uradnikov glede vojnega posojila. Zadnji čas, da se vojno posojilo podpiše je do 15 junija. V vsaki banki dobite natančno pojasnilo o tem.
—2/0 elevelandskih zdravnikov in bolniških »strežnic, ki so pred 14. dnevi odpotovali iz Clevelan^a na fronto, se že nahaja na francoskem bojišču. Ta elevelandska podružnica Rude-čega Križa skrbi za 1000 francoskih ranjencev.
—Mjestni parki so sedaj u-radmo odprti in pripravljeni za zabavo občihstva.
—Kakor hitro bodejo moški registrirani za vojno sluibo, st izberejo imena onih, ki bodejo služili. V Clevelandu bo registriranih kakih 90.000 iri izmed teh jih bodejo vzeli 4000 k vojakom. Izbrani pa bodejo sledeče: Vsa imena se denejo v ogromno kolo, in katera imena padejo iz kolesa, oziroma so v|eta ven, dotični se pokličejo pred zdravnike, da jih preiščejo. Če izmed prvih 4000 imen ne bode dovolj sposobnih, pride drugih 4000 imen na vrsto toliko časa, da se dobi izmed vseh 4000 popolnoma zmožnih oseb.
—V sredo, 30. maja, na dan praznika kinčanja grobov, (Decoration Day), naš list ne bo izšel, da se da vsem uslužbencem en prost dan.
s
f ^ -o----
7 milijonov mrtvili v sedajni vojni.
'London, ^20. maja. Arthur Henderson, član vojne komisije pri angleški vladi, je včeraj povedal v angleškem parlamentu, da je bilo dosedaj sedem milijonov vojakov ubitih v Evropi. Skupno število ranjenih, ubitih in ujetih znaša od začetka vojne do 1. maja, 45.370.530 mož.
I	¥
Rusi dobijo denar.
Washington, 20. maja. Včeraj je državni zakladnik Mc-Adoo izročil ruskemu poslaniku v Washington u ček za svoto sto milijonov dolarjev, katero svoto posodijo Zjedinjene dnžave Rusiji, da more uspešno nadaljevati vojno proti Nemcem. "Zjedinjene države posodijo vkratkem ruski vladi na-| daljnih dvesto milijonov dblar-jev.
Nemški katoliki za mir?
Amsterdam, 20. maja. Katoliška nemška duhovščina je pričela t ogromnim gibanjem za mir'po celi Nemčiji. Duhovščina je*orginizirana za to propagando. Tako se naznanja v nemških katoliških listih.. '
■	ameriške zastavice na prsa
■	vsem, ki se registrirajo.
i Učenje angleščine. 1 Vsaka hiša, kjer se bo kak 1 moški registriral, dobi poseb-; no znamenje. Mestna vojna ko-
-	misija je nadalje odločila, da 1 se upelje po delem mestu javni
■	poduk za angleščino za tujce. 1 Učenje angleškega jezika se l bo jako pospeševalo.
Kazni za kršitev postave. \ Ljudje, ki govorijo in delu-; jejo proti registraciji dobijo
>	isto kazen kot ljudje, ki se ne ; registrirajo. Kazen je eno leto
-	zapora, in ko je zapor prestan, [ mora dotična oseba v armado. . Pojasnila se dobijo pri nas-
>	Uredništvo ' "Clevelandske Amerike" bo drage volje dajalo vsa pojasnila vsem, ki vpra-
i šajo pri nas. Pomagati hočemo ) vsem iz zadreg« in neprilrk.
Vsakdo, ki česa ne razume, naj , se zaupno obrne na naše uredništvo, kjer ber dobil prijazen • nasvet in vse drugo, kar je po-
■	trebno. Natančnejša pojasnila . priobčimo v sledečih številkah 1 in kakor hitro jffo dobimo iz . tozadevnih uradov.
, —St Clair ave, od '55. ceste i in do 82. ceste bo popravljena, oziroma na <novo tlakana, kot se je mesto odločilo v soboto. . Med posestniki hiš na|St. Clair ave. sicer vlada precej nasprotja, da bi se sedaj tlakalo ceste, . toda mesto se je izjavilo, da je . St. Clair ave. v tako slabem ^ stanju, da potrebuje riemudo-( ma tlakanja.
'—Slovenski gostilničar John , Cimperman je te dni kupil eno , delnico za SND in obenem daroval $5. Hvala za dar.
—Novi zastopniki za proda-( jo delnic in opek Nar, Doma so : Fr. Kovačič, 6303 Carl ave. , Leonard Polšak, 6505 Bonna , ave- za dr. Jadranska Vil<a, št. 178 SNPJ, John Možina, 6706 St. Clair ave. za društvo slo-, venskih mesarjev, John Žnidar-šič,' 6013 Glass ave. za dr. Clev. Slovenci, št. 14. SD»Z. Vsak zastopnik, ki ima knjižico iz gl. .urada sme nabirati darove, prodajati delnice in opeke po naselbini in okolici. Vsak delničar lahko plača temu onemu zastopniku, ki je poobla ščen za to.
—.Mr. Adam J. Damm, coun* cilman 23. v^rde je daroval svoto $4000 za Narodni Dom. Hvala požrtvovalnemu gospodu za dar.
—Da Ložamje^ne zaostajajo pri zgradbi Nar. Doma so te dni trije Ložanje darovali svoto 75c za Narodni Dom. Lepa hvala Ložanom. Vinko Erčul je daroval $1.00.
—Sele zadnjič smo poročali, da šteje blagajna Nar. Doma $12.000, danes pa že lahko poročamo, da je blagajna narast la ie ; «ad $i-3^00r-Od 1. maja do 15. maja je prišlo v blagajno nad en tisoč dolarjev. Vsem iki Žrtvujejo za Dom, naj bo ma tem mestu izrečena iskrena zahvala. Vedno bolj se bližamo cilju.
—POZIV ČLANOM SLOVENSKE NARODNE ZVEZE. V sredo, 23. maja se vrši
'
CLEVELAJNDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK SREDO IN PETEK.	,
NAROČNIN At
J5o AmtriKo - $3.00\j£a Cl+tfd.po poHi^4.00 IBa E%Jropo - J4.001 Vo*am*xna Jtu-vilKa - 5c
fttii^fciMm— mi mmW*m§a i il nil »J—_
umr, claib in. m. l, cunnuin>, ono. nuwa*» cut. nuuanu ua
EDWARD KAUSff. Publisher ~~	LOUIS J. PIRC, Editor.
»m............1	■ I ■ ■	I.	I
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only
JEntered at ucond<lass matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland,
No. 60. Monday, May 21. 1917
JT sodnik-
oficir videl v vsaki malenkosti . veleizdajo in se. zagovornik iz strahu, da fte njega ne zapno,
m upal zagovarjati svoje žrtve; kdor je vse to videl, je čutil, da ni več .pravice ne ipoštenpsti in da izvršujejo nad nami najbolj ostuden in umazan naklep: da nas bodejo istrebiti.
Poleg ogromne škode in ne-odpustljiv^ega razžaljenja, Storjenega našemu narodu, so bili rezultati takega postopanja le negativni: puntar in veJeizda-jalec v srcu je postal i oni, ki dotlej še ni bil. ,
In iglej, po vseh tefh mukah in težavah, po vsem obtfpava-nju o nasi narodni bodočnosti nas najde čas zto-pet pri delu —^ za jugoslovansko idejo. Slovensko vprašanje stoji »pred svojim konSčnim rešenjem. Jugoslavija je razprostrla svoje roke in kliče: pridite, pridite 1 In mi stopamo. Kajti že davno, davno smo čutili v podzavesti, da bo enkrat tako; in ta'ko trdna vera je v nas, da niti ne vidimo oblaka, ki se zbira nad našim nebom, da nas obsiplje s točo ravno tisti čas, ko naj zapojemo: "Te Deum laudamus!" v V monarhiji je bil samo gnjusni princip vlade kriv, da smo govorili o Kranjcih in Kraševcih, a štajerskih, koro-šloift, goriških, istrskih Slovencih. Sedaj je vzrastla nova tež-koča: geografi«:na lega naše zemlje.
Y tem leži vsa resnost našega polotžaja. Toda zato ne ob-ufpajmo, temveč še tesneje se združimo v skupnem delu in dokumentiraj rno ipred vsem svetom, da je Jugoslovan vsak I Slovenec, »pa naj bo doma iz Trsta ali Ptuja, iz Gorice ali pa iz Maribora. *.
Velike države-zaveznice so si postavile velik in plemenit cilj: zaščitfo majhnih narodov. Dandanes je že celemu svetu zna- 1 no, na ka.ko priprost in barbarski način je rešila Avstro-Ogr- i ska ta problem. Oe smo se o- • hranili, majhni, preganjani in ' neopazeni, je naša zasluga, na- ■ šega neomahljivega slovanske- j ga prepričanja in vere v lepšo ; bodočnost. "Svobtod'e, Iki jo pri- ; nese zmaga velikih držav maj- ; hnim narodom, moramo biti ; deležni tudi mi, najmanjši na- ; rod.	;
iNaša narodna bodočnost le-ži"v Jugoslaviji. Toda o na- ; rodni bodočnosti lahko govori- ; mo le tedaj, ako bo ves narod ! obedinjen. To dejstvo, po katerem streme vsi narodi, majhni , in veliflci, je naravnost iivljen-akega -pomena za tako majhno pleme kot smo mi. Naš razvoj je mogoč v okvirju Jugoslavije, toda le tedaj, če n'e bo ostal ne en sam sin našega naroda izven njenih mej. v Naj bo gecngrafična lega naše zteunlje še tako važna, ta vainest, :ki je po vsej priliki stra-Dalje na tretji strani.
Dobro sredstvo za vtretl
na am« manjkati pri nobnnem dobro urejenem domu. Or. Rlchurfev
PAIN-EXPELLERI
Imate nad 50 let veliko prlinanje med Sloreael na * oeti.ni tvutu. t	v
Jedino prari g rarstreno znamko sidra.	<
38«. In 60o. t lekarnah In naravnoat od •	<
P. A D. RiCHTER A CO.	<
74-80 Washington Street, New York. N. Y.	<
lailllll
Slovenci.
■
ft ■ i vr
i.— >;. iS^mo oni, iki temeljite promčil vso trnjevo pot nagega
' narodnega* bitja in žitja, bo laJh* k"o dostojno ocenil to, ikar dandanes imenujemo silovensko narodno kulturo. Kalke ovire so nam postavljali vse povsodi, kako so prezirali naš jezik, ka-iko so preganjali naše poštene narodne delavce! Zidali so nemške šole za-naše otroke, naši "Družbi sv. Cirila in Metoda" so postavili nasproti ogromne kapitale "Solnflvereine" in drugih, javnih in tajnih blaigajn, našo inteligenco so poniževali in osramotili, naznanujoč našim uradnikom »nemške načelnike — in vendur vse zaman. Slovenska samozavest je rastla oc dne do dne, od desetletja do desetletja vse bolj, vse lepše, kakor ona deklica v pravljici, 'kateri so želeli hudobni stariši že priporodu ipogibelj in smrt, ona pa se je razvijala in rastla v 9lavo božjo in v veselje in radost dvojih ib&žnjih in daljnih sosedov. Slovenska samozavest je rastla sorazmerno s plodovi in (pridobitvami sllovenske-ga truda v inanosti in umetnosti, na polju narodnega blagostanja, na Vseh pozoriščih, kjer se tekmuje za napredek in pro-sveto in kjer bije boj ra obstanek in za uresničenje narodnih idealov.
Kot majhnemu narodu nam je seveda vedno grozila nevarnost, da nas premočen val iz-prarartr otulteja »emtje. Na« narodni boj je bil uporen do skrajnosti, bojevali smo ga vsi, priiprosto ljudstvo, in inteligenca z navdušenjem, prepričanjem in [požrtvovalnostjo; toda surovi premoči podlež« i sveto, do fanatizma potencirano junaštvo.
To prepričanje je skelelo kot nezaceljena rana, od starih časov pa do daneis v slovenskem sreyt. Zato iji čudno, da so naši predniki že v davni preteklosti obračali svoje oči proti jugu, naseljenem ^ bratskimi narodi ter sanjali fl združenju z njimi v tej ali oni obliki. Jugoslovanska ideja- med Slovenci je talko stara, kot slovensko duševno življenje. Primož Trubarja u-čena glava jo je že nosila. To jo bilo v onem času. ko so le redke, »posamezne zvezde razsvetljevale gosto temo, razprostrto inad vsem slovanskim jugom. Jugoslovani a ickja veje iz vsake važnejše «epohe naše narodne zgodovine in je dosegla vrhunec svojega kulta v zadnjih letih pred vojno Z njo j>e' prepojena vsa slovenska inteligenca in začela se j»e že po-volj-no širiti med narodom. Da Se še ni ukoreninila med pri-prostim ljudstvom, da še ni postaja tako popotlarna, ikalkor bi bilo to potrebno in (koristno, temu je predvsem kriva ravno naša neprestana narodna borba, izžemajoča iz naroda vse njegove sile »n -energije.
Kalkor blisk iz jasnega neba, se je vnel štirinajstega leta evropski požar t»er nas našel seveda popolnoma nepripravljene in presenečene za to novo i situacijo. Kako visoko so priznali Nemci narodno zavest in slovansko probuj<enošt v slovenskem narodu in !kako ne- ' varnost za betonsko podružnico so ji pripisovali-, o tem jasno govore nečuvena preganjanja, katwim so se podvrgli vsi sloji naš-ciga naroda, od kmeta ali jranjevtke na 'ljubljanskem trgu, pa do duhovnega gospoda in visokega uradnika. "Z izbruT bom vojae je zavJadal pravi teror po naših krajih. Največji poštenjak se ni vieč čutil varnega. Denuncijacija, štpijonaštvo, nizlka moŠčevalnost je dušila in okužila našo pošteno atmosfero. Če si se zameril falotu, te ie naznanil oblasti, da si politično sumljiv element. Dopisnica je zadostovala in hitro so te aretirali. Kdor je videl zaostrile procesije, 'ki so jih gonile na ljubljanski grad mfcčne vojaške •ekskorte, oborožene Z| dolgimi bajoneti na puškah, procesije ddklic in žen, mladeničem in starcev, dulhovnikov in mož vseh stanov: kmečkega, delavskega in gospodskega: kdor je videl tamkaj ginevad te žrtve slepe >piodivranosti v hlad- 1
zerju, da se njegova "sinila čim L prej zruši. Krasna apel ni 1 ruske delavce se glasi:
= "Zastopniki vojakov in dela v
cev!' — Petrogirad, Rusija. ^ "Najtežavnejša kriza v sve ' tovni zgodovini se nahaja se s daj pred rešitvijo, in pd stališča kakorsneg^i 'bo zavzčla Rusija bo mnogo odvisno, ali zavlada - avtolkracija ali demokratka pc svetu. Da bo konečno zavlada-: la demokracija, o tem nihče ne • dvomi, toda kakšna bo cena 1 zgubc in žrtve so lahko različ-: ne, da se pridobi demokracija , in raditega stopam danes pred vas v imenu ameriškega organiziranega delavstva. • "Kar se tiče teške krize, skozi katero koraka sedaj ruski narod, vas lalhlko prepričam, da se la^iko popolnoma zanesete na prijateljsko in prisrčno pomoč velikega amerištkega naroda v strašni vojni proti našemu skupnemu sovražniku — kaj-zerju. Vse ameriško prebivalstvo, in vsi ameriški zavedni delavci stoje z ameriško vlado v tem boju zoper kajzerja.
"V svobodni Ameriki kakor v svobodni Rusiji, imajo agitatorji za mir, kakoršen bi koristil pruskemu militarizmu svobodno besedo, da izrazijo svoje mišljenje, in to kajzerjevo orožje izgleda uplivnejše ikakor je pa v resnici. Toda »potreba vam je razumeti pravo resnico. V Ameriki je komaj par ljudi, ki so pripravljeni izdati Ameriko kajzerju, ki so pripravljeni pomagati mu, da še nadalje tlačani ne-nemške narode. Ali ni naša sveta dolžnost, da pro-r test»r««w, da bi se izvršili raili-*taristični nameni Prusije, čeprav so podpirani od večine nemških socijalistov? Alf naša dolžnost, da delujemo, da se osvobodijo narodi, iki ječijo pod Avstrijo in Turško krono? Ali ni ipraSV^ia sodelujemo, da ne nastane po vojni nobena nasilna »neksija, da bo vsak narod svoboden v izbiranju svoje uprave ?
"Ravno tako !kakor vi, tudi mi nasprotujemo vsako odškodnini, 'ki bi bile - navržene za kazen aH neopravičenim potom. Mi javno obtožujemo kajzerja radi strašnega ropa, ki ga je odvzel Poljakom, Belgijcem in Srbom!
"(Ameriški delavski narod je istega mnenja kot vaš odbor vojakov in delavcev, da namreč nemški narod ne more biti prej sveboden, doikl-er ne' prežene Hph-enzolleTnce in Habsburge, da prežene tiransko plemstvo, birokracijo in zlpmi moč mili-taristične sile.
'^Pripustite, da pridejo nemški sccijali'sti do spoznanja, da prenehajo 5 sleparskimi ponudbami za mir, kateri mir bi koristil samo kajzerjem in vojaški kasti.
"Sedaj, ko je avtokratska ruska vlada odpravljena, niti ameriška vlada niti ameriški narod ne veruje, da bi Rusija dobila katerokoli vlado, 'ki ne bi odgovarjala pravim potrebam ruskega naroda. Mi smo prepričani, da poslanstvo, ki dospe te Amerike v Rusijo, bo izvoljeno taiko, da bo s svojimi nasveti in efeli največ pripomoglo Rusiji do blagostanja in sreče. Zvedeli smo. tla se v Rusiji skri-vej vrši propaganda proti ameriškemu poslanstvu. Mi obsojamo take novice, ker so delo skrivnih kajzerjevih agentov, katerih namen je razdvojiti in »peljati mranjio med narodi dveh največjih demokracij na svetu. Ruski narod dobro ve, da je to samo nadaljevanje "temnih m\", katere Rusija prav dobro pozna.
"Ameriška vlada, ameriški narod in ameriško delavstvo je iskren prijatelj ruskega naroda, in mi vam bodemo pomagali, da obdržite svobodo, katero ste si izvojevali. Mi iskreno apeliramo na vas, da skupaj z nami držite in sodelujete za isto stvar, da se odpravi vsaka avtokracija in despotizem, da bo prihodnja generacija lafliko v polni meri uživala pravico, svobodo, demokracijo in huma-niteto."
American Federation of La-' bor.
Samuel Gompers, preds.
Naprodaj so tri hiše, mesnica zraven in dve hiši s dandy prodajalno. Proda se poceni. Vpraša sena 1065 E. 66th St. (61)
McNutt & McCall Co.
Veliki lati, nizke cene na Bli& R1 & St. Clair našel-^^ bini. Jako široke ceste. Tlak po cestah. Električna foc, . vodovod, fina drevesa. Blizu -------- novih tovaren.	%
OGLASITE SE PRI
LOUIS RECHER,
AU PRI
DAN GARAPIČ, ^ ^
im ' i	- ••	■ m,* "■■ v-	TW' 1 i
n i x	, 1	,
Snlosna sldbost
okamenela Jetra, nepr»b»vno8t, zoprtje In zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te nerodnosti, preprečita njih naetoj In da ojačite ves vaft I sistem, rabite
Severas Balsam of Lifo
(SEVEROV {iVLJENSKI BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA.
Cena 75 centov.	3
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo,' katero smo pred kratkem prejeli:
"Ž»Uu M Vun uhvaliti 11 Severov Žlvljecikl Balum. Imela a«m nepreatane bolečine v ielodon, Ul* sem i*k> *Laba in tudi teka nisem Imela. Co aem porabila eno stalclenloo Severovega Žlvljenskeca Balzama, ao liglnlle vse neredooetl. Proti m, objavite to v Časopisja v korist tmd onim, ki Imajo podobo* bolečine."
Mn. Pa«ač at Moqaah, Wis.	I
Kupite Severov* idravlla v vaJl tekaral. Zahtevajte adlnote Sevarova, da as tako I Uocnete pooaredb. Ako no morete dobiti SevSrovlb sdnivll v valem kraju, tedaj S plilte naravnost n*
W. F. SEVERA CO., (Mar Rapids, Iowi
• skrbeti, da se premoženje na-. rave vsem enako v »korist pri-► deluje, da se zmanjša revščina, ■ trplenje in težave tega sveta in okušamo eden drugemu pomagati lajšati.gorj-e in prizade-- vati si, da teh par let, ki nam jih narava nudi bivati na tej zemlji, naredimo kolikor mogoče srečne za ves človeški rod.
Tretji ogromni pomen ruske edinosti pa leži v današnji vojni. Če bi se rualke delavs/ke stranke ne pogodile, tedaj bi znal priti najbrž separaten mir z Nemčijo, s kajzerjem, in proč bi bila svoboda Rusije. Nemci, .kri bi se otresli Rusov, bi s podvojeno *silo udarili na za.pad, premagali in ubili Še tisto politično svobodo, ki je danes vladala v posameznih državah. In potem tudi Rusije ne bi bilo yeč.
Ker smo danes v vojni, moramo računati z vo)no, da jo z uspehom končamo. Po vojni pridejo pa na vrsto notranje reforme posameznih držav. In naše mnenje je, da so narodi v tej vojni dovolj izkusili, kam jih zapeljejo cesarji in 'kralji, mi smo trdno prepričani, da po vojni ne bo cesarjev in kraljev, ki bi ljudstvo ponovno gnali v vojne grozote. In z zadovoljstvom bilježimo, da bo .ravno Rusija, ta zaničevana in teptana zemlja, pripomogla največ k svobodi narodov, Rusija v zvezi z mogočno ameriško republiko.	j
Delavski razred v Rusiji se je v zadnjem trenutfku spomnil svoje važne naloge, zbral se je
Sokazal edinost in se izjavil,'
a bo nadaljeval vojna proti kajzerizmu irt militarizmu do zadnjega konca. Ruski narod se ne izjavlja, da bo vodil vojno proti nemškemu ljudstvu, ampak proti kajzierju Nemcev, in ker nemško ljudstvo neče narediti tako kakor je naredilo rusko ljudstvo, zato pa mora trpeti in <se mora nemški narod z orožjem naučiti, da je svoboda boljša kot sužnjost, da je republika koristnejša ikot monarhija. In Rusi bodejo Nemce tega naučili.
In z»godilo se bo tako kakoi je zapisano: Kdor za meč prijema, bo z mečem ugonobljen. Cesarji so prijemali za meč in ljudstvo z mečem v roki bo ugonobilo te cesarje in priborilo svetu konečno in stalno svo-bodo»
-o-
Ameriški delavci ruskim.
The American Federation of Labor, največja ameriška delavska organizacija, ki šteje sfcoro dva milijona organiziranih unijskih delavcev delavcev v svojih vrstah, je pred kratkim poslala krasen apel na svoje osvobojene ruske tovariše — delavce. Vidi se, kako ameriško delavstvo simpatizira z ruskim, kako se prisrčne vezi, ^i šo že od h ekd a j veza 1 e Ru s i jo in Ameriko, čimdalje bolj izpo-polnujejo. To je skrajno ugodno znamenje. Četudi v • Rusiji ni še vse tako, :kot smo pričakovali, <pa moramo pomisliti na strahovito težko .nalogo ruskih delavcev danes. Sčasoma, ko se narod otrese vseh pijavk, bo Rusija najbolj. uzorna država na svetu. Posebno značilno pa je, ker ameriška delavska organizacija apelira na rusko delavstvo naj bo složno proti kaj-
>	, iJfitf"-.-..ji .■ , • .■ \
■ ::. • . "v	. . /J ar	- • L*;-
Kot čuje mati nad bolnim de-I tetom, kadar se nahaja v fce-yilri in kritični 'bolezmi, tako so H zadnje tedne vsi pravi prijate-1:111 Rusije ipazno in skrbno sledili vsakeimu koraBcu, katere-|.ga je naredila Rusija. Neiz-Jvmerni slovanski kolos »e je po-I stavil ikrepiko na noge, ko je I odvrgel od sebe stoletne vezi I suženjstva in carizma, toda no-i^Va sapa je Rusijo pretresla, da I se ni mogla takoj zavedati svo Eleg* iy>vega položaja. In prija-I telj-em Rusije je bilo hudo. Ne-| koliko smo *e spomnili na sta-I ro slovansko neslogo, ki je že od nekdaj ubijala vse plemeni-Kftjše v Slovanih, nekoliko smo
■	pe bali intrig prusijanizma.
I Toda ruski narod je prišel do zavesti, da ne more živeti v 1 Ikaosu, v anarhizmu, ki je strup
■	M svoboden narod. V trenut-||leu, iko je bil položaj najbolj Kritičen, ko so ruski generali p|p£eli zaputščati fronto jn so iiruBki vojaki dezertirali, nahuj-|||kani od nemških agentov, je Itbornica vojakov in delavcev IV ! Petro^radu spoznala svoj ^^H^estni korak, poslanci so Ife zjedinili, delavci in voja/ki plo spoznali, da kaos jih pripelje p|iizaj v večjo sužnjost. iNaredil I te je sf)ortizum med strankami, § wisvei so prišli v razna mjni-I sterska mesta, v novi vladi Ru-1 sije so zastopani vsi e^lem-enti, lin če imajo količkaj bratskega j#»rca in potrpežljivosti ter na-Pponjenosti eden za druzega, bo lliova Rusija imela vlado, ki se |||k> dala primerjati najboljšim Biadam. Kajti res je, da j-e v Kvsaki državi majveč delavcev, sin pravično je potem, da imajo rapJavci prvo besedo pri vladi, Hpljti vlada je ona, ki mora skr-B»eti za blagor cele države.
||Šicer v Rusiji ni še tako, kot Bi moralo biti, kajti ru<ska svo- ; f'boda je -premilada, voditelji še i^remalo izvežbani v vladnih Iposlih, da bi takoj pokazali fak-Hi in ogromne uspehe. To pri-|de s časom, posebno fK bo to |prišlo tedaj, ko se po širni Ru* ; isiji odpro nove šole, svobodne 1 šole, kjer se bodejo Rusi ,< ločili človeškega dostojanstva 1 iin politične svobode. Če pomislimo, da je ruska carska rod-ppina na leto zapravila tisoč mi-lijonov rubljev za razkošje in ^razuzdanost in če pomislimo, ida se iza tisoč milijonoy rub- , pev lahko ustanovi in vodi en ] tisoč ljudskih šol, vidimo že iz | ptega, kako silen napredek čaka Rusijo.
Izobrazba je torej prva stvar za ruski narod. Druga važna točka je izkoriščanje narodnega bogastva vsemu prebivalstvu vprid- V Rusiji ležijo še tako ogromni naravni zakladi rferiti pod zemljo, da se nobena druga država ne more meriti z Rusijo v tem pogledu. In de- I lavska ter narodna vlada na ! krmilu, bo gotovo skrbela, da 1 od taJkega bogastva ne bo imel • dobiček in (korist le krog posa- \ tneznikov, ampak da to boga- j stvo vsi enaiko, kajti narava ni i ustvarila bogastva za par lju- i ž?«ii, aonpak ga«^ ustvarila za < vse. To nj sarho Tocijaliisticen i nauk, ampak je tudi nautk, ka- i terega uči —i če hočete že tako j imeti — tudi vera. Tedaj ko je 1 glasom pripovedk v sv. pii- 1 snm — Bog ustvaril človeka, 1 ni re4cel, da bo samo nekaj iz- j voljanih, drugi pa morajo tr- < peti, ampak dal je vsem enako 1 lastnino do zemlje. Bog ni re- ] pcel Rockefellerju, da bo v 20. 1 stoletju ves petrolej sveta nje- j #ov, dasiravno «i Rockefeller t pri las tuje tp, ampak treba je I
In luč je nastala.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
b pravilih plih— dO hm, ko potofMto
4%
8«. Cklr umi BBtk/Si.
PrMpMft mad Uorao'
- I'-- • ' ' t ■■■
Josip Demshar,
slovenski kontraktor
NOVI NASLOV:
1164 NORWOOD ROAD
TEL. PRINCETON ISM K
Se priporočam Slovencem za gradnjo hiš po najboljiih ] načrtih in trpež lega materijala.v Iedelujem načrte ta ( vsakovrstna poslopja	v	«
1164 NORWOOD ROAD	!
■J. S. JaMonsti,
Slovenski fotograf
m St Clalr A vi	MI4 Broadwaj
Izdeluje ilike trn. fcnltbe In drulititke alike, otroiW | »like, po naj no reji i modi in po niskih cenah. Zrn. $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko aliko t naravni veh'kostl taatonj.
19- VSE DELO JE GARANTIKANO.
Čistenje in likanje obleka
mmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmm
DOBRO DELO.	NIZKE CENE
Molk« obleke.................f 1.00 Ženske kiklje.....................80c
Molke suknje.................$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00
Jopid.................................50c Ženske obleke ...............$1.00
The DAMM DRY CLEANING Co,
Cmnt7i9.vf 1574 E. 55th ST.	2024
A. J. DAMk, poslorodja.
'	s r
T*L Main 2063 Cuy. Central 1690
John L. Mi he lic h
SLOVENSKI ODVETNIK
(ATTORNEY AT LAW)	II
902-04- Engineers 2!/«#.
v m	5514- St. Clair
' . i i
UPRAVNI ODBOR:
»Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 39^4 St. Clair avc. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JElkNEJ KNIAUS, 1052'E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:	#
LOUIlS J. PIRC, 6119'St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road, JOS..RU1SS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
jd^IP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOK1A1R, 1081 Addison FRANK ZORtCH, 5909 Prosser ave.
[	FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAK5IČ, 1203 'Norwood Rd. FRANK- CERNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ŽDRAVNIK:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
"CLEVEUANDSKA AM1E1RIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega j odbora» najfse pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega od-I bora Josip Kalan. '
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
ta Mul« ^MŠat lun« tu', ' 't ^ ^___ -j-
ost. 13. NOV.	INK. IS. MARCA
1910." wfCfikriff	o-- 1
|| V DRŽAVI OHIO WBB0 V DRŽAVI OHIO
n'iliyiiiiiTfrli ' t,, - -	1 '"'•" ■ " ; rVH
S«d«2: Cleveland, Ohio
L T-l n • D_I___t__lit a d	»/.I____t____1. 1A19 C O*
P M po natlnu, ki «• j« n^^^
tsOROL--
a« J« laluual Čudovito lupalaiaua
krče m ieiodcu in trebuhu.
t bolan vrat, naduho, glavobol. izgubo teka, prehlad v L glavi, itd. itd.	4
1 iw.	Priradl tUU konp«i>ij>
It	ki dab (Javni "Pain Eapa-
Mr T, T Iter' lUro vradno aradat»o I M vdrgnanj.. Pameten I Slovak iM ono ataklanico M p« I vadno pri rokak. 25 in SOe 1(14 ""t I vaak lakarnah ali »a pri F. AD. RICHTER * COl 74-90 Washington St.
IW f G
ur. L L
!
S1EGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDt 746 EUCLID ATE.
blizu E. Ml SL
KRONIČNE Bi KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot sdravtfo v
VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI
Uridn« »res
». nj. do 4. pop. .j ■ 7. mi. do 8. «toč.
10. do 12 dop. ob Bodaljah.
Izražit* ta ctflas. da nt pozabit* na*lo%)a
Carpenterji dobijio delo, -unijski na 7913 Goodman ave. blizu Warner Rji.
Takoj dobijo deilo možje • v tovarni. Stalno delo. Vprašajte ea Mr. Bell. The Tropical Paint & Oil Co. 1238 W. 70 St. (60)
Naprodaj je dobra grocerija in mesnica. Najlepša prilika za Slovenca. Po nižki ceni. Vprašajte na 6909-11 St. Clair (60)
Naprodaj je jako lepo posestvo
moderna hiša za tdve družini, 5 sob vsaka in hiša z 8 sobami na lotu na 71. cesti, blizu St. Clair ave. Je jako nizflca cena in se proda na lahka odplačila. Vprašajte pri L. T. Akerson, 9221 Adams ave. Telefon Bell Eddy
3543 J-_(62)
Mašinisti dobijo dobro delo,
če znajo operirati na strojih. To je nočno delo. Za dnevno delo pa iščemo pomagače maši-nistom, delavce in barvarje. Stalno delo, dobra plača. Vprašajte po 6. uri zvečer za nočno delo. The Browning Co. 16226 Waterloo Rd.	(60)
Dva lota naprodaj v West Parku. Jako rodovitna zemlja, se prodajo poceni. Lepa • prilika za Slovenca. Vprašajte pri M., Weiss, 1167 Norwood Rd. (60)
Ali ste že kupili ameriško vojno posojilo? Kupite lahko od $50 naprej, na la'hlka odplačila. Denar je bolj varen kot na banki, ker posoj lo garantirajo Zjed. države z zlatom. Nosi 3 in pol procenta obresti. Za -pojasnila vprašajte na vsaki banki. Uredništvo priporoča rojaikom nakup tega posojila.
Slovenka dobi prosto stanovanji in hrano, če bi zvečer nekoliko pomagal3 v restavrantu. Oglasi naj se takoj na 6034 St. Clair ave.	(60)
Slovenka dobi delo, da pomaga pri »pranju. Vpraša se (pri Jewish Onphan Asylum, 5000 Woodland ave.	(61)
Delo dobi močna ženska, da
•pomaga v kuhinji. Oglasi naj se pri Jewish Orphan Asylum. 5000 Woodland ave." (61)
Delo dobijo ljudje pri ekspres-ni službi, morajo biti zmerni, zanesljivi in govoriti dobro angleško. , Dobra plača, stalno delo, prilika da napredujete. Ahierican Express Co.. Vprašajte za Mr. Benedict.
Lepa soba za enega ali dva fanta se odda v najem. 6019 Bonna
Dve sobi se oddajo v najem.
6516 Metta ave.	(59)
Grocerija in mesnica naprodaj,
$100 na teden nosi dobička. U-£odna prilika za Slovenca, ki razume nekoliko poljskega je-: zika. Vzame se tudi real estate v plačilo ali gotov denar. Poizve se na 3865 ,E. 71st St. S. E. Newburg. .	(60)
DELVCI
se iščejo za prevažanje soli, dobra plača, plača od kosa ali dnevno. The Union Salt Co. E. 65th St. & New York Central proga.	(Mon. 63)
DELO DOBIJO MOŽJE
za delo v tovarni. Stalno delo in dobre plače. Oglasite pri Connelly Boiler "Co. Ivanhoe Rd. in Nickel Plate železnica. Vzemite St. Clair karo. (61)
2 AH VAL A.
S P.P. društvo "Zvon" se zahvaljuje cenj. občinstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo 13. maja. Posebno pevskemu zboru Soča in pevskemu zboru Edinost, ki so se| tako obilno udeležili tn zapeli!
, .. . Nr. 1	■ .	J
Amerika in Anglija, nepremagljive.
London, 17/ maja. Včeraj se je vršila tukaj velika »pobrati-mija ameriških in angleških mornarjev. Glavni govor je imel Sir E'dward ^trson, prvi lord admiralitete, ki je deja*: "Najbolj zgodovinski dogodek je ta, ko je do&pela ameriška mornarica v evropske vode, da se skupno bori z zavezniki. In Amerike in Anglije, skupaj z Rusijo in Francijo ne more nihče premagati. Ta zveza je n> premagljiva."
32.000 vežbalnih kamp.
Washington, 17. * maja. Po ra^ni-h krajih Zj>ed. držav delujejo z vso naglico, da čim prej izvršijo 32.000 vojaških vežba-lišČ. V vsako vež-bališče pride 22.000 vojaških novincev. Pričakuje se, da se postavi v bli-ižini Clevelanda ,eno vojaško vežbališče.
Cenzor cenzuriran.
London, 17. maja. Thomas Spalding, angleški uradnik v cenzurnem uradu, ki je izdal neko skrivnost, je bil raditega obsojen na tri leta ječe.
Krompirja ni v Nemčiji.
Kodanj, 17. maja. Novo nezadovoljstvo vlada v Nemčiji, ker vlada nima krompirja. V Berolinu in po velikih industri-jalnih mestih dobivajo odrast-li po 5 funtov krompirja pa teden, z drugod od dva d6 3 funte na teden. Kjer dobivajo več krompirja, tam dobijo zato manj kruha in narobe. Nemčija se nahaja v neprijetnem položaju, ;keT zadnje delavsike nemire je mogla ustaviti le radi tega, ker je obljubila, da se racije živeža ne bodejio zmanjšale.
—Polkovnik Zimmerman, poveljnik 5. (elevelandskega) pehotnega polka je bil imenovan genralom.
—The -Cleveland Federation of Labor je slklenila pri svoji seji poslati predsedniku Wilsonu oster protest, da bi »e odpravila pijača v Zjed. državalh. Pri tem bi bili delavci najbolj prizadeti. Max Hayes, delavski vodja in. socijalist, je sestavil tozadevno resolucijo.
—<Rojakcrm priporočamo g. Jos«. Ivanetiča, kadar potrebujejo kaj mizarskih del in za barvanje hiš. Dobite ga na M25 Norwood Rd.
New York, 13. maja. "Kajzer mora zginiti r so brzojavili danes ameriški socijklisti svojim tovarišem v Bernu, Švica, Stok: holm, Kodanj in Hague. Nemško ljudstvo želi miru, toda
Nadaljevanje iz 2. stfani.
tegičnega značaja, se mora u-makniti drugi važnosti, — pnn cipu nacijonalnosti. Princip nacionalnosti je svet. Zastopniki vseb velikih držav so ga nešte* tokrat povdarili in ocenili v svojih govorih in deklaracijah v času teikoče vojne. Belgija ima n. pr. nesporno velikansko važnost za Nepičijo. Toda iz tega ji nikakor ne izhaja pravica, vključiti jo »v svoje meje. Takih primerov se nam ponuja nešteto. Po principu nacijonalnosti se mora urediti tudi naša bodoča meja, ona mora objeti vse naše kraje in poljane, drugače bi nas čakala le bolj usodepolna bodočnost, kot je bila preteklost. Geksgrafična lega naše eemlje nas ne sme postaviti iz dežja pod kap.
Jugoslavija, ki bi ne združila v celokupnost vsdh; plemen, stremečih po zjedinjenju, bi bila že od začetka bolehen stvor brez pravega ravnotežja^ Jugoslavija ipa mora biti močna in popolna, da t>o lahko vršila svojie naloge v bodočnosti in odgovarjala potrebam in zahtevam svojih izkušenj prebivalcev.
Sedaj je čas: strnimo vrste in bodimo jedini v skupnem stremljenj u. iSvet naj zve, kaj hočemo, in ka'kor smo majhni, govorimo neustrašeno in glasno, da nas bodo slišali sredi rožljanja sabelj in bajonetov ogromnih voj^k! V Jugoslaviji leži bodočnost našega naroda. Toda meja, ki bi nas prestika-• la in razdelila, bi nam zadala tako opasno rano, da/se bo bati izkrvavljenja.
Sedaj je čas. še divja velikanska borba narodov za svo-Ibodo in pravo, borba, ki bo v -bivstvu rešila nacionalna vprašanja ter napotila stremljenja in^iemengije narodov k drugemu, ne manj važnemu življenjskemu vprašanju: socijalizmu. $e niso začrtane meje, še niso padle kocke. Sedaj je čas. Av-»trija se ruši in nihče več ne dvomi, da bo raztpadla. Mi smo pomagali in pomagamo rušiti, liam igre plačilo. Bodimo edini v skupnem delu in stremljenju, I4a si zagotovimo življenja sposobno bodočnost "Kar bomo sedaj dosegli, bo ostalo za vse J večne čase, česar ne bomo dosegli, bo ostalo nedoseženo.
To nbmreč je gotovo: zaradi ene polovice slovenskega1 naroda v Evropi ne bo več vojhe.
— v Slov. Jugu.
Soba za i ali 2 fanta se takoj
FRANK WAHCIC,
t ;
I SUveiski Mocttt Trgovini
74« E. 152nd STREET COLL1NWOOD, OHIO
iimiHiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiitiinmmf
—Sola za poduk za one, ki hočejo postati <lržavljani, se vrši vsak pondeljek in petek v Grdinovi dvorani, od pol osme do pol devete ure zvečer. Ta šola bo v kratkem organizirana pod vodstvom mestne vlade za šolski poduk, nakar opozarjamo rojake.
Ali se učite angleščine?
Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi? Nam je znano, da človek ki govori angleški jezik, si vedno lahko pomaga naprej do boljše službe, šola za angleščino se vrši vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek ob 7. uri zvečer v Knau-sovi dvorani. Upišite se takoj
-:- (52)
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—-5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. '	(X49)
Dekleta in ženske dobijo lahko delo v tovarni. Dobra plača. Delo dobijo tudi moški pri "Punch Press''. The Frankel Light Co. 5016 Woodland ave.
VSI ONI
ki želite imeti dobro pobarva« ne in popravljene hiše, se oglasite pri:
JOS. IVANETIČ,
BARVARJU in mizarju.
Ker vam jamči za vsa dela.
1125 NORWOOD RD.
VABILO.
I ^ ><.»'	:•'* i r .
Najstarejše žensko društvo
v našej naselbini dr. Srca Marije (staro) obhaja 27. maja 20. letnico svojega obstanka. V ta namen priredi društvo velik banket v John Grdinovi dvorani. Vabljena so vsa cenjena društva, kajti to je zadnja prireditev v tej sezoni. Na programu je več zanimivosti, n. pr. šaljiva pošta, srečolov, kdor bode največje številke zavrtil na mlinsko kolo, ta dobi krasen -krasen dobitek. Pri vsej tej draginji kakor je sedaj, bode za lačne in žejne icar najbolj pre~-skrblj-eno. Kjer še ni preveč toplo, <bo igrala godba po domače "Hojar". Začetek točno ob 8. ure, skupna večerja ob pol 9. uri. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri, Ivani Pelan, «133 Norwood Rd. M. Grdina, 6025 St. Clair ave. K. Modic, 6201 St. Clair ave. in (pri tajnici na 1177 Norwood Rd. Cenjeno občinstvo se najulu-
V teh dneh draginje.
..................U-.-Aj .. - - . 1 .v i.- t _ i.........i 1 ..jj ..■.,,. i a..... . 1.	_t.....^__
- -,—,...	I	^	■■■..,,,	I ,.....— I.	II	I	.	I	I	~
'.»*'"	0	, J®
naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna. Po-polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike.
Trineijevo ameriško grenko vino
je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebaVljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznbsti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni zeledoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah.
Trineijev liniment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevrafgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Jc osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c po lekarnah; po pošti 35 in 6oc
-',, 1	t*	' "i; • 1 *	■>', . 1 H'	i.	.	' - ^ .S*
Trineijev pomirjevalec kaslja
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd| Cena ista kot liniment
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 19x6.
01	' "	■.	'.. sS
Joseph Triner,
At EMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVL I
Be priporoma Slovcncem v obilen oblak. Točna poitre* žba. Vedno arež« pijače.
Soba se odda v najem za enega fan-ta ali dekle. Pozve se po 6. tiri zvečer na 1110 E. 64th St.	(60)
TEL. PRINCETON 1*354.
FRANK ČERNP
A	SLOVENSKA TRGOVINA	JLmJ	, j
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
Kadar lelltc kupiti dobro uro In drago xlatnino, Colombia grafofone, plolče t vaeh jesikih, posebno importirane alorenake ploiče is stare domovine ter vse t to stroko spadajoče predmete, obrnite se saupno na arqjega rojaka. Prodajam tudi aa mesečna ,] odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago jejamčeno.
•'■< "f, i ■ -i-1. -f xfiji&ijS^^^^^M
Dve opremljeni sobi se oddaji v najem za fante, brez hrane. | 7907 Maryland ave. S.Ef (S^li
Lepa .soba se odda v najem za 1 enega ali 2 fanta s kopališčem, t 1266 E. 59th St.	(59)J;
- -j
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO « HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI
Ml»—«Uja— »*Jbotj>« fym »fa^lfc enaht
Brlnjevec, 6 steklenic............I................9 7.09
Brinjevec, 12 steklenic............................fia.uu
O Posamezna steklenica........;........................................f 1.555	<
5 Tropinovec. galon.............|2.25f $2.50, $2.76 In 9 3.W	m
6 steklenic..................................................................9 5.60	'
E v 12 steklenic.............................................................910.00	p
S Slivovka, galon 12.75 ln................................................9 a.OO	>
5 Naše slavno znano "66" tganje, 7 let staro,
3	6 steklenic........................................................9 6.W0	0
3	12 steklenic......................................911.60	h
T, Concord vino, rudeCe, barel..................................932.0«
c» Concord vino, rudeče, pol barel.........................916.00	2
O Po 5 ln lO^alon za galono.............i...............9 .90	jq
O Pesamesna galona................................................................9 l.uu	>
< Belo vino, barel/.....................................................138.66	Z
23 Belo vino, pol barel..............................................................91V.00	g
Za 6 In 10 galono v, ta galono«.........................9 1.00	£
91 Posamezna galona...............................................9 1.26	S
Pri asfOČilii polljks tmUJ ^Isbai money ordir aH	^
Za posodo so posebne cene In sicer za 3. 4, ln 4% g* ione posode 60c vsaka, 6 & 6. in 10 gal. posode po 91.66 ln sa 26 gal. 9140. Barelnl so zastonj.
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
ai0»4104 ST. CLAIR AVTL,	CLEVELAND, OHIO ^
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdehije-tno zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najiboljži lekarni. (45)
giiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiniiminiiii
SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer dobite flao pijačo, dobro postrežbo. Prodajamo šgaiUe ^ioj&eije
trabenastehleaSee
bi galona. JJJJJJJSJJJ^^^^^g
ICmmm wnmI Mnnlxtl
JOSIP KALAN,
•101 ST. CLAIR AVE.
Ali v„ v.M|j nar.v3i
Tedaj si preskrbite fotografski 1 J aparat, s katerim lahko delate najl^.4
pie alike narave. Pa tudi alike vaiiK^
prijateljev in znancev. ,
Najbolj!« aparate dobite pri
* F. BRAUNLICH
LEKARNA 1353 E. SStK ST.	M F
■ ■■• • '	■>■ _' .iT	' • '
Ulri/ V lVXx
Roman iz 18. stoletja.
-
NaplMj L a T«mI6	PmIovibII Stefan Kinu.
življenja, smatrajoč je- za kratek 'božji dar v bneskončnem njegovem itvarjenju.
)Med nunami je našla Jelena, kakor se to navadno dogaja med ženskami, svojo prijateljico, še preoej mlado nuno iz plemenite rodovine, ki je predi nekaj leti . vstopila v samostan. Bila j« to sestra Judita, zelo ljubeznivo bitje, blagih besedi in milega pogleda. Njeno vedenje zdrugimi je bilo iprisrčno a tudi uglajeno — ni čuda torej da jo je Jelena izmed vseh nun na bolj vzljubila.
Zakaj da je šla sestra Judita med nune, je bilo vsem znano.. Njen zaročenec je padel kakor častnik v iiasledstveni vojni, a Judita, ki je z vso dušo ljubila svojega izvoljenca, se nikakor ni mogla (potolažiti vsled težke izgube. Ko je pokopala svoje stariše, je odstopila premoženje bratu in stopila v samostan, kjer je živela tiho, mirno življenje.
Gita je gkoro vsak dan obi-slkavala nune. Ako je na to slučajno pozabila, jo je spomnila Jelena, a tudi Magdalena, kateri so tudi ugajale prijazne nune. iSamostnski zidovi so s« tako omilili deklicama, .da sta najrajše tjakaj zahajali.
"Ne vem, kako bom mogla biti brez tebe, draga Judita," je rekla ob neki priliki Jelena sestri Juditi, "ikadar odidemo na deželo."
'Ostani tu pri nas!" je odgovorila Judita. "Ti in tudi Magdalena.. .me te bomo zelo rade imele,"
{Dalje prihodrijič.)
DRUŠTVENI OGLASI.
Kranjsko Žensko podporno
dr. Srca Marije(staro).1
Preds. Ivana Pelan, 11133 Norwood R<J. podp. Marija Grdina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Tilbežnik, 1177 Norwood Rd. -rač. taj. Mfary Bricelj, 6026 St. Clair ave. blag. Katarina Perme, 1133 Norwood Rd..
Seje se vrše vsak drugi četrtek ob pol 8. uri zvečer.
,Dr. Vrh Planin. Preds. F.fGrdadolnik, 440 E. 158th St. tajnik M. F. Intihar, 15712 WateTloo Rd. Blagajnik Anton Ogrinc, 446 E, 158th St. Društvo ima svoje redne seje prvo nedeljo v mesecu na 15820 Calcutta ave.	i
S. K. K. P. društvo sv. Jožefa.
Preds., Fr. Koren, 1581 E. 41st St. podpreds. Ant. Jančar, prvij tajnik Fr. 'Košmerlj, 455 E. 152nd St. Collin wood, drugi tajnrk Jos, štampfel, 6129 St. Clair ave. blagajnik John Germ 1089 E. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New-burg I;g. Urbančič, 2940 E. 82nd iSt. Seje se vrše vsako 4 1 nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 — 45 leta. Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Društveni uradniki so: John Levstik, 1121 E. 66th St. predsednik. Fr. Zupančič, 1362 E. 36th St. prvi tajnik, Fr. Coš, 1031 K. (>ist St. bla-gajnik. Dr. zdravnik dr. Seliškar, 6127 St. Clair ave.	t
Dr. Slovenski Sokol.
Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosta: Ivan Pblak, 5614 Dibble ave. tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik: John Pekol, 601 i Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Sohwalbovi dvorani
Dr. Slovenija.
Preds. Fr. Spelko, 3504 St. Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave. J6hn Germ, blagajnik, 1089 E. 64th St. Bolniški odbor: Fr. Černe, 6033 St. Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Ant. Pekolj, 1153 E. 6otH St. zdravnik za sprejem novih članov dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. »Seje se vfše vsako prvo nedeljo v mesecu v Bratelnovi dvorani.
priHi^ Zagreb!" £ pričel pater ljubeznivo. "Večkrat sem mis lil na vas in malo je .manjkalo, da vas nisem poiskal na vašem posestvu."
"Zakaj vendar?"
"JRavno (prav ste sedaj prišli!" je rekel pater še vedno sladko, "potrebujem vas«, ali boljše: vašega dobrega, Bogu udanega srca, naklonjenosti za dobra dela. iSkoro se ne drznem..."	,
"Samo recite, častiti oče," je povzela Gita živahno, kateri so (pirijale laskave patrove besede. "Samo recite? če potrebujete moje pomoči, storim rada vse, kar bo v moji moči."
"Bog vam nagradi vsako delo, ki je storite v njegovo slavo. Samo v njegovo slavo rabimo vaše pomoči, Naš kolegij je se-, daj. reven in ubog. Pri najboljši volji ne moremo storiti niti najpotrebnejšega. Sedaj bi morali postaviti oltar »v. Ksaver-ju, ali — nimamo denarja."
"Koliko rabite?"
'ISamo dva tisoč forintov.j Pripravljen sem bil potrkati na milosrdna srca naših velikašev in plemičev. Sel sem k dvem ali treni, a povsod sem naletel na trda srca, na ljudi, ki ne dado ničesar za božjo slavo."
"Ni vam potreba nič več iti!" je rekla Gita odločno. "Oltar vam postavim sama."
^Colika dobrota, kako vzvišeno, Bogu dopadajoče delo!" je vzkliknil pater, "Ali ni morda iprevelika žrtev za vas, go-l spa?"
"Kar se mobljubila, tudi spolnim," je odgovorila Gita, kateri je zelo ugajala misel, da stori uslugo kolegiju.	1
Pater je blagoslovil Gito in tako poveličal njen čin, da se je Gita vrnila z nekim ponosom iz samostana.
Dva tisoč forintov, za tiste čas-e veliko premoženje, je vzprejel ipater od Gite z naj-i večjo zahvalo, nakar se je vdova vrnila zelo zadovoljna na svoje posestvo.
Kmalo za tem se je razvede-lo, kaJkšno dobrotnico je našel p<ater, v Giti. Sam je širil slavo Gite in pred vsakim jo je hvalil (kakor najboljšo krščansko ženo in dobrotnico. Ali svet ni dosti verjel njenim sedaj svetim delom.
Eni so govorili: "Rektor Pe-rajič je modra glava, pa jo je gotovo do tega iprivedel!"
Drugi so zopet govorili: "Slaba je ženska, ki hoče, da se o njej govori in da jo slave."
Tretji je pristavljal: "Kdor razsiplje svoje premoženje, bo najbrže potreboval tujega."
Naj 'bo, kakor že hoče, vsi so govorili iz zavisti, a na videz so Ihivalili Gito ter ji priznavali, da je dandanes malo ljudi, ki delajo Bogu dobra dela.
Gita ni ostala čez zimo na deželi, temveč je prišla v Zagreb. Ali tu ni več prirejala gostij in veselic, temveč je zahajala v cerkve. Njeni hčerki sta morali vedno ž njo, če jima'tudi ni bilo ljubo. Bili sta mladi, spolni življenja, p% sta hrepieneli pto zabaK AH stroga mati jima ni dopuščala posvetnih zabav, temveč ju je vodila v samostan Klari'sinj, kjer so jima redovnibe 'kazale kaiko sliko ali zgodbo iz svetega pisma. Mlajše nune so se zelo rade zabavale 2 Citinimo hčerkama ter ju vedno vabile k sebi v samostan. Materi je bilo to zelo po volji, ker se je sedaj nadejala, da Jelena privoli storiti obljbbo de-vištvu in postati nuna.
Mfed nunami jih je bilo več iz plemiških rodovin. Večinoma so to bile zastarele deklice, ki iso dolgo čakale na ženitev, ko so pa uvidele, da zastonj čakajo, so z veselim srcem vstopile v samostan, kjer so našlej duševnega miru.
V tem samostanu so se tudi] odgajale mlade velikašice in ^ celo, kin egin ji ca Zrinska je bila v samostanu sv.| Klare.' Ugledne zagrebške gospe so imele dobre znanke med nunami, ipa so jih čestokrat obiskovale. Bil je važen ženski red, spoštovan v vsej deželi-Pobožna ženska družba nI na-pravljala mučnega utiša na človeka, kakor mnogi drtigi redo-vi, čegar člani se mučijo in »e odtujujejo človeku. V 'samostanu -sester sv, Klare nisi videl bledih, upadlih obrazov, temveč yedre postave, ki so služile
•
za njegovo milost, in jaz Izpolnim obljubo," je rekla Gita odločno. "Ker Bog me bi kazno val ostrejše, nego me je prvikrat."
S tako mislijo in odlokom je šla Gita o božiču v Zagreb, sama, brez otrok. S Krištofom sta se sešla po enem letu v ravno isti sobi>, kjer ga je Pu-dencijana prisilila, da se je odrekel Gite.'
Ko je stopil Krištof v sobo, je vstala Gita iz naslonjača, šla mu nasproti ter mu podala roko, katero je Krištof goreče poljubil. iGita je zarudela in bila zelo zmedena, a tudi Krištof je prišel v zadrego, da ni mogel spregovoriti niti besede.
Prva je spregovorila Gita. iNameravala je brez okliščin vse povedati Krištofu.
Sedite, dragi Krištof! Povabila sem Vas sem, da vam odgovorim na vaše. Vi me snubite. Hvaležna sem vam, da še vedno hranite ljubezen napram meni, ali žal mi je, da ne morem ugoditi vaši želji," je govorila Gita, vedno bolj bledeč v obrafcu. "Ne?"
"Ne, dragi Krištof.. .Morda ste že čuli, in če ni»te, čujte sedaj: obljubila sem se, da ostanem udova do svoje smrti. Vidite torej!"
"Cul sem o tem, a nisem mogel verjeti. Kako ste kaj takega mogli storiti, ko sem jaz še živ? Vi gotovo niste mislili name, ko ste storili to obljubo?"
"Krivo me sodite," ga je prekinila Gita. "Bogu sem bila dolžna, to storiti. Ne govoriva dalje o tem... obljubo sem »storila, pa jo bom tudi držala."
'^Cerkev vas more odvzeti od obljube," je rekel Krištof z gla som, ki je bil podoben onemu njenega srca,
"Ne botp!" mu je pretrgala besedo Gita. "Ne smem; vi še ne veste vsega. Da tudi ni obljube, ne bi mogla vas vzeti." 1
"Kaj mislite s tem reči, Gita?" je vprašal Krištof, ki je pri tem pomislil na Jeleno.
"Vi ne veste vsega," je ponovila Gita, "povedati vam moram vse, da me ne boste napačno sodili. Ne 'smem vas vzeti," je nadaljevala Gita z gla , som, kakor da jo nekaj davi v grlu, '*ker vas ljubi moja Jelena, moje lastno dete..."
Krištof ni rekel nič, temveč je le nemo gledal v Gito. Ta vest ga ni iznenadila, ker je že to preje izvedel od Petkoviča, a nemilo g>a je zadel .njen razlog, po katerem bi bila lahko rešena obljube. iSam je tudi uvi-del, da bi bilo nekaj nečuvene-ga, ako bi se oženil z /žensko, katere hči ga ljubi...
"Ne vem, zakaj je tako dopustil Bog," je nadaljevala Gita, "a sedaj je že tako ter se ne da ničesar spremeniti. Ostanem udova, a vas nekaj prosim, da mi pri tej tpriliki obljubite..
"Govorite, Gita," je rekel Krištof, ki je bil silno vznemirjen. Pomislil je, da je to prst božji, ki kara Domjaniča radi njihovega strica. To ga je napravilo slabega, malodušnega; v tem hipu bi obljubil Giti vse kar bi le zahtevala od njega.
"Obljubite mi, da se ne približate moji hčerki, niti da je ne boste nikdar prosili za ženo..."
"Obljubujem, Gita, ali to jt preveč..."
"Ne, ne!" je rekla Gita, "Po znam Jeleno, ona je svojeglav-na in ne popušča; vem, da se vas ne odreče, in da bo delala na to, da si vas pridobi..."__
"Do tega ne pride...ker se ji nebom skušal približati... Od moj-e strani bodite pomirjeni, Gita!" je »ponovil Krištof
Mirno in še dovolj ravnodušno sta se poslovila nekdanja zaročenca. Sedaj -sta se drugikrat ločila, a sedaj za večno Gita je občutila neko bridkost-v srcu, pa je tolažila Krištofa obljuba glede Jelene.
Drugi dan je obiskala Gita j patra. Bil je zelo razveseljen, ko je zagledal vdovo.	'
I Toda, kdo mu pove to?... jelena je tudi vedela, da plemiči se ne družijo z Domjaničem, jjjfc Icer jih smatrajo za omadeževane. Jelena ni hotela izpraše-vati, koliko je resnice na tem, I njej je bil Krištof vzor moža, čist ko.t solnce.. Moškemu ni
-	mogla zaupati svoje skrivno-I sti; imela je to za ponižanje, a
sovrstnice ni imela, ki fci bila pripravna za to.
Ako ne bosta imela prilike, % da bi se sešla, da se sporazume-i ta, kdo ve, če se Krištof še ne ložem z drugo, ne vedoč, kakšno srce je s tem pogazil in stri, pce, ki ga je gotovo najbolj ljubilo na tem svetu. Te misli fj'so bile edina skrb mlade deklice, dokler je bivala na očetovem posestvu. O tem, da I Krištof že ve o njeni ljubezni ^o njega in kaj se radi tega z
-	njim godi, se Jeleni še sanja-ijo ni. Krištof je zelo začuden
vzprejel Pet?kovičevo fiovico. P Tega še ni doživel da bi bila |"liči tekmovalka svoje lastne JlnateTe. Vendar mu je laskala Jelenina ljubezen. Da ne bi bi-| lo Gite, kdo ve, če ne bi bila ona njegova najmilejša žena! jlKaj pomaga misliti na Gito, ko |je obljubila, da se ne bode nič |ir«č ženila! Tako mu je rekel iFetikovič, čeprav on ni mwogo Lverjel temu. Dobro je vedel, Ida* ga ni odbila Gita, temveč ^baronica, njena nepoklicana varuhinja, in da bi ga bila Gi-vzela vkljub madežu. "Ka-liro je mogla obljubiti večno ItldoVištvo, ko je vendar vedela, da jaz še zivim?...To bi bil dokaz, da me ne ljubi več T' ; Tako je mislil Krištof sam s -seboj po onem srečanju z Gito, ';ko se je odpeljala v Zagorje. |Ta mi sel ga je tako vznemirjanja, da se je odločil pisati Giti jpfsmo, da izve od nje, kako je jg| vm stvari. 'Napisal ji je sle-
gPDraga Gita!...Vaš in moj Piittdi duh, baronica Pudencija-!%a.vas je, kakor čujem, zapu-Cstila.. .Sedaj ste svobodni in Morete odločiti mojo usodo, VUkor »hočete.. .Ali smem upa-i ti. da mi daste roko, ki ste mi I jo morali odreci pred pol le-
pNa to pismo je dobil Krištoi ipdgovor od Gite, da pride o Stricu v Zagreb, kjer bo ust-meno govorila ž njijn o tej
I Krištof se je po smrti svojega očeta resno pripravljal na ženitev. Videl je, da mu manj-Ita gospodinje v hiši. Mati mu je bila že stara in 'slabotna; delala je nad petdeset let na posestvu kakor sužinja, a sedaj je prišel tudi čas, da počiva. Moral je privesti v hišo novo moč, ki bo vodila gospodinjstvo in ki bo desna roka svoje-tnu možu na njegovih poslih. ^Krištof je takoj mislil na Gito... Sed,aj je živel sam zase in njegova žena bi delila z njim to usodo toliko časa, dokler ne bi svet pozabil na zadevo z njegovim stricem.
"V takšni samoti," si je mislil Krištof, "je delo ljuba zabava, pa se tudi Gita privadi 1 delu ter mu bo zvesta pomočnica."
Ko je dobil Gitin odgovor, je bil poln nade, da se vse dobro izteče. Ako pride samo do dogovora, potem je stvar že napol rešena; brez dvoma privoli Gita...'2ena je žena!...Kadar govori žensko srce v nji, potem pozablja tudi na obljubo...
In v resnici se je pričelo o-„ glašati glasno..Giiino &cce, ko je prejela pismo od' Krištofa. Bila je tako ogorčena, <la je jokala. Zakaj ji ni pisal,' predno je naredila obljubo "udovišt-va". Kaj obljuba? Se ji je oglasil drugi glas v srcu. Kaj obljuba? Ali ne more biti človek resen obljube? Vse zmore cer kev. Ali ne, ne! Se je predramila Gita in skušala zatreti nasprotni«jglas v sebi. "Kaj po reče pater, če stopim predenj s taksno, prošnjo? Obljubo ^m naredila Bogu iz hvaležnosti
tretjo nedeljo v mesecu ob o. dap. v L. Sohwalbovi dvorani 6131 St. Pair ave.
Mir, it zo. preds. J. Andolšek, 3600 E. 81. taj. F. Gliha, 3*572 E. 82 ndStU blag. T. Mervar, 3559 E. 82. St. zdrav, F.J. Kuta, 7326 Broadway — Zboruje vsako prvo nedelo v mesecu ob 2. pop. na 36,37 E. 8end St.
Danica, št 11.
preds. A. Zatokar,io8i Addisons taj. F. Hudovernik, 1052 E. 62. blag. I. Paulin, 5806 Bonna ave N. E. zdravnik Frank J. Kern 6202 St- Clair ave. — Zboruje vsafki drugi torek v meseau ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Ribnica, It. 12.
Preds. A. Mtfhar, 1159 E. 58 St taj. Ant. Abram, 1259 E. 60. S* blag. N. Vidmar, 1145 E. 60 St zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsak drugi četrtek ob 8. zvečer v Jolin Grdinovi dvorani 6025 8t. Clair
Clev. Slovenci, št. 14. (ptieds. J. Zupančič 5614 Dibble taj. A. Abram, 5436 Stanard blag. F. Končan, 1154 E. 60. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu cb 9.30 dop v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
A. M. Slomšek, št 16.
preds. J. Meglic, 6614 Schaffer taj. L. Kušljan, 6315 Carl ave. blag. F. Žnidaršič, 5710 Bonna zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. pop. v šolski dvorani sv. Vida.
France Prešeren, št 17.
preds. F. Sodnikar, 1084 E. 64. taj. F. Verbič, 6102 St. Clair tyag. F. Jakšič, 1203 Norwood zdrav. JjMl Seliškar, 6127 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mescu ob 9. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani, 6025 (St. Clair avt.
Sv. Ciril in Metod, št 18.
Pr. J. Zakrajšek, 6216 S. Clair Clair ave. taj. J. Widerwoll, 1153 E. 61 st St. blag. A. Bašca 1016 E. 61st St. zdrav. J, M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. — Zboruje vsako drugo medeljo v mesecu ob 9. zjutraj v šolski dvorani sv. Vida.
Dr. Bled, št. 20.
Preds. John Marinčič, 3563 E. 8oth St. tajnik Anton Erjavec, 3735 E- 77th St. blag. Josip Cešek, 3604 E. 80th St. Društveni zdravnik dr. F. J. Kuta, 7326 Broadway ave.
Društvo ziboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri 'pop. v Tomažinovi' dvorani na Marble ave.
.Opomba! — Kadar se kateri izmed uradnikov preseli, naj krajevni tajnik takoj javi spremembo na vrh. tajnika.
St. svetovalka Mary Zlakrajšek 1008 E. 66ftlh St^ spremljevalka Frances Rtfpnik, 11-57 E. 61 st St. Nadzornice: Frances Lau-sche, 6121 St. Clair ave. Mkry Jartčigar, 1011 E. 63rd 'St. Margaret Novak, 1117 E. 61 st St. Dr. zdravnik H. A. • Henkner, 928 E. 79th St. (Jan. ik '18)
IMENIK krajevnih društev SDZ 1917. Slovenec, it 1.
Plreds. A. Oštir, 1158 E. 61. St. taj. Jos. Žokalj, 6408 »St. Clair blag. F. Osredkar, ?o68 E. 68. zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v meseou db 1 uri pop. v Jonn Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Svob. Slovenke, št 2.
preds. A. Kalan, 6101 St./Clair taj. Al. čebhlar, 1207 E/60. St. blag. M. Poznik, 1177 E. 60. St zidrav. F. J. Kern, ■ 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Jos. Birkovi dvoran', 6006 St. Clair ave.
Slovan, št. 3. preds. A. Jankovič, 1166 E. 61. taj. J. SHcupek, 6025 Bonna ave blag. R. Perdan, 6034 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 8t. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob g. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani, 6006 Stj Clair ave.
Sv. Ana, št. 4. preds. G. Supan, 5422 Stanard taj. iM. Modic, 1033 E. 62nd St. blag. J. Grdina, 6127 St. Clair zdrav. J. M1. Seliškar, 6127 St. Clair ave. — Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Napredni Slovenci, št. 5.
.preds. F. Cvar, 3857 Laikeside taj. F. Weiss, 6926 Hecker ave. blag. F. \ Butala, 6410 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako dnugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave.
Slovenski Dom, št. 6.
preds. J. Ivančič, 1280 E. 168. taj. J. Korenčič, 766 E. 200. St. blag. J. Fabec, 766 E. 200 St. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v. mesecu ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 200th St.
Novi Dom, št. 7.' , preds. J. Markelj,7i7 E,i57 St. taj. L.J. Safran, 13172 E. 45. St. zdrav, F. J. Kern. 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Jos. Birkovi dvorani 6006 St. Clair ave.
.........~ -i. ■ 111
v	Kras, št. 8.
pneds. F. Rajer, 14823 Saranac taj. J. Černe, 986 IVanhoe Rd. blag. F. Ferjančič, 986 Ivanhoe » zdrav. nF. J. Kern, 6202 ®t. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v ihesecu ob 2. pop.Ji
Dr Srca Ma*lfe f staro"!
Preds' Ivanka Pelan, podpredsednica Mtary Grdina, tajnica Fannie Ttbežnik, 1177 Norwood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. Seliškar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v.mesecu v Jodm Grdinovi dvorani.
DR ŽUŽEMBERK.
zboruje vsako tretjo nedeljo v 1 mesecu ob 9. uri dopoldne v John Grdinovi dvorani, 6025 61. Clair ave. Preds. 'Roman Maver, 4220 St. Clair ave. taj-. nik John Roje, 1392 E. 47th, St. blagajnik Fr. Pucelj, 5103
I Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
(dec. 31st, '17)
DRUŠTVO CARNIOLA, št 493. L. O. T. M. M.
t>reds. Fr. Babnik, 1382 E. 43rd St. tajnica. Jul. Brezovar, 1173 E* 60th St. finančna tajnica Fa-ny Hočevar, 994 E.» 67th St. blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth St
Zboruje vsaki prvi in tretji torek v mesecu ob 8. t^ri zvečer v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. * (Sept. '17)
Slovensko dramatično in pevsko društvo "NAS DOM", Collinwood, O. _
Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Stakičevi dvorani 391 E. 160th St. Pristopnina k društvu 25c in mesečnina 25 centov. Preds. Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Lojz Prevevšek 14721 Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. 156th St. II. tajnik Josip F. Durrt, 689 E. 160 St. zapisnikar Frank Jurecič Nadzorni odbor: Frank šibe-nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igrovodja Gustav M. Ka-bay.
Dr. Z. M. B.
Načelnik Fr. H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik Louis Mferhar, 115)9 E. 58th St. tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61. St. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. Društvo zborujo vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne.
Slov. Kat. Mlad. Pod. društvo SV. ANTONA PAD.
Predsednik Joseph Globokar, 3546 E. 81st St podpreds. J. Nose, 3541, East 81st Street. I. tajnik Ladislav Volcanšek, 3564 E. 82nd St. II. tajnik Edvard Volcanšek, 3564 E, 82nd St. I. Načelnik Alojz Gliha, 3552 E. 80th St. II. načelnik »Anton Kožuh, 3611 E. 81 st St. hornist Joseph Globokar, 3546 E. 81st ISt.
Društvena seja se vrši vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Mike Plutovi dvorani.
Društvo St Clair Grove, št 98. W. O. W.
Zboruje vsaki drugi in četr-tij pondeljek v mesecu v Birkovi dvorani. {
/Predsednica Ana Laurich,
Bodi sam svoj gospod
(Ki Nič zato kaj lahko pride. II Vojska ali mir, imejte Ban-J/r kolo in pravočasno boste na delu, v cerkvi, na sestanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, do-čim drugi čakajo ali hodijo peš. Izberite izmed 44 vrst rasnih barv in velikosti "RANGER" v koles. Vsi 80 naslikani v naravnih ' ^ barvah v našem ceniku, Najpopol-
I	. nejSa izbira koles na svetu, vsi za g TOVARNIŠKO CENO, od $15.75
i 30 dni na poskusijo
M	pošljemo "BANGER" kolo, ki ga
M	izberete. MI PLAČAMO PREVOZ
II	DO Y.A ftF.fiA KRAJA, za tri-
__S J	deset dni na poskušajo da se vo-
^------' C—\1 \Pfh /PR /|f|	zite. Ves poiskus je na naše stro-
. Novi •UktTtfno ru- \\k\ 1 / V \ '/»9 Člte.
M VI He pošljite denarja r^Ti
nnonfli »etiik. ka.	JfMr danes za naS velik nov cenk, tovarnlSke-
OBROCI,	£ WW cene ln ponudb n, da ga trideset dni
polo^ft..	preiskuslte.
MEAD CYCLE CO. g?
izmiTE ta mron m rosunt ca K J	^
novi veliki anil toT»rt,. m kolcMnk« mu m 30 dni M potki***. Ju •« « tem nič ne obrrfem _
i m«-—-- ' :	r
--r-1"	~~driaT*-r