Leto XIV V Celju, dne 22. aprila 1904. L Štev. 31. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plačujs 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju. Razmere na celjski gimnaziji. Sledeče besede so namenjene staršem, ki imajo nadobudne sinove za srednje šole, namenjene so nadalje učiteljem in duhovnikom, kojih dolžnost je tem staršem dobro in prav svetovati. Ker se nam pa vidi, da celo nekateri učitelji in duhovniki niso dobro poučeni o razmerah na celjski gimnaziji, hočemo taiste Še enkrat — osvetliti. Ko se je leta 1895 ustanovila takozvana slovenska gimnazija v Celja, se je vobče pričakovalo, da se odpravi z nemško gimnazijo spojena pripravnica (Vorbereitungsklasse), ki je bila prvotno edino le slovenskim učencem namenjena. Ta pripravnica je imela za tisti čas primerno nalogo, slovenskim dečkom toliko znanja nem ščine posredovati, da bi vsaj za silo sledili nemškemu pouku v prvem razredu na gimnaziji. Ker so bili nčenci tega razreda početkoma pretežno Slovenci, so bili učitelji tudi slovenščine zmožni. A zadnje šolsko leto nam je prineslo v tem oziru jako korenito izpremembo. Za vad-ničnega učitelje na tem razreda je bil imenovan trd Nemec, mož, ki pred svojim dohodom v Celje bržkone še ni nikdar slovenske besede slišal. In ta učitelj poučuje slovenske dečke na pripravnici! Poučevati mora tedaj tuj jezik s pomočjo tujega jezika! — Na kak način se ta pouk vrši, nam je zagonetka. Kak pouk mora pač to biti, ko učitelj učenca na razume, učenec pa učitelja ne. Ko bi imeli to dejstvo starši in njih svetovalci vedno pred očmi, bi pač ne pošiljali svojih sinov v tako šolo, kajti učitelj tega razreda njih sinovom radi neznanja slovenščine tudi pri najboljši volji ne more pomagati. Saj so pa tudi posledice takega pouka jako žalostne. — Dotični slovenski učenci se v teka enega leta ne priuče nemščini in kar je še žalostnejše, v teku tega leta tudi slovensko slovnico pozabijo, da končno ne znajo niti slovenski niti nemški. Slovenski učitelji in duhovniki, poučite manj inteligentne slovenske starše o teh raz merah na celjski gimnaziji, povejte jim, da si naložijo po nepotrebnem troške za šolanje v pripravnici za eno celo leto in da so njih otroci na tak način za eno celo leto prikrajšani. Prepustimo pripravnico Celjanom in njih maloštevilnim zaveznikom v trgih! Ubožno spričevalo je pač za njih ljudske šole, če se učenci v 5 ali 6 letih ne nauče toliko, da bi napravili sprejemni izpit za srednje šole Mi Slovenci se pa hočemo držati slovenskih in ustrakvističnih ljud skih šol, kjer se nemščina po edino zdravih načelih poučuje. Če je kak deček tri- ali celo štiri-razredno ljudsko šolo na kmetih 5 ali 6 let redno pohajal, če je normalno nadarjen in če se je od učitelja le 5 ali 6 mesecev posebno iz slovnice in nemščine za sprejemni izpit pripravljal, mora ta izpit za I. razred slovensko nemške gimnazije napraviti. Na tak način se ognejo starši velikim troškom šolanja za »no oelc >»to, svojim sinovom pa rešijo eno leto v življenju. Pa tudi za učitelje na kmetih je častno, ÖS prestopijo njih učenci neposredno črez pripravnico v srednjo šolo, akoravno dobro vemo, da ljudska šola nima naloge za srednje šole učencev pripravljati. Če se pa nahaja v rojstnem kraju kakega za srednje šole pripravnega učenca le dvo- ali celo le eno-razrednica, potem naj dado taki starši svoje si nove v petrazredno ljudsko šolo celjske okolice, kjer se učenci pri poznano jako dobro pripravljajo za sprejemni izpit za srednje šole. — Naša deviza mora biti: V nemško pripravnico celjske nemške gimnazije, kjer se pri pouku ne trpi nobena slovenska beseda, nobeden slovenski dijak več! Slovenski narodnjaki na kmetih, tu imate hvaležno polje za delovanje! Interpelacija poslanca vit. Berksa in tovarišev na ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva notranjih' zadev glede uporabe slovenskega jezika pri političnih ohlastvih na Spodnjem Štajarskem. Pri okrajnih glavarstvih na Spodnjem Šta jarskem, kjer pripada prebivalstvo z izjemo malenkostnega dela slovenski narodnosti, jezikovna ravnopravnost slovenščine v občevanju s strankami še vedno ni izvedena. Zapisniki se izgotavljajo brez izjeme, ako tudi stranka ne razume niti ene nemške besede, samo v nemškem jeziku. Stranke morajo potem te zapisnike, katerih ne razumejo, podpisati. Večina referentov ni zmožna slovenskega jezika ali pa le zelo malo, da ne more občevati s strankami. Nikakega jamstva ni, da odgovarja ono, kar je v zapisniku zapisano, volji dotične stranke. Vsebino slovenskih vlog navadno prevajajo manipulacijski uradniki v nemščino in ravno tako prevaja nemški manipulacijski uradnik nemško rešitev konceptnega uradnika v slovenščino, v kateri se izda rešitev strankam. Jasno je, da se na tak način čestokrat vsebina slovenskih vlog ne reši stvarno popolno. Konoeptni uradnik bi vendar moral razumeti vlogo in rešitev, ki jo dobi stranka, ne bi smela biti nič drugega kakor čisti prepis koncepta. V večih slučajih se pa slovenske vloga niti ne rešijo v slovenščini, kajti večkrat vloge ob leže, poizveduje se po orožništvu in pri občinskih uradih in šele po teh poizvedbah se izda rešitev vloge. LISTEK. Iz gozda pred sodišče Novela iz gozdarskega življenja. Spisal Maks Ring. Poleg češkega po Vodračku prevel Vrhovski. „Ne prenašam tega stanja dalje! Imam že do grla zbadanja in hujskanja dovolj ! Ne ostane mi drugega, nego vaa izpustiti iz službe, četudi storim to jako težko in proti svoji volji." Te težke besede je povedal nadlogar grofa Z., gospod Harban, mož sicer dobrosrčnega, danes pa kaj rdečega obličja svojemu pomočniku Vrbi, kateri je stal pred njim v tem hipu takov, kakor bi bila strela udarila vanj, „Premislite vse, gospod nadlogar", odgovarja mladenič skromno, „jaz sem v vsem popolnoma nedolžen.'1 »To vem, gospod Vrba", reč« nadlogar z mirnejšim glasom, „ko bi bilo le mogoče, rad bi vas še dalje tukaj obdržal. Toda vi sami lahko spoznate, da tako dalje iti ne more več. Rudolf se ne more in noče več z vami pajdašiti in ker je 8inovec moje žene, pa morda tudi v kratkem zet naš — vas radi domačega miru prosim, da bi se ogledali nekoliko po drugi službi." „To je tužno, jako tužno", reče mladenič z vzdfhom. „Mislim, da si tega nisem zaslužil." „Kaj hočem storiti? Srajca je bližje nego suknja. Moja žena pa v tem fantu vidi celi svet. Sicer pa vas hočem kar najlepše priporočiti, da me bode veselilo, ko vas bom videl srečnega. Dokler pa se ne najde za vas primerno mesto, ostanete še pri nas." „Hvala vam za ljubav; upam pa, da vam dolgo ne bodem na potu." V dokaz svoje nespravljivosti zmračil je nadlogar spet svoj obraz in dal odduška svojemu srdu s tem, da je sunil z nogo pri sebi ležečega psa, ki se je z glasnim cviljenjem izmuznil skozi vrata, S primernim pozdravom zapustil je tudi Vrba sobo, želeč v svoji razburjenosti ohladila v naravi ; čutil se je popolnoma nedolžnega in sedaj pa nakrat takšno presenečenje ... Globoko vtopljen v svojo otožno usodo, napotil se je v bližnji gozd. Bil je že nekaj let v tej hiši in rodbini kakor domač, da si je zaupanje in ljubezen vseh pridobil s svojo pridnostjo in vljudnostjo. Mislil je že, da bode morda tukaj ostal za vedno, sedaj pa ... Stari, dobrosrčni gospod mu je bil udan po očetovsko; tudi njegova sicer visokomisleča gospa mu je dozdaj bila še precej naklonjena; toda največ ga je osrečevala ljubav gospics Barbike, hčere nadlogarjeve. Ravna kakor jelka, čvrsta kakor lesni cvet, z ognjem v očeh in plavimi lasmi, živa kakor plamen, zdela se mu je kakor čarobna vila, katera je staro, osamelo logarjevino spreminjala v pravi raj. Četudi 3e ji je v odličnem konviktu v bližnjem mestu oskrbela odlična vzgoja, vendar je ni zapustila živahnost in prirojena prostost. Kaj rada je občevala z njim, kot vernim domačim prijateljem, katerega je vsled ljubeznivih njegovih lastnosti rada videla in natihoma gojila ljubav do njega v svojem srcu. Četudi je Vrba imel enako böl v sebi, vendar se na to ni upal misliti, da bi on, ubogi lovski pomočnik, mogel hčer imovitega nadlo-garja poželeti za svojo ... Radi tega je svojo gorko ljubav skrival globoko v globino srca, ne upaje se je razodeti niti njej, katero je t.iko oboževal. Nje prisotnost, prijateljski pozdrav, Ijubez-njiv nasmeh in zvonke besedice z njenih krasnih ustnic, vse to ga je delalo srečnega. Radi tega mu je bilo največje veselje spremljati jo ob ne deljah do cerkve v bližnjo vas, kakor tudi zvečer po končanem delu igrati skupno žnjo četvero-ročno na glasovirju, zraven pa pevati pesem, kateri je gospod nadlogar dobrovoljno dajal takt. Tako bi se zadostilo koristi slovenskega prebivalstva. Potem bi ne bilo treba vlog prevajati iz slovenščine v nemščino in referent bi lahko sam takoj izgotovil rešitev v slovenskem jezika. Tadi v slučajih, v katerih je izdala prva inštanca slovensko rešitev, se rešujejo v sloven skem jeziku vložene pritožbe po c. kr. namest-ništvu v nemščini, dasiravno to nasprotuje po državnem temeljnem zakonu zagotovljeni jezikovni enakopravnosti. Ker veljajo državni temeljni zakoni enako za vse cesarske urade, vprašajo podpisani po slanci ekscelenco gospoda ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva notranjih zadev: „„1. Ali so mu te razmere znane, oziroma ali je pripravljen poizvedovati o njih? 2. Ali hoče poskrbeti, da se bodo nameščali pri političnih oblastvih prve inštance na Spodnjem Štajarskem v bodoče le taki uradniki, ki so zmožni slovenščine v govoru in pisavi? 3. Ali hoče naložiti c. kr. namestništvu v Gradcu in istemu podrejenim okrajnim glavarstvom, da morajo reševati vloge strank v onem jeziku, v katerem so se vložile, da se bodo pri ustmenem občevanju s strankami izjave strank zapisovale vedno v onem jeziku, katerega uporablja dotična stranka, da se nadalje nabavijo potrebne dvojezične tiskovine in se jih bo imelo vedno v zalogi, kakor tudi, da se uvedejo pri okrajnih glavarstvih na Spodnjem Štajarskem povsod le dvojezični napisi in uradni pečati? 4. Ali hoče ukreniti, da se pomnoži pri c. kr. namestništvu v Gradcu število svetnikov, kakor zahtevajo razmere in potrebe, da se s tem omogoči hitra rešitev političnih zadev v drugi inStanci?" " Dunaj, 22 sušca 1904. Vukovid. Dr. Ploj. Dr. Stojan. Dr. Hruban. Dr. Žitnik. Žičkar. Dr. Ferri. - Robič. Peri d Borčid. Dr. Gregorič. Berks. Biankini. Dr. Šusteršič. Spinčid. Dr. Zaffron. Dr. Ivčevid. Šupuk. Klaid. __ Celjske in štajarske novice. — Občni zbor .Slov. delavskega podpornega društva" se vrSi, kakor smo že naznanili, v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih po že naznanjenem sporedu. Ako bi občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje pri vsakem številu članov* DruStveni ki naj se udeleže občnega zbora v polnem številu, kajti na sporedu so stvari, ki zahtevajo resnega pomecka. Naj se torej nihče ne odtegne glasovanju. — Celjski Nemoi in celjski okrajni zastop. Voditelje celjske nemškutarije pač neznansko boli, da jim Kosmova zadeva ne bo prinesla onega dobička, katerega so si obetali. Mislili so si pač, da jim bo padel celjski okrajni zastop v njihove grabežljive roke, kakor zrelo jabolko z drevesa. Samo malo potresti je treba, so si mislili, in stvar bo gotova. Toda zmotili so se. Vsa zadeva se približuje koncu, ki bo vse drugačen, kakor so si ga mislili nemški hujskači. Vedno in vedno so peli in še pojo staro pesem o nemarnosti uprave okraj nega zastopa; seveda nemarni so samo slovenski odborniki. Toda kje je večja nemarnost, na slovenski ali nemški strani ? Ali si je mogoče misliti večjo brezbrižnost, kakor je ona nemških zastopnikom, izmed katerih vseh sedemnajstih se udeležuje sej edini Ambroschitsch? Ali za Ambr08chitscha ne velja isto pravilo, kakor za ostale? Ali more dejstvo, da se vrše seje v dvorani posojilnice, opravičiti nemške zastopnike, da se nič ne brigajo za okrajni zastop? Ako se vedno in vedno poudarja, da ni bilo dovolj nadzorstva, zakaj se pa „nemški" odbornik gospod Jeschounig nikdar ni udeležil odborovih sej? Koga torej zadene večja odgovornost, one, ki so delali po svojih močeh, ali onega, ki je kazal največjo nemarnost s svojo odsotnostjo? Zakaj se pa g. dr. Schurbi, ki je bil vedno izvoljen pre-gledovalcem, ni nikdar odzval vabilu, da pre gleda račune. Ali ne bi bilo mogoče, da bi bil on našel, kar so drugi „prezrli" ? Kje je torej večja nemarnost? Pri Slovencih ali pri Nemcih? Da, gospoda, pometite najprej pred svojim pragom, potem še le pred tujim. Slovenski volilci se pač lepo zahvaljujejo za take zastopnike, ki se leta in leta niso brigali za okrajni zastop, razun takrat, kadar so hoteli iz dogodkov v okrajnem zastopu zase kovati politični kapital. Takih ljudi se bodo slovenski volilci vedeli in znali na daleč izogibati. — Slavni poštni in brzojavni upravi v Celju priporočamo, da naj si natančno prečita brzojavko iz Ljutomera, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Ali ni naravnost škandalozna za Celje, kjer bi moralo biti vsaj pri brzojavu nastavljenih nekaj ljudi, ki umejo slovenski jezik, v katerem se sprejema in oddaja nebroj brzojavk. Ta brzojavka je sramota za c. kr. poStni in brzojavni urad v Celju. Pisalec teh vrstic je sam brzojavil in čital tisoče brzojavk, ali tako spačene še ni videl nobene. — Ali na celjskem brzojavnem uradu ne velja oni paragraf brzojavnega opravilnika, po katerem se morajo nerazumljive besede še enkrat zahtevati. — Res imeniten mora biti telegrafist, ki čita „tretjem" za „öelje" in „nemškutarske" za „nemokularske". Telegrafist, ki čita „s" (•••) za „o" (---) in „t" (—) za „1" (----), ni vreden da sedi pri aparatu. Ponavljamo pa, da je treba po celjskem poStnem in brzojavnem uradu poSteno pomesti. Namestijo naj se ljudje, ki znajo slovenski, ne pa taki, ki morda celo nalašč kvarijo brzojavke. Isto velja o ljutomerskem uradu, ako bi bila tamkaj dobila brzojavka tako krasno obliko. Medtem je referent že zdavnaj pozabil dejstvo, da je bila prvotna vloga slovenska, in izda se nemška rešitev. Vedno in vedno najde večina političnih uradnikov na Spodnjem Štajarskem kak vzrok ali priložnost, da se izognejo slovenskemu uradovanju. Ako pa se kaj reši slovenski, so to izključno le tako zvane kurencije, vse druge rešitve, ki se izdajajo slovenskim strankam, posebno vse razsodbe, n. pr. kazenske razsodbe vsled političnih prestopkov, so izključno nemške. Obrtnijske koncesije se izdajajo samo v nem-Sčin'. In vendar bi ne bilo težko v več takih slučajih, kakor na primer pri izpisih iz kazenskega registra, ki se dostavljajo strankam, za koncesije in druge vedno enake rešitve, napra viti dvojezič -ih tiskovin, oziroma jih uporabljati, kakor se dobivajo n. pr. plačilni nalogi in tiskovine za napoved davka v obeh jezikih. Da, celo navadna vabila, s katerimi se slovenske stranke iz tega ali onega vzroka vabijo, se izdajajo z nemškimi tiskovinami. Niti uradni pečati niso dvojezični. Tudi pri ustanovitvi novih političnih uradov se ne gleda na to. Novo ustanovljeno okrajno glavarstvo v Konjicah ima samo nemški uradni pečat, Ravno tako imajo z okrajnimi glavarstvi zvezani ali od njih odvisni uradi, kakor gozdni komisarijat, katastrski evidenčni urad in drugi samo nemške uradne pečate, da celo c. kr. po-gozdovalnica v Celju, ki je vendar zato določena, da se®je prebivalstvo poslužuje, ima samo nemški napis. Ministrstvo nima poguma, da bi vsaj v takih malenkostnih zadevah postopalo samostojno. To napravlja vtis, kakor da bi bila poli tična oblastva zato, da prav krepko pomagajo nemškonacijonalni stranki pri njenem germani-zacijskem delu. : C. kr. namestniStvo v Gradcu kot druga i inštanca v političnih zadevah in ravno tako de j želni šolski svet v Gradcu rešuje slovenske : vloge in pritožbe izključno le v nemškem jeziku. Lahko si je misliti, koliko časa in denarja se po nepotrebnem potrati. Nameščeni morajo biti ljudje, ki opravljajo delo prestavljanja, in slovenske vloge se samo vsled tega mnogo pozneje reSijo kakor nemške. Kaj pa to pomeni, se lahko povzame odtod, da se dosti pred enim letom ne dobi reSitve vloge od namestniStva v Gradcu, ako je vloga le nekoliko večja. Tako je neka stranka dobila rešitev svoje pritožbe proti neki rešitvi c. kr. okr. glavarstva v Celju z dne 5. junija 1903, St. 22.191, v neki razlastitveni zadevi Sele čez osem mesecev (!) z vsebino, da se pritožba kot za-kasnjena odbija. Bilo bi vendar zelo enostavno, pomnožiti Število namestniških svetnikov in po razmerju nemških in slovenskih vlog od razmernege šte vila namestniških svetnikov zahtevati znanja slovenskega jezika v govoru in pisavi. Več si ni poželel Vrba in bil bi si štel za najhujši zločin, ako bi mu misli ušle dalje. Takšno radosti polno življenje pa je trajalo le nekaj časa. Kar naglo se je nekega dne prikazal Rudolf, sinovec gospe nadlogarjeve. Prišel je naravnost iz gozdarske šole, kjer je študiral. Sedaj pa je prišel domov, da bi si pod nadzorstvom svojega strica pridobil tukaj potrebne prakse za nadaljno delovanje. Kakor bližnji sorodnik, obenem pa posino vec premožne udove, katera ga je naravnost oboževala, zraven pa od narave prešern in nadut, dal je koj po prhodu ubogemu Vrbi okušati preziranje in zasramovanje. V takih razmerah je Vrba kmalu čutil, da ne bode mogoče dolgo vztrajati. Ni se mu bilo mogoče privaditi čedalje tembolj rastočega napuha in oholosti mlečno zobega fantalina, kateri je vedno le iskal raz-pora žnjim in zaničevanja, da mu je postalo stanje njegovo res neznosno. K temu so še druge okolščine pripomogle, da je razkol med njima vsak dan postajal ostrejši. Šele sedaj po tukajšnji izpremembi v družini začutil je Vrba toliko bolj svojo ljubezen do Barbike in pa moč, s katero se je ona ukoreninila v njegovem srcu. Ni ga toliko tlačilo, da je njegova ljubezen brez nade, — še dvakrat bolj ga je bolela slut- nja, da bode njegova ljubljenka izročena takemu ničvrednežu, ki si je gotovo ni zaslužil. S takimi tužnimi mislimi in občutki bližal se je Vrba v gozdu kraju, kjer so drvarji pod njegovim nadzorstvom opravljali svoje delo. Da bi se prepričal, kako delo napreduje, je ubral danes krajšo pot, namreč ozko stezo, katera se je vila po gosti goščavi preko griča. Tukaj je postajala pot čedalje bolj mračna in tihotna. Še celo ptičjega glasu ali šuma vetra ni bilo slišati ondi. Ta kraj je bil kakor nalašč za kako tihotapstvo ali drugačno hudodelstvo. Za mladim gostim grmom bi se lahko skrival pohlepni tat, ali pa celo grabljiv tolovaj, ne bilo bi se mu bati, da bi ga zapazilo človeško oko. Četudi Vrba ni poznal strahu, vendar ga je v tej samoti obšla nekaka groza, ko se je še spomnil raznih pravljic, katere so bile o tem kraju razširjene med ljudstvom. Bolj čvrsto je prijel za puško, da bi bil vsak hip pripravljen za obrambo. Zdajci se mu zazdi, da sliši odnekod nekak Sum, potem šepet, nakar se sliši precej glasen smeh. Tega menda pa ne delajo duhovi v tem skritem kraju ... Čim bolj se je bližal, tem bolj je jel razločevati dva mu znana glasova. Ko pa stopi Se par korakov, ugleda nagloma nekaj, kar je njegov nravni čut naravnost pretreslo. Nekaj korakov pred njim sedel je na mali planici na mahu njegov sovražnik Rudolf, tik njega pa — mlado dekle, katero so radi kuštrave glave in zarujavelega lica imenovali sploh „črno Lizo". Znano je bilo naokolu, da je ta potepenka priležnica na daleč okolu znanega divjega lovca in tihotapca Mlinarjevega Franceta, sedaj tukaj pa najde Vrba v njeni družbi na samoti mladega samopašnika — Rudolfa in vidi, kako se ljubkuje s to nesramnico. Pri tem pogledu vzkipi poštenemu Vrbi vsa kri v glavo. Srce mu napade pretužna za vest, da bode morda v kratkem časa stegal ta nesramnež svoje pohotne roke po zakladu, dragem in nedolžnem, po ubogi Barbiki, s katero bi, ako bi bil pošten in kreposten, lahko užival srečo, tako pa . . . Kakor bi bil okamenel, stal je Vrba nekaj trenotkov neopažen od njiju. Ni vedel, kaj bi napravil ? Ali bi se vrnil domov in gospodu nad-logarju sporočil vrline njegovega prihodnjega zeta? Dobro je vedel, da bi s tem v vsej hiši napravil velikansko razprtijo, katera bi več ali manj žalila tudi Barbiko, zato je sklenil rajši to opustiti. — Zopet utelešena celjska „modrost". Celjski Nemci so pravi pravcati potomci staro-slavnih „Schildburgerjev". Kar so še kje začeli, vse nosi več ali manj pečat modrosti omenjenih „nemških" pradedov. Sedaj so zvezali takoime-novani „otok", ali „otok vil" z državno cesto v nadaljevanju Karolinine ulice, — To je pametna ideja; pa to pametno idejo je nemškim goépodom trobil na ušesa dr. Dečko v rekurzih zoper cesto, katero so projektirali čez stavišče „Narodnega doma". Pa kako se je ta pametna ideja sedaj izpeljala ? Prav po „nemško" celjsko, grozno pa metno. Ako stopi človek na most, kar ostrmi. Kako, k zlodeju, so celjski modrijani tako okroglo črto, tako krasen ovinek onkraj mosta iztuhtali. Človek bi pričakoval, da se bo nova cesta delala v ravni črti, v ravnem nadaljevanju Karolinine ulice. Ta cesta pa spominja na okrogli hrbet znane dolgouhe živalice, ki jo celjski „Nemci" tako radi zajahajo. Ovinek je za to, da se zveže most s cesto med sedaj obstoječimi vilami, mesto da gre cesta v ravnem nadaljevanju Karolinine ulice proti Savinji ; obstoječa cesta med vilami pa ostane paralelna k tej cesti. Če pa človek stoji na mostu in gleda novo cesto, vzbuja se mu nehote strah, kaj bo ob časih velikih vod z vilami na otoku? Most je širok samo 10 m, toliko, kakor je okrajno glavarstvo zahtevalo za most čez Sušinco na novi okrajni cesti Gaberje—Lava; za Sušinco samo 10 m radostuje popolnoma. — Skozi ta most pa ne bo šla samo Sušinca, am pak ob povodnjah pridružijo se Sušinci še vode Ložnice in Savinje. Za toliko vode bode most 10 m preozek. Od mosta naprej pa pelje cesta po velikanskem jezu naravnost proti vilam. Ko bodo prišle povodnji, bodo vode, ki skozi preozki most ne bodo mogle, se ob tem jezu nagro madile ter drvile ravno na vile v divjem toku. Že dosedanje povodnji so podkapale in razdirale že zidane vrtne ograje pri teh vilah. Če pride ob prihodnjih povodnjih še ta divji tok od tega mosta in jeza naravnost nad vile, ni dvoma, da so vile v največji nevarnosti ; voda jih bode pod-kopala in eno ali drugo popolnoma odplavila — proti Laškem in Zidanem mostu! Posestnikom vil je torej nujno svetovati, da si za prihodnje povodnji pripravijo k vsaki hiši — kakor Benečani — svoje gondole, da se o pravem času rešijo iz svojih, od vode obdanih hiš! — Celjski mestni mlin gre, pa ne še na boben, to se bo zgodilo pozneje, temveč mleti so začeli baje, kajti tako se pripoveduje po mestu, dasiravno smo šele pred kratkim čuli, da še noče „iti". Baje jim je hudo nagajal. Stroji niso nikakor hoteli funkcijonirati. Prav res, smolo imajo celjski nemški „mlinarji" in kakor se nam zdi, jo bodo še zanaprej tudi imeli. Čuli smo nekoga, ko se je bahal, češ, „naš" mlin bo v kratkem prekosil vso konku- renco, kajti ustanovitelji imajo denarja ko hudič toče — neki bogataš je dal ka/ poldrug milijon kron. No seveda zakaj pa ne. In šel je nekdo gledat in res našel, da je dal nekdo toliko de narja, ali ta denar ni kar tako „dal", temveč — posodil. Kaj se to pravi, razume lahko vsak človek, ki ima količkaj možgan v glavi. No, pa kaj se hoče, stvar že sama na sebi nima nikakih življenskih pogojev, bila je mrtva že ob porodu Ako se pomisli, da imamo v naj bližji bližini Celja dva velika mlina, Majdičev in enega nemškega, ki je v zadnjem času odprl svojo zalogo na ljubljanski cesti, se pač prospeh „mestnega" mlina lahko na prstih proračuna. Da bi novi mlin ob taki konkurenci mogel le pomisliti na kako rentiranje, je popolnoma izključeno. Zato bi pač svetovali gospodom „mlinarjem", naj bi se nekoliko premislili, kajti prepričani naj bodo, da jim ne želimo slabo. Kot njihovi najboljši prijatelji jim pač resno svetujemo, da naj store potrebne korake, dokler je še čas. Obljubljamo, da smo takoj pripravljeni, brez mešetarske nagrade, izpregovoriti z gosp. Majdičem prijazno besedico, seveda dokler je še čas. Morda se potem le usmili in kupi za primerno ceno celo stvar, da gospodje „mestni mlinarji* ne bodo imeli preveč škode, kajti sicer ne garantiramo prav za nič. Če vam je lastna koža le količkaj ljuba, sprejmite naš dobrohotni nasvet. — Za sadjerejce. Sadaj je čas, ko se more sadno drevje obvarovati sovražnikov, ki morejo uničiti ves sad. Letos je sadje prav lepo začelo kazati, ali tudi škodljivci so se pokazali v velikem številu. Eden izmed najnevarnejših je jabolčni cvetodér (authonomus pomorum). Ja-| bolčni popki postajajo rumeni, pozneje rujavi in I se končno posuše. Ljudstvo imenuje to „smod", i a znanstveno ime je temu škodljivcu jabolčni cvetodér. — Na tak način more jabolčni cvetodér napraviti ogromno škodo; da, še več, on uniči ves pridelek enega leta. Zatiranje takega hudega škodljivca se moramo lotiti povsod in z vsemi močmi. Ako se dä „smod" že spoznati, ne moremo več odvrniti Škode za to leto. Prizadevanje sadjarjevo se more potem obračati le na to, kako bi bilo mogoče odvrniti to zlo za prihodnje in naslednje leta To dosežemo, ako zatiramo hrošča na vsak mogoči način. Da ličinkam in bubam ne moremo do živega, to je jasno. Jako hvaležni moramo biti ptičem pevcem, ki nas v tem poslu jako marljivo podpirajo ; celo vrabci nam gredo na roko. S svojim kiju nom prav spretno luščijo mrčesjo zalego iz uničenih popov. V jeseni in po zimi pokončamo mnogo hroščev, ako ostrgamo raskavo skorjo in odpravimo mah in lišaje z debel in debelejših vej. Tudi v goseničje pasti, ki jih nastavljamo drugim kvarljivcem, kakor n. pr. jabolčni tončič, okoli debel, moremo poloviti mnogo hroščev. Z najboljšim uspehom pa se lotimo tega hrošča, ako ga takoj v prvih pomladanskih dnevih, ko začno jablane odganjati na vse zgodaj stresamo z drevesnih vej na nazgrnjene rjuhe in potem uničimo. Obtorej namreč lazijo hrošči po drevju, da se sparijo in odložijo svoja jajčeca. Z močnejšega drevja stresamo hrošče najlažje s kavljem, ki smo ga do'oro s krpami ovili in nasadili na dolg drog. Kavelj nastavimo ob vejo in krepko stresemo. To delo moramo opraviti pri vsakem rodnem drevesu in večkrat ponoviti. Zanesljivejšega pomočka zoper tega škodljivca dandanašnji sploh nimamo. — Brezplačno se odda lanski letnik „Slovenskega gospodarja", „Domovine", „Mira" in „Našega Doma". Kdor si ga želi — društva ali posamezne osebe — se naj oglasi pri našem uredništvu. — Dovoljena rudosledba. C. kr. okrajni I rudarski urad v Celju je dovolil gosp. Francetu I Gamšeku v Loki pri Zidanem mostu v politič-j nem okraju celjskem v kronovini štajarski za dobo enega leta do vštetega 22. marca 1905 ! rudo slediti. — Dobrna. V soboto 16. t. m. je v Gorici, v bližini graščine Lemberg, nastal vsled neprevidnosti neke dekle pri zažiganju dračja ogenj, ki se je razprostrl po bližnjem gozdu. K sreči je g. stražmešter Skuhala bil blizu na patrulji in / je ljudi poklical na pomoč. S pomočjo dobrnske požarne brambe in sosedov se je posrečilo ogenj pogasiti. Škode ni posebno velike, a nevarnost je bila velika, da bi se bil pri sedanji suši ogenj razširil do Lemberga in Vin. — V Braslovčah je umrl dne 14. aprila 1.1. ob 7. uri zvečer po kratki in zelo mučni bolezni mnogospoštovani posestnik g. Andrej Travner v 55. letu. — Zapustil je ženo in štiri nedorastle otroke. Rajni je bil vrl narodnjak, več let jako odločen občinski odbornik in svetovalec ter načelnik krajnega šolskega sveta. Na svojem posestvu bil je uzoren in marljiv gospodar, ljubez-njiv mož in skrben oče. — Bodi mu žemljica lahka! — Župna cerkev v Gornjemgradu je bila skozi več ko 300 let (namreč od leta 1140 do leta 1473) cerkev tamošnjega samostana benediktincev, katerega je papež Sikst IV. odpravil. Stari ljudje še zato zdaj pravijo gornjegrajskemu gradu „klošter". Po odhodu benediktincev prišla ; so njih lastna poslopja in zemljišča v last ljub-; ljanski škofiji, ki je bila ustanovljena ob istem ! času, ko je benediktinski samostan v Gornjem-; gradu minil. Ljubljanski škofje so črez 300 let, S namreč od leta 1473 do leta 1786, večinoma ; stanovali v Gornjerogradu in škof Ernst grof Attems je staro samostansko cerkev dal podreti in staviti sedanjo prav za škofijsko stolnico na Kakor da ne vidi ali ne sliši ničesar, koraka svojo pot dalje mimo njiju, — med tem pa ga drzni in nesramni par še prav glasno zasmehuje. V največji razburjenosti je stopal proti kraju, kjer so delali drvarji. Četudi je bil v otožnih mislih in slutnjah, skoraj ves zmešan, vendar ni pozabil svoje dolžnosti prepričati se o napredovanju dela pri svojih delavcih. Tu se je zopet začudil, ko je prišel že prav blizu, da ne sliši še ni kakega glasu sekir ali pile, da bi se delalo. Ker se še ni bližala doba poldneva, ko jim je bil navadno čas počitka, zdelo se je Vrbi to jako čudno. Ko pride na mesto, vidi da delavci namesto da bi delaii, poležavajo v travi, pa drug dragemu podavajo neko posodo ter čvrsto pijejo iz nje. Lovec, kateri bi imel biti za paznika, pa jim prav čvrsto pomaga pri tem. Ko baš leta nastavi posodo k ustom, stopi Vrba naglo iz goščave, iztrga posodo lovcu iz roke in jo vrže po travi, da se smrdljivo žganje razlije iz nje. „Pri zlodeju !" zakriči očividno pijani lovec, „kaj se znašate nad menoj?" „Storim svojo dolžnost. Na delo!" „Takim privandranim zelenosuknježem, ki se jim še mleko ni posušilo okolu ust, si ne damo ukazovati!" kriči pijanec in stiska pesti | proti Vrbi. Obenem so skočili vsi deiavci na noge in popadli svoje sekire. Toda Vrba se ni dal ostra-šiti takim prizorom. Imel je dobro puško in za vedaje se svoje pravice in veljave, velel je de lavcem iznova na delo. Njegov možati nastop ni bil brez učinka. Večina delavcev je poslušalo ter šlo na delo, le nekaj mlajših ie še poslušalo pijanega lovca, ki jih je ščuval na Vrbo. Ta nezgoda bi bila minila brez daljnih na sledkov, ako bi je ne bil ravno prišedši nadutež Rudolf zopet iznova podkuril. Lovec je bil namreč njegov ljubljenec, ki mu je raznašal razna tajna poročila, pa obenem posredoval pri njegovem shajanju s črno Lizo. Videvši ta prihajati svojega pokrovitelja, osmeiil se je tako, da je Vrbo začel psovati z najgršimi psovkami. Priložnost se je sedaj ošabnemu Rudolfu ponudila, da se znosi vpričo delavcev nad Vrbo in se jim tako priljubi, obenem pa nasprotnika poniža. To je bilo za njega kakor nalašč. „Ne morem odobravati", zareži se ošabno, „da se tukaj nad ljudmi tako znašate." „Ta zadeva vas prav nič ne briga", reče Vrba z velikim zatajevanjem. „V ostalem pa vas opomnim, da se v moje službene dolžnosti I ne umešavate, kajti za delavce v svojem pod-| ročju sem odgovoren jaz." „V vašem področju?" zasmeje se Rudolf oponašaje. „Vi tukaj ne boste dolgo več imeli kaj ukazovati." „To vem, ali dokler sem v slažbi, ne trpim nikakor vašega neumestnega umešavanja." „Vi ste ostudnež--" Dalje ni mogel prenašati Vrba več teh 8irovoati. „Dečko nesramni", zakliče v svojem srdu. V tem trenotku vzdigne Rudolf roko z namenom, da bi Vrbo ndaril v lice. Le ta naglo vzdigne puško z napetima petelinoma. „Ne dotaknite se me!" zakliče ves v ognju. „Pri Bogu, ako se ganete le z enim udom, ustrelim vas kakor psa." Na bledem obličju, iskrečih očeh in celem životu bilo je videti toliko skrajne odločnosti, da je Rudolf ustrašen odjenjal. Videl je tudi, da bi mu od delavcev nobeden ne pomagal. „O tem bova pozneje nekoč poračunila", rekel je škripajoč z zobmi, odhajaje v nasprotno stran v gozd. Med tem so delavci zbegani od strahu, molče šli na delo. Edino sovražni lovec se ni mogel umiriti. V duhu in na tihem je proklinjal Vrbo in mu o prvi priliki prisegel maščevanje. (Dalje prihodnjič.) menjeno iti prirejeno, za župnijo samo mnogo preveliko cerkev, ki je bila dovršena leta 1760 in ima na svojih Štirih, velikemu altarju bližnjih stranskih altarjih podobe slikane od Martina Janeza Schmidta iz Kremsa (Kremser Schmidt). Na to nas je opomnilo poročilo v dunajskih časopisih, da je 28. julija 1901 bilo 100 let, odkar je slikar omenjenih slovečih podob umrl, star črez 82 let. — O njegovi mladosti se malo ve. Znano pa je, da je kot mož bil jak'o zmeren, varčen in pobožen, kakor umetniki ravno niso vsi, in da je bil jako ploden slikar, ki je naslikal tudi cesarico Marijo Terezijo in cesarja Jožefa II., v katerih dobi je živel. Mnogo dunajskih in avstrijskih cerkev ima altarske podobe slikane od kremskega Schmidta. V Gornjemgradu kažejo njegove slike rojstvo, vstajenje, vnebohod in zadnjo večerjo Kristusovo. V Kremsu na Nižje-avstrijskem pripravljajo spomenik slavnen.u someščanu. — Iz Slovenjegagradca. Dae 14. t. m. se je pralo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem oma zano perilo naše „nemške* gospode. Tožila sta oba Pototschniga, župan in inžener, gosp. dr. Harpfa radi žaljenja časti. Le ta, ne bodi len, pa je tožil one dva. Ali skrivali so ti gospodje, da ne bi prišlo kaj v javnost, v slovensko namreč. Ker je bil izpočetka pri obravnavi navzoč tudi an Slovenec, se je stavil predlog, da naj ne bode obravnava j&vna. In res, sodnik, deželno sodni svetnik Nedved, je ugodil predlogu, in obravnava je bila tajna. No, § 229 kaz. pr. reda se da pač vrteti in vrteti, dokler ne dobi take oblike, da se za njo skrije čast .nemških" slo-venjegraških purgarjev. Ali pa je morda res bil povod dejanski ctan, ki ga zahteva § 229 za izključitev javnosti, morda se je res obravnavalo I o dejanjih, katera se morajo vsled ozira na I nravnost ali javni red obravnavati pri zaprtih vratih. Pa saj bomo kmalu izvedeli, kaj je na stvari. — Zahvala. Podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo ljudske šole v Razboru izražata tem potom preblagorodnemu gosp. dr. G. Ipavicu v Št Juriju najiskrenejšo zahvalo na poklonjenih jabolčnih divjakih. Bazbor, 10. aprila 1904 J. Dobovšek. B. Jurko. — »Štajerc" in nem&ki odvetnik. Piše se nam: Zadnjič ste poročali v svojem cenjenem listu, daje značilno za dr. Zirngasta, ker naznanja otvoritev svoje odvetniške pisarne v „Štajercu". Nam se ne zdi to prav nič čudno, ker je umni dr. Zirngast znan pristaš nemškutarske „Štajer-čeve" stranke in naročnik tega lista. Pač pa je značilno za „Štajerca", da sprejema ta od od vetnikov inserate, ko vendar vedno in vedno piše in naglaša, da odvetnikov ne mara. Pa „Štajerc" ne mara le slovenskih odvetnikov, kakor tudi slovenskih duhovnikov, slovenskih učiteljev, slovenskih trgovcev itd, dočim je seveda velik prijatelj vseh Nemcev in nemškutarjev, najsi bodo potem isti odvetniki, duhovniki ali pa tudi — šnopsarji. Saj se poznamo! Bratje Sokoli! Dne 16, 17. in 18. julija 1.1. se vrši v Ljub ljani velika aokolska stavnost: II. slovenski vsesokolski izlet. „Slovenski Sokol" z vso pravico naglaša, da je na tej slavnosti slovenskemu Sokolstvu s skupnim nastopom pokazati, ali ima pogojev v aebi za ^izvršitev tako težke naloge, ali ima eksistenčno pravico, ali je v Slovencih sploh tal za tako železno organizacijo, kakoršno mora biti Sokolstvo, ako naj bo kos svoji nalogi. Od delavnosti vsakega slovenskega sokol-skega društva je odvisno, ali bodo ti dnevi Slovencem na čast, ali pa bomo kazali slovanskim našim gostom — našo nedovzetnost za sokolsko idejo — ali bolje rečeno našo slovensko lenobo. Odbor se trudi, da bo „Oeljski Sokol", ki je dosedaj vedno zavzemal častno mesto med slovenskimi sokolskimi društvi, na tej velepo-membni slavnosti zastopan častno po številu in po kakovosti. Da bo imel priliko vsak član „Celjskega Sokola" obiskovati redovne vaje, eventualno tudi proste vaje, aredile so se telovadne ur« sledeč«: torek: zvečer od pol 8 ure do 9. ure vaje na orodju; od 9. ure do 10. ure redovne in proste vaje; četrtek: zvečer od pol 8 do 10 ure vaje na orodju; sobota: zvečer od pol 8 do 9 ure vaje na orodju; od 9 ure do 10 ure redovne in proste vaje. Bratje! Naš čas je čas dejanj. Današnji časi zahtevajo tako od posameznika, kakor od društev, dela. neumornega, vztrajnega dela. Dosedanjim vabilom in pozivom odborovim k telovadnim vajam, se še ni odzval niti eden član, kar mora odbor z obžalovanjem zabeležiti. Pohaja k telovadbi le 20 telovadcev in le teh 20 je danes sposobnih za javni nastop. Odbor ne dvomi, da se oglasi zadnje dni pred izletom obilo Sokolov za udeležbo na izletu in pri prostih vajah. Ne boji se, da ne bi nad 50 celjskih Sokolov nastopilo pri slavnostnem sporedu. Toda zadnji redni občni zbor je sklenil: Da se ne sme udeležiti slavnostnega sprevoda noben član „Celjskega So kola", ki ne bo prihajal k redovnim vajam, določenim v ta namen. In kakor ne sme odbor nikdar pripustiti, da bi onih 30 Sokolov, ki bi prišli zadnjo uro hitro se naučit redovnih in prostih vaj, nastopilo javno, ker bi bil vsled tega dober uspeh našega nastopa v nevarnosti, tako pa ne sme in ne more „Celjski Sokol" nastopiti pri tako važni slavnosti s samo 20 izurjenimi Sokoli. Zategadel je sklenil odbor: Da se udeleži izleta v Ljubljano le tedaj, ako se s svojim podpisom zaveže najmanj 40 članov: 1. da se udeleže izleta v Ljubljano v nedeljo dne 17. julija t. L; 2. da pride redno k vsaki skušnji vsak torek in soboto zvečer od 9.—10 ure. Polo za podpise bo raznašal društveni sluga. Oproščen od zaveze je tisti, ki je službeno ali iz drugega jako tehtnega razloga zadržan. Odbor razlogov ne bö preiskoval, ampak se zanaša popolnoma na čast vsakega Sokola. Odbor tudi želi, da si kolikor mogoče mnogo članov omisli do izleta sokolsko opravo. Komur to vendar nikakor ni mogoče, naj se vseeno prijavi k izletu, ker odbor bo skušal dobiti več sokolskih oprav na razpolago. Odbor skrbi tudi za izletni tend, tako da bodo dobili lahko člani, ki bodo potrebni, prosto vožnjo; istotako bodo imeli vsi gojenci prosto vožnjo. Bratje! Izlet v Ljubljano bo pokazal, če smo celjski Sokoli res pravi Sokoli, ki so se z navdušenostjo in vztrajnostjo, vsak po svojih močeh poprijeli sokolskega dela — telovadbe. Sokoli, na vsakem posameznem izmed vas je, da pokažete s svojim uzornim nastopom, s svojo jekleno disciplino v vrsti in izven nje vpliv sokolske vzgoje. Odbor apeluje na vaše sokolsko častiljubje, ki ne pripušča, da bi se radi enega neizvežbanca stavil v nevarnost le\> društveni nastop. Bratje, krepimo se, dokler je čas! Na zdar! Odbor telovadnega društva „Celjski Sokol«'. Društveno gibanje. — Ptuj. Klub slovenskih trgovskih! pomočnikov v Ptuju priredi v nedeljo dne 1. maja 1.1. v Narodnem domu veselico s koncertom in plesom, pri kateri sodeluje vojaška godba kr. domobranskega polka št. 7 iz Zagreba. — Začetek določen je na 6 uro, začetek plesa na pol 9. uro. — Sodeč po pripravah, bode ta veselica gotovo čast delala agilnosti naših slovenskih trgovskih pomočnikov. Zanimanje je splošno in upati je, da ne počaste te veselice le slovenski sloji iz Ptuja in okolice, ampak da jo posetijo tudi Slo venci iz drugih krajev. Torej na svidenje 1. maja v .Narodnem domu" v Ptuju. — „Murski Sokol" v Ljutomera ima v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. v dvorani g. Ivana Kukovca v Ljutomeru svoj izvenredni občni zbor. Ker so na sporedu zelo važne točke, je navzočnost vseh članov neobhodno potrebna. — Vabimo vse brate, da se udeležijo tega zbora polnoštevilno in točno ob 4. uri popoldne. Odbor. Poročilo o glavni skupščini južnoštajarskega hmeljarskega društva v Žalcu dne 20. sušca 1904. I. Po vsestranskem in temeljitem ogledovanju hmeljske sušilnice po sistemu Wurbs - Hahn (Au8cha) na dvorišču gospe Cecilije Senica ob 3. uri popoldne zbrali so se v prav obilem številu došli hmeljarji celega okoliša v dvorani Hausenbichlerjeve gostilne. Ker sta bila predsednik in podpredsednik službenim potom zadržana udeležiti se glavne skupščine, pozdravil je tajnik in blagajnik došle hmeljarje ter otvoril isto. Sosebno pa se je zahvalil bivšemu dolgoletnemu načelniku hmeljarskega društva, gospodu vitezu Hauptu za njegovo udeležbo ter ga prosil, da naj zastopa in pospešuje kakor dosedaj tudi še zanaprej koristi južnoštajarskega hmeljarstva. Navzoči hmeljarji zaklicali so mu navdušeni „živijo". II. Poročilo o delovanju društva. — Hmeljarsko društvo je štelo v 23. letu svojega obstanka komaj 46 udov, katerih imena se pre-bero. Glavna skupščina vršila se je dne 5. aprila 1903; odborovih sej pa je bilo 18, pri katerih se je med drugimi sklepi tudi sestavilo 12 poročil o rasti hmelja, o njegovih škodljivcih in boleznih, o hmeljski kupčiji in o ceni hmelja. Vsako poročilo se je potem v 25 izvodih razposlalo raznim tu- in inozemskim strokovnim ča sopisom, hmeljarskim društvom in drugim kor-poracijam, oziroma osebam, kakor je bilo že navedeno v poročilu o zadnji glavni skupščini. Dne 29. aprila 1903 vršilo se je v Žalcu prosto zborovanje spodnještajarskih hmeljarjev, pri katerem se je razpravljalo o nameravani novi po stavi, po kateri bi bil vsak hmeljar zavezan zaznamovati svoj pridelek z imenom dežele in okoliša, v katerem stanuje, takozvana pro veni -jenčna postava. Državni poslanec vitez Berks se je vsled vabila tudi udeležil tega zborovanja ter je navzočim razložil pomen nameravane postave ter tudi povdaril velikansko škodo, katero bi imeli vsled nje naš, hmeljarji. Enoglasno se je sklenilo, gosp. državnega poslanca naprositi, da naj zastopa korist južnoštajarskega hmeljarstva pri enketi, katero je v to svrho sklicala vlada na dan 4 majnika m. 1., ter naj se izreče proti vpeljavi provenijenčne postave. — Kakor znano, dosedaj Še ni prišlo do navedene postave, dasi jo češki hmeljarji od vlade zahtevajo po vsej sili. Brzojavnih tržnih poročil dobilo je hmeljarsko društvo v minolem letu 20 iz Niirnberga in 18 iz Žateca; le ta so se prevedla na sloven ski jezik ter se objavila na črni deski na tržki hiši. Cena hmelja se je pomikala v minolem letu od 460—300 K za 100 kg. Želeti bi le bilo, da bi se tako ugodne in lepe cene ponovile prav pogosto. Gomila ustanovitelja južnoštajarskega hmeljarja g. Jožefa Bilgerja se je tudi v minolem letu na dan vseh svetnikov ozaljšala in raz-svetila. Poskuševalnemu zavodu za pivovaratvo na Češkem (Vyzkusny üstav pro prumysl pivovar-nicky v Öecbäch) vposlalo je društvo v minolem letu po 2 kg in sicer Hallertanerja, Goldinga in poznega hmelja v poskušnjo. Izvršuje nadalje sklep glavne skupščine minolega leta priredila so se pouči ji va poda vanja v hmeljarstvu v sledečih krajih : dne 22. julija v Podlogu, dne 19. julija na Babnem, dne 26. julija pri sv. Martinu na Paki in pri sv. Lovrencu pri Št. Pavlu, dne 2. avgusta v Grajski vasi, dna 9. avgusta v Sp. Gorčih, dne 16. avgusta v Arji vasi in dne 20. septembra v Galiciji. Podavanja so se vršila navadno na prostem in sicer pod vaško lipo in so bila mnogobrojno obiskovana. Podavanja v Podlogu in pri sv. Lovrencu pre skrbel je g. Vinko Vabič, vsa druga pa društveni tajnik in blagajnik. Da se med hmeljskim časom došli taji obiralci policijsko nadzorujejo in da se za ta čas tudi odpravijo razna zabaviSča, katera obiralcem težko zasluženi denar izvabijo, napravilo je društveno vodstvo dne 28. junija n, 1. pod štev. 53 vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo, katera se je tudi v navedenem zmialu rešila. Ker se je pripetilo, da so tuji obiralci v naše kraje ali prezgodaj, ali prepozno došli, sklenila je glavna skupščina z dne 5. aprila m. I., da se začetek hmeljarske sezije razglasi v večjih občinah šmarskega, kozjanskega, rogaškega, sev niškega brežkega, gornjegrajskega in kamniškega okraja. Ta sklep se je tudi izvršil in sicer v 100 občinah navedenih okrajev. Po dolgoletnem prosjačenju ugodilo je po vplivnem posredovanju državnega poslanca gosp. viteza Berksa poljedelsko minidtrstvo končno le prošnji hmeljarskega društva z dne 24. novembra 1902 za povišanje državne subvencije. Le ta znaša sedaj na leto 800 K. Društveno vodstvo se je imenovanemu gospodu poslancu za njegovo tozadevno prizadevanje zahvalilo v posebnem pismu Prošnji za nameščenje potovalnega učitelja za hmeljarstvo pa se ni ugodilo. Da bi se natanko določila množina hmelja, katerega pridelujemo na Spodnjem Š'ijarakem, napravilo je društveno vodstvo že mnogo prošenj in sicer na železniško ministrstvo, na okr. glavarstva, na občine, na ravnateljstvo južne železnice, a vse so ostale brezuspešne. Društveno vodstvo zdaj ne ve kaj storiti, da bi doseglo svoj namen. Izvršuje sklep društvenega vodstva z dne 4. avgusta m. 1 razglasilo se je po časopisih, da naj se za obiranje hmelja ne plača več, nego 12 v za škaf. Vsled povišanja državne podpore zamore društveno vodstvo v tekočem letu napraviti po-skuševalni nasad s 14 vrstami raznega tu- in inozemskega hmelja. Ta velezanimiva naprava zamore postati za vse naše hmeljarstvo velikega pomena. Ker se društveni posli množijo od leta do leta, povišala se je društvenemu tajniku in blagajniku letna nagrada. m. Letni račun kaže 892 kron dohodkov in 708 K 96 v stroškov, torej ostanka 183 K 04 v. (Stroški novega poskuševalnega nasada pridejo šele v račun tekočega leta). Pregledovalcem računov bila sta voljena gtf. Andrej Antloga iz Gotovelj in Maks Janič iz Celja. Račun se je odobril. IV. K točki: .prosto pomenkovanje o hmeljar 8tvu" oglasil se je gosp. Vabič ; on je povdarjal veliko važnost poučljivih podavanj, navedel n8pehe, katere so isti učinili v posameznih vaseh ter priporočal, da se isti tudi v tekočem letu nadaljujejo. Društveni tajnik je poročal, da kažejo hmeljarji za podavanja veliko zanimanje {sosebno v braslovški okolici) ter se jih radi in v obilem številu udeleže ; vendar pa je potrebno, povdarja govornik, nadalje, da se tudi podavatelj sam nadalje izobražuje in v svoji vedi dopolnjuje. V to svrho je napravil društveni tajnik v mindern letu prošnjo do poljedelskega ministrstva, naj mu le-to dovoli v zgoraj navedeni namen potovalno ustanovo, da si ogleda hmeljske okoliše na Češkem in Nemškem. Ministrstvo pa je prošnjo odbilo, češ, da zaraditega ne more dovoliti ustanove, ker k isti nočeta prispevati ne deželni odbor, ne centralni odbor kmetijske —i- N< CD O CD (D ■ * V O is O Postrežba točna in poštena. Prodaj alka j Trgovski pomočnik zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričetnice so izključene), se sprejme takoj; ponudbe pod: „DB V70cc upravništvu (165) 3-3 tega lista. ^^^ Sprejmem takoj v svojo trgovino pridnega (1.74) 3-2 in krepkega lir^OnriQ poštenih LLUCllUa. staršev. Andrej Elsbacher v Laškem trgu. dobro izurjen v manufakturni stroki, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri tvrdki (179) Uršič & Lipej, Brežice ob Savi. 2-1 Gostilna blizu kopališča, z njivami, vrti in travnikom, se odda v najem, ali na račun. Naslov pove uprav-ništvo „Domovine". (186) 1 (175) 2-2 nvniin ob okrajni cesti blizu Celja, gospodarsko poslopje in 6 ha 55 a 64 m2 zemljišča = se takoj proda. Eaonadstropno mlinsko poslopje ima spodaj klet, sobo za mlinarja in mlinske prostore, zgoraj pa tri sob«, vežo m kuhinjo. Mlinska oprava na jermenje. z verna paroma kamnov, je nova in v najboljšem stanju; melje lahko v največji suši, ker tudi takrat vode ne zmanjka. Natančneje pove Janez Bovha, solicitator pri g. dr. Ivanu Dečkotu. odvetniku v Celju. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798", Gradec, poste restante. Dva pridna kovača ki umeta graditi vsakovrstre vozove enega sedlarja in tapetnika sprejme podpisani pod najboljšimi pogoji takoj v službo. Služba je stalna. Jos. Wucherer, graditelj vsakovrstnih vozov v Baljaku, Koroško. (177) 2—2 Zdravje je največje bogastvo I Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo na notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, ure-jejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter kóliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski h 'Si. Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št 25, poleg cerkve bv. Marka — Denar pošilja naprei ali pa povzame. MaDj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat ( 12 stekl.) 3 ducati ( 36 ,. 5 ducat. ( 60 „ 10 ducat. (120 „ 4 K 11 „ 17 „ 32 „ Ustanovljena leta 1360. Mestna lekarna ZAGREB Markov trg št. 36. (1) 20-11 ZcLravjè je največje bogastvo I rji?. (74) i5-7 Patentirane, same ob sebi delujoče škropilnice „Syphonia" zz= za vinograde in hmeljnike z=z= za zatiranje sadnih škodljivcev proti boleznim na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd. za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specialitete PH. MAT^ARTH Go. tvorniee poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Taborstrasse št. 71. Obširni ilustrovani ceniki zaBtoj. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. ft Traverze, železniške sinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamen-ščine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdic, Celje. Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsakovrstnih poljedelskih strojev. Gumi za cepljenje na zeleno. Ciril in Metod znamka. Različni brusni kamni za kose. M POZOR ! ! Vsem, kateri bolehajo na želodcu daje gotovo pomoč in pov.ača izgubljeno zdravje in težki prebavi edino prava Germano va zdravilna živinska esenea katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih kakor • slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanj», zgaga zlatenica omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemetoidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa! ' Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo K. GERMANA lekarna ,pri črnem orlu' v Belovaru, Hrvatsko. W" V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekama le „crnom orlu«1 Germana u. Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi s? trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 6 ' Mnice priporoča tiskarna D. Hribarja ¥ Celju. Narodno podjetje! Novo ustanovljena prodajalmca v „Narodnem domu" v Dobrlovasi — ki je središče podjnnske doline in kjer so vsi uradi — se da pod ugodnimi pogoji -t- najem, "^ßi Ponudbe naj se pošljejo do 1. maja načel-ništvu posojilnice v Snčovasi, Sp. Koroško. (172) 2—2 Proda se (155) 4-4 pod jako ugodnimi pogoji lepo zemljišče, obstoječe iz šest oralov travnikov in dveh oralov hmeljnikov. Istotam je tudi več lepega sena na prodaj. — Kje, pove upravništvo .Domovine". Kava in čaj iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca* kave in čaja, (54) 12-9 torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj. MF» NAJNIŽJE CENE. Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje naji-acijonalrLojae- Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in izdatne. Vnrin • Javaflor, najfinejša, 4»/* kg gld. 6-65, fina, M I d . 4 /< &ld± 5-90. Java-brasil-mešanica 4»L kg gld. 5-40. Čaj 1 kg gld. 2-80, 4'- in 5'50. _ Fošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. Türk & drug- veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu sš= Via dell acquedotto 62. Salvator-balzam (Liquor - ar omatic) Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih in črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno d^ma3e zdravilo prve vrste. Cwxid, zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, Ce se denar naprej pošlje na spodnji naslov. ---_.-,_ KAŠELJ ^------- ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj znano domače zdravilo — trpotčev sole. — Cena stekleničici z navodilom in poštnino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev. Naslov za naročbe: (400) 24-19 Fr. Riedl-na lekarna pri Salvatorju v Varaždinu štev. 104. ^MMMMMMMMM II Tovarna za opeko peči in lončenino F. P.Vidic & Comp, v Ljubljani ponuja poljubne množine zarezane strešne opeke »r stisnjene strešne opeke (Strangfalz-Dachziegel) (Pressfalz-Dachziegel) (142) 0-4 naravno rdeče žgane in črno impregnirane. % Točna m najsolidnejša postrežba Najcenejše, najodlienejše in najlepše strešno pokritje Vzorci opeke in prospekti zastonj. sraraTiB »