Narotnfna maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — sa inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itew. 1 Din UREDNIŠTVO"^"UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 19.549 rzhajs vsako nedeljo kam Tednik sa gospodarstvo, prosveto in politiko . LETO Murska Sobota, 15. aprila 1934. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIbTVO in UPRAVA » Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 16 predpisom, ne smeli obstojati, ko vidimo, da ima država srednje šole še z manjšim številom dijakov v posameznih razredih, tako n. pr. ima drž. realna gimnazija v Rumi v V. razredu 13, v VI. 12 dijakov, v Vranju šteje V. razred 12, VI. 14 učencev, drž. realna gimnazija v Petrovcu ima v V. razredu 11, v VI. 9, v VII 17 dijakov, drž. realka v Beogradu ima v V. razredu 14, v VI. 15, v VII. 19 učencev. Posebna ženska realna gimnazija v Sušaku ima v V. razredu 17, v VI. 12, v VII 9 in v VIII. razredu 26 učenk. To so samo nekateri slučajno zbrani primeri, ki nam kažejo, da za podržavljene kakega zavoda ali razreda niso merodajne samo številke, da je še mnogo drugih vidikov, ki določajo upravičenost kake šole. Tudi ti drugi vidiki govo'e za Mursko Soboto. Predvsem bi pokrajina, ki je bila do prevrata najbolj taja našemu nacionalnemu in kulturnemu gibanju,' zaslužila, da ji nudi sedaj država posebno pomoč, da nadoknadi in dohiti one dele države, ki so imele že desetletja prej svoje narodno šolstvo in uživale ves čas blstgodati slovenskega kulturnega življenja. Kraji, ki so najhuje trpeli nacijonalno, imajo pravico doseči najprej izpolnitev svojih narodnih in kulturnih zahtev, in med te spada v prvi vrsti višja gimnazija v Murski Soboti. Nadarjenost tukajšnjega prebivalstva, ki si je ohranilo pod najhujšim madžarskim pritiskom svoj jezik v govoru in knjigi, izmed katerega zna skoraj sleherni človek poleg materinskega še madžarski in nemški jezik, naravna sposobnost, ki je omogočila Prekmurcem, da so si našli ravno radi svoje sposobnosti na vse strani sveta pot za zaslužkom, pač tudi upravičujeta, da nakloni država svojo ustanovo ravno Prekmurju, da razvije čimbolj že naravne talente. Pokrajina sama se je čutila doslej stalno zapostavljeno, zapostavljali so jo tudi drugi, ko so smatrali za pravo mučeništvo, če so morali v Prekmurje na službo. Utemeljiti pa se je dala njihova pritožba s tem, da je tako daleč do višjih razredov srednje šole. Ako bi bila višja gimnazija v Prekmurju, potem bi morale odpasti še zadnje pritožbe in narod ter urad- ništvo bi bila zadovoljna. S povečanjem zavoda bi prišlo v Prekmurje več prosvetnih delavcev, ki bi tudi po svojem izvenšolskem delovanju širili prosveto v Prekmurju. Pa tudi dijaki višjih razredov bi nad vse ugodno vplivali na narodni in kulturni napredek pokrajine. V nobenem okrožju ni gimnazija tako nekako narodova šola kakor v Prekmurju. V druga mesta se vozijo dijaki ali z vlakom ali z avtobusom v šolo ali pa so v mestu samem na stanovanju. V Prekmurju pa prihajajo skoraj vsi v šolo od očetove hiše bodisi peš ali pa s kolesi, da je dvorišče kar polno teh najvažnejših prekmurskih prevozil, saj drugih dijaki nimajo, ko je železniška zveza za šolo čisto neporabna, drugih zvez pa ni. Tako je torej prekmurskemu dijaku težje iti v tuje mesto, kakor pa kateremu drugemu, ki je radi udobnosti že kar od začetka v kraju svoje šole. K temu pa še pride, da je v Prekmurju prav posebno pomanjkanje denarja na eni in preobljudenost na drugi strani, ki silita, da se določi otroku šola zgolj v bližini. Kakor pa si Prekmurje želi svojo gimnaz!jo tako jo privošči tudi vsem onim krajem, ki si jo žele in jo res nujno rabijo, o čemer pa naj premišljajo merodajne oblasti. Prekmurje želi le, da bi vsi kraji potrebo prekmurske višje gimnazije priznali, želje Prekmurja podpirali brez nevoščlji-vosti in strahu za lasten zavod, ker je Prekmurje popolnoma zadovoljno, da dobi vsaj tisto paralelko, ki se mora otvoriti, ako pridejo prekmurski dijaki na kako drugo srednjo šolo, a tam, kakor kažejo skušnje, ne najdejo niti šolske sobe, medtem ko je v Soboti prostora dovolj in pri tem ostanejo dijaki dona v svojo lastno korist, na lažji in bolji napredek v šoli, na veselje svojih staršev in tukajšnjega prebivalstva, v prospeh naše narodne in domovinske vzgoje, torej v eminentno državnem interesu. Zato ne moremo dvomiti, da bo država to svojo korist in svojo dolžnost spoznala in naklonila Prekmurju za vod, ki si ga želi in za katerega tako goreče prosi s tiho bolestjo v srcu, da že tako dolgo ne more doseči izpolnitve svoje tako upravičena prošnje, za državno višjo gimnazijo. POLIČI M m Prekmurska gimnazija. Novine od 1. aprija naštevajo med najvažnejšimi zahtevami Prekmurja tudi celotno 8 razredno gimnazijo v Murski Soboti, ko pišejo: Jugoslovanski interes je bio, ka dobimo močen kader jugoslovansko vzgojenih inteligentov. Zato smo terjali i prosimo tüdi dnes za popuno gimnazijo. Da majo prečanski kraji preveč šo-lanih lodi tüdi za Prekmurje, to ver-jemo, nemremo pa vervati, da bi namestitev tüdi najboljših delavcov s preka nadomestila zgübo, štero majo interesi države s tem, da mamo premalo šolanih domačih lodi. Naš program je ; M Soboti popuno gimnazijo, Tako Novine in moramo jim pritrditi, čeprav nismo mnenja, da bi moral vsakdo najti vedno kruha le v domačem kraju, pač pa mora imeti vsaka pokrajina ljudi, ki so sposobni upravljati jo kot domačini v imenu države. Pač pa je Še mnogo drugih razlogov, ki podpirajo prekmursko zahtevo po celotni gimnaziji, in nekatere želimo tukaj poiskati. Da si višjo gimnazijo narod želi, to lahko slišimo pri vsakem se stanku, ob vsaki priliki, v vsaki izjavi. Da je Prekmurje, zlasti še Murska Sobota pripravljena kaj žrtvovati, je dokazala, ko je na željo prebivalstva na lastne stroške vzdrževala skozi več let nekaj razredov višje gimnazije poleg državne nižje, saj sta dva razreda v Murski Soboti tudi že maturirala. Res je, da so se tedaj še kazale za-četniške težave tudi v številu učencev, kakor je razvidno iz tele tabele: o a razr. u N R) fc* >J M cc «M ro IM —« o > > > 1923/24 10 - - - 1924/25 13 6 - - 1925/26 22 10 -- - 1926/27 22 15 - - 1927/28 21 16 12 - 1928/29 36 16 15 12 1929/30 27 25 14 11 V letu 1930/31 je bil še V. razred, ki je imel 22 dijakov, in to je bil tudi zadnji, ki ga je vzdrževala občina s podporami, kolikor jih je pač mogla kje doseči. Iz gorenjega se sicer vidi, da razredi niso bili zelo številni, pa pomisliti je treba na čisto posebne prilike tedanjega Prekmurja, začetne težave in nezaupanje v stalnost višjih razredov, torej previdno, žal tako upravičeno, nezaupanje. Vendar malo-številnost razredov ni nikak razlog, da bi sedaj, ko bi bili razredi dovolj veliki, da bi odgovarjali zakonitim Rusija bi vstopila v Društvo narodov le pod pogojem, da se zaključi pakt o nenapadanju za ves svet. Poleg tega naj bi se podpisala evrop- ska pogodba, v kateri bi se vse evropske države zavezale, da bi nastopile skupno proti vsakemu napadu od ztmaj na katerikoli evropsko drŽavo; Izpolnitev teh zahtev bi pomenila jamstvo za ruske meje po Društvu narodov in velesilah. Glavni razorožitveni odbor se bo sestal koncem maja. Med tem časom se imajo razjasniti vsa sporna vprašanja. V političnih krogih prevladuje upanje, da bo prišlo do sporazuma med državami. Odvisno je pač od Nemčije, ako se bo sprijaznila s francoskim predlogom, ki se je sprijaznil z oborožitvijo Nemčije do gotove meje. Francija pa zahteva jamstva za varnost, predvsem pa kontrolo nad sedanjim stanjem nemške oborožitve. V ta namen bo obiskal francoski zunanji minister BarthGu Berlin in obstoja upanje, da se bo Nemčija po tem obisku pridružila ženevski konvenciji o razorožitvi. Dollfus ni hotel sprejeti slovenskih poslancev iz naše Koroške, ki so prispeli na Dunaj z namenom, da obrazložijo dunajski vladi želje in težnje koroških Slovencev. Dal jim je sporočiti, da smejo izraziti svoje želje ie s privoljenjem in posredovanjem Koroškega deželnega glavarja. Šele nedavno pa je Dollfus zatrjeval, da so mu Koroški Slovenci zelo pri srcu, ter da jim bo dala njegova vlada vse svoboščine, ki omogočajo narodni manjšini gospodarski in kulturni razvoj. Slovenski glasovi so sicer dobrodošli temu „mož beseda", ko mu gre za volilno zmago, da bi pa izpolnil dane obljube, do tega pa mu ni. Med Romunijo in Rusijo se bodo v kratkem pričela pogajanja za obnovo političnih in gospodarskih od-nošajev med obema državama. Ker je Češkoslovaška edina država Male antante, ki vzdržuje s Sovjetsko unijo gospodarske odnošaje je verjetno, da bo dr. Beneš sodeloval pri pogajanjih kot posredovalec. Novoizvoljeni italjanskl parlament bo slovesno otvorjen 28. t m. Otvoritvene seje se bo udeležil tudi kralj z vsemi člani kraljevske rodbine. Tudi Turčija se oborožuje in namerava ojačiti svojo vojno brodovje in letalske vojne sile. Hitlerjevo stranko bodo poite-no prečistili in bodo smeli biti člani le čistokrvni Germani. Preiskali bodo vse prednike nazaj do 1. 1800 ker se je šele potem letu izvršila osamosvojitev židovskega prebivalstva. Nenem-ško je vsako mešanje arijske krvi z drugobarvnimi narodi ali židi. člani raznih ne nemški h redov ip tako zvane katoliške akcjje, tudi ne morejo postati člani stranke. Veliko stavkovno gibanje sa je pričelo na Kitajskem. Sedaj stavka že okrog 200 000 kitajski rudarjev, ki so se jim priključili (udi kovinarski delavci. Stavko vodijo kitajski komu nisti. Med stavkujočimi rudarji in policijo je prišlo do ostrih spopsdov. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Silno razburjenje pri Madža rlh je povzročil zadnji govor romunskega zunanjega ministra Tituiesca. Njegov govor vsebuje naslednje zahteve: Teritorielni revizlonizem je Izključen. Vprašanje mej je končno rešeno. Avstrija se ne more združiti z Nemčijo. Prav tako ni mogoče dovoliti združitve Madžarske in Avstrije. V Avstriji so bile demonstracije socialnih demokratov naperjene proti Dollfussovem režimu. Predno je policija izvedela za shode so že vsi govorniki povedali, kar so hoteli in so se zborovalci razšli. V vladnih krogih so izzvali silno presenečenje, kar dokazuje, da so socialni demokrati kljub temu, da so jim stranko razpustili, še vedno zelo zavedni in močni. Delavci grozijo z novim uporom. Dauna borza dela - ekspozitura v IMi Soboti. Pregled stanja na delovnem trgu : Iščejo delo: moški: 3 hlapci, 423 polj. delavcev, 1 opekar, 1 ko«?ač, 3 stroj, ključav., 1 mehanikar, 4 mizarji, 3 krojači, 4 čevljarji, 4 mlinarji, 4 peki, 1 mesar, 4 zidarji, 2 soboslikarja, 1 tesar, 1 trgov, pom , 16 navad, delavcev, 2 šoferja, 1 uradnik 299 polj. delavk, 1 šivilja, 2 služkinji, Dne 10. 4. je iskalo delo: 57 polj. delavcev in 48 polj deiavk za polj. delo v tu-zemstvu. — Odpadlo je: 7 hlapcev-polj del, 1 vrtnar, 1 cem. del., 1 steklar, 2 kovača, 1 ključavničar, 2 mizarja, 1 usnjar, 5 krojačev in čevljarjev, 3 mlinarji in peki, 9 zidarjev, 1 črkostavec, 2 pomož. delavca, 3 slugi, 1 trgov, pom., 17 navad, delavcev, 1 šofer, 9 služkinj. Dela ni na razpolago. Deljene uradne ure v državnih uradih. Ministrski svet je sklenil, da bo počenši od 1. aprila delovni čas v vseh državnih uradih in ustanovah ob delavnikih od 8. do 12 in od 15 do 18 ob sobotah pa od 7 30 do 13-30. Vlomilce s® izsledili... V zadnjem Času so biii kaj pogosti vlomi v kurnike in shrasibe pri posestnikih v okolici Sebeborci. Vsa čuječnost nI pomagala nič, dolgoprst-neži so nemoteno ugajali svoj temen posel. Nobeden kurnik ni bil varen pred njimi, nobena shramba predobro zaklenjena; tatvine so se vršile neprenehoma in jasno je bilo, da je bi la na delu c«la družba temnih elementov, ki so dobro poznaii razmere v tamkajšnji okolici. Pa je tudi za njih odbila ura prostosti in danes premišljujejo o svojih početjih za tež kimi zapahi in čakajo skesano na dan obračuna. Ciani te družbe so bili: Aleksander H. poljedelec iz Andrejci, Kranjec Lajoš zidarski pomočnik iz Andrejci, Horvat Janez poljedelec iz Andrejci, Pasičnjek Aleksander poljedelec iz Boreči ter Novak Leopold poljedelec iz Kuštanovci. Vso družbo in njihovo početje je izdal Horvat Janez, ki je ostalim začel groziti, da jih bo prijavil oblasti. Pa so se tega ia ko ustrašili, da je prišlo med njimi celo do pretepa. Pašičnjek in Kranjec sta z koli napadla Horvata in ga pobili na tla. Na njegove klice so prihiteli vaščani in ga rešili napadalcev. V jezi in maščevanju se je napotil Horvat k orožnikom in vse razkril. Pod težo dokazov so nato priznali vse vlome in tatvine, ki jih ni malo. V noči od dne 1. VI. 1933 so vdrli v jedilno shrambo posestnika Horvat Jmeza v Sebeborc'h ter od nesh svinjsko meso, jajca i. t. d. Isto noč so tudi odnesli velike količine svinjskega rnesa Kerčmar Jerneju. Dne 19. XII 1933 so vdrli pri posestniku Podlesek Karoiu v Sebe-borcih ter mu odnesli nekaj kur. Isto noč so še izpraznili kurnike pri posestnikih Čarn! Francu, Baler Francu in Baler Štefanu. Nekako sredi marca so se pojavili pri Kerčmar Fani v Sebeborcih, nekaj dni pred tem pa pri Pavlič Evi, kjer so se tudi spravili na kurnike. Trgovcu Celeč Štefa-i nu pa so odnesli okrog 20 kg svinjskega mesa a Vučkič Lini iz Sebe-borc so ukradli nekaj steklenic olja in žganja. Koncem marca 1934 so odnesli Lutar Mariji 7 kokoši a Petek Ani iz Moravci pa 3 kokoši. V mesecu decembru 1933 so vlomili pri posestniku Podlesek Karelu in mu odnesli nekaj perutnine. Še celo na čebele so se spravili I Posestniku Janži so odnesli 1 roj, pos. Čarniju 3 roje, posest, Kerčmarju 1 roj in pos. Hujsu 2 roja čebel. Blago, ki so ga nakradli, so prodajali naprej in to po polovični ceni. Ukradene kure je cd njih kupoval neki kapunar iz Renkovci (srez D. Lendava), s katerim so se sestajali v gozdu po svojih nočnih pohodih. Kmetje v okolici Sebeborc se bodo sedaj gotovo oddahnili, saj so rešeni nevarnih ljudi, ki so stalno ogrožali njihovo imoviao. D A S A K f^ A J IT7 A TTlurska Sobota : - Schönherrova „Otroška tragedija." Dramatični odsek tukajšnjega Sokolskega društva vprizori soboto 14. t. m. ob 20 uri Schönherrjevo trodejanko „Otroško tragedijo" v re-žiji g. dr. Smerdu-ja. Opozarjamo občinstvo, da se vstopnice ne bodo prodajale po hišah, zato naprošamo, da se jih nabavi v predprodaji v trgovini g. H ihn-a. Predstava se bo pričela točno ob osmih zvečer in bodo dohodi med izvajanjem zaprti. Odbor. — Navijači! V nedeljo dne 15 aprila t. 1. popoldne ob 3 uri se vrši na nogometnem igrišču prvenstvena tekma MURA : GRADJANSKI. Čakov-čani so sedaj v izredno dobri formi. To potrjujejo lepi rezultati, ki so jih že dosegli v letošnji pomladi. Pa tudi naši fantje so letos pokazali, da znajo igrati. Navijači I Sportaši I Prijatelj! ! Upamo, da ste si v svesti važnosti nedeljskega srečanja in da boste temu primerno s svojim obiskom podprli domačega zastopnika v težkem in trdem boju. Malo volje, malo bojevitosti in . . . malo sreče — poleg tega pa seveda še nekoliko ruo-ralne vzpodbude s strani giedalcev in zmaga je naša I Upamo, da bodo simpatični igralci naše Mure častno zastopali našo metropolo ter nam pokazali, da so vredni našega zaupanja I Navi/ačt. — Past je nastavil. Pri tesarju Donoši v Noràincih so se staine o-glašali kurji tatovi. Da napravi konec njihovemu početju je sestavil posebno močno past v oblini zaboja z ključavnico, ter jo postavil v Kurnik. In ne zaman! Ko je dolgoprstnež zopet segel po kurah, se je past sprožila in mu stisnila reko. V bolečinah je začel kričati m se skušal osvoboditi. Iz teme so se pojavili še drugi, in kmalu je bilo celo dvorišče polno — ciganov. Klicali so Donošo in ga prosili naj osvobodi nesrečnika. Pa kdo bi šel ponoči sam med cigane 1 Med tem se je posrečilo ciganom, da so osvobodili tata, a drugo jutro so naši: ns krvavem železju krpe ciganske «ože. Pa so šli orožniki k ciganom, vsak je moral pokazati roko in ni bilo težko najti nesrečnega tatu z zmeč-kanim zapestjem. — Požar v Nemšavcih. Pred dne/i je začelo goreti pri posestniku Horvat Jožefu v Nemšavcih. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tla. Zgorelo je večja količina slame in sena. Žrtev plamenov pa je postalo tudi različno gospodarsko orodje, nekaj vozov in stroj zì tcfcanje slame. Povzročena škoda znala okrog 16 000 D»n. vendar pa je krita z zavarovalnino. Na kraj požara so takoj prihitile požarne bransbe iz M. Sobote, Nemšavci, Markišavci, Martjanci in iz Radkers-burga (Avstrija), ki so preprečili, da se požar ni razširil na ostala poslopja. Ker je nesreča izključena je uvedena preiskava o vzroku požara. Gornja Lendava : — Osebna vest, Z kraljevim uka zom je z dne 17. decembra 1932 napredoval v čin rezerv, pešad. poruč-nika g, Beloglavec Vilibald. šolski upravitelj v G. Lendavi. Čestitamo 1 — Nesreča. Posestnik Poredoš iz Bodonci je pomagal svojernu sosedu tesati les. Pri tesanju mu je sosed po neprevidnosti zadal s sekiro precejšnjo rano na roko. Poklicani zdrasnlk mu je rano zašil ter ga rešil event. komplikacij. Stanje se mu v domači oskrbi vidno boljša. — Praska radi kolovoza. Ne davno je prišlo do pretepa med voznikom C. in lastnikom kolovoza F. Lastnik poljske ceste je baje voznika udaril z motško po glavi. C. pa se je branil z bičem. Dvoboj je končal z manjšimi praskami na obeh straneh. — Radi Francije zatajijo leta in zakon. Ker dobijo v Franciji zaslužek le neoženjena in mlada dekleta, vsled tega skušajo starejše omožens žene priti v Francijo z zvijačo. Pri osebnih podatkih kratkomalo navedejo upravičeno starost, a zakon popolnoma zatajijo. Oblast je nekaj tskih slučajev zalomila in bo sedaj proti tem osebam izvedena stroga kazen. To v svarilo vsem onim, ki so morda namenjeni po isti poti v Francijo. Dolnja Lendava : — Smrt v vodi. Dvebtna hčerka Kocan Franca iz Doline se je dne 26 marca 1934 igrala z drugimi otroci na cesti pred očetovo hišo in kraj malega potočka. Ne ve se kako, da je dekletce nenadoma padlo v 75 cm globoko vodo in utonilo. Otroci, kateri so bili nazoči mesto da bi ji pomagali iz vode, so se kričeč razbe- žaii. Ko je dospela pomoč je bil otrok že mrtev. SiariJi bodo sicer povrh nesreče še kaznovani radi nezadostne pažnje nad otroci aii kaj vse to pomaga, ko otroka vendarle ni več. Občina bi tudi morala taka nevarnejša mesta obgraditi I — Neverjetno. Oai dan grem sen iz Dolnje Leadave na izprehod, pa srečam na cesti državsega uradnika in cestarja. Oba se lepo, čeravno rojena Slovenca, pogovarjata v — madžarskem jeziku. Sam sebi nišam verjel da-h prav slišim. Drug slučaj : Stojim v trgovini, v katero vstopi tudi državna uslužbenka. Trgovec je Slovenec oziroma Hrvat (vsaj po rodu). Takoj se razvije med njima živahen razgovor v — madžarščini ... In taksne prizore lahko vidite in slišite v Dolnji Lendavi vsak dan. Nočemo biti šovinistični ali toliko pa le zahtevamo, da se ljudje, kateri jejo naš kruh, da se rie sramujejo v javnosti našega jezika. Ako je tem ljudem madžarščina milejša kakor naš jezik, potem naj gredo, kamor jih srce vleče I Saj imamo vendar na stotine naših zavednih ljudi, ki so brez posia in komaj čakajo, da pridejo do kruha. „Narodna obrana", kje si?! — Vaneča. Na zemljišču, last tukajšnjega posestnika Slivnjeka, so odkriii velike količine premoga. Razi-ssavanja, ki jsh vodijo strokovnjaki rudarskega glavarstva v Trbovljah, so dovedla do razveseljivih uspehov. Do sedaj so našli že meter debelo plast najboljšega premoga, ki obsega velik kompleks. Pri izkopavanju premoga je zaposleno nekaj domačih delavcev. Vsekakor je zanimivo, da je tudi naša zemlja bogata na rudah. O nadaljnih uspehih raziskovanja bomo še poročali. Lipa. V nedeljo dne 8.1. m_ smo imeii priliko videti pri nas 4 dejansko dramo Manice Komanove „Prisega o polnoči." Režija igre je bila v rokah učiteljice g. Tavzes Marije, ki je pokazala, da je mogoče tudi v „zakotni" vasici, doseči na prosvetnem polju prav lepe uspehe. Igralci s« podali svoje vloge prav dobro ; odlični so pa bili: Neža, Lovrinka, Marko in Požar. O odru se ne more izreči ugodne besede. Vse je bilo le za silo. Z izkupičkom te igre naj se oder vsaj deloma izpopolni. Obisk je bii dober. Nekaj udeležencev je bilo iz Beltincev in Turnišča. Starišem pa priporočamo, da ne posečajo iger z otroci, ker ti motijo igralce in gledalce. — C. — Beltinci. Ustanovni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za okolico Beltinci se je vršil 2. aprila t. 1. v beltinski šoli. Navzočih je bilo 74 kmetovalcev sadjarjev in vrtnarjev. Po otvoritvi in čitanju pravil je sreski kmet ref. g. Lipovec razložil potrebo ustanovitve Sadjarske podružnice za okolico Beltinci. Nato je sledilo predavanje g. Aplenca sadjarskega učitelja Vinarske in sadjarske šole v Maribosu. Njegovo lepo predavanje, ki je bilo vzeto iz praktičnega življenja, je presenetilo poslušalce in so odnesli s seboj najkoristnejše nauke, ki jih bodo v bodoče s pridom uporabljali pri sadjarski panogi naiega gospodarstva. V imenu vseh navzočih se mu novoustanovljena podružnica najtopleje zahvaljuje. Ob ustanovitvi šteje podružnica 33 članov. V odbor so bili izvoljeni: Tratnjek Davorin preds., Kreps Arnold podpreds., Vohar Štefan tajnik, Fujs Štefan blagajnik. Odborniki : Belšak Vinko. Gu-milar Franjo, Žfžek Mihael, Zorko v Edvard, Maučec Ivan in Tkalec Štefan. V nadzorstveni odbor : Baligač Štefan, Cigan Marko in Zorko Štefan. — Salamene?. V popolno brezplačno šolanje v Sremski Kamenicl, je sprejet Brglez Bela učenec kmečko nadaljevalne šole. Stroške šoianja bo plačala Uprava kraljev;h fondov. Pripomnimo, da je imenovani edini iz naše banovine, kateremu je doletela tako visoka čast. Čestitamo! — Enodnevni tečaj o zatiranju škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadns-ga drevja se vrši v soboto, dne 21. aprila t. 1 na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14. do 18 ure. — Ustanovitev selekcljskega društva. Po končani slavnosti se je vršil ustanovni občni zbor selekcijskega društva za svetlolisasto govedo v Pertoči. Enoglasno so se sprejela društvena pravila, ki jih je izdala zveza in nato je bil izvoljen sledeči odbor: za načel-iika Obal E>gen, pos. in miin. Pertoča, podnač. Hilsedl Miha pos. Flkšinci, tajnik Poredoš Štefan, šol. uprav., za pomočnika Babič Filip uiitelj, za odbornike pa Contala jsnez Pertoča, Domiter Miha Krašči, Go;r,bcc Jožtf Geriinci, Varga Štefan šupnik Pertoča, v nadzorstvo : Mencigar Jožef Pertoča, Čor.tsla Janez Pertoča in Gomboc Jožef Fikšinci. Pregled in sprejem živine se bo izvršil v drugi polovic! sprila. Članov se je prijavilo preko 35. Selekc. društvo bo dobilo tudi subvencioniranega bika — Sv. Jurij. Pod spretnim vodstvom naš