TRGOVSKI LIST čatoplt asa trgovino, ixuiustrQo In obrt •I V Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 1. junija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 64. Poslovne menice in Narodna banka. Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega velesemnja v Ljubljani. V povojni dobi je prišlo, posebno v zadnjih letih, vedno bolj iz navade prodajanje proti gotovini. V navado je prišlo in se skoro udomačilo kreditiranje na dolge roke. Kupčije na dolge roke jako slabo vplivajo na trgovino, ker je v sedanjih časih trde gospodarske krize industrijalcu in veletrgovcu jako težko čakati silno dolgo na plačilo kupnine, ker se je razpasla razvada, da tudi že detajl isti prodajajo blago svojim odjemalcem na kredit. Tako tudi detajlist le počasi in v časih tudi s težavami pride do svojega denarja, da more plačati svojega dobavitelja. To dejstvo jako kvarno vpliva na razvoj trgovine in produkcije. Vsak dobavitelj ima vsled počasnega dohajanja plačil v svoji kupčiji mrtvo vezan izdaten del obratne glavnice. Položaj je bil v predvojni dobi ugodnejši. V navadi je bilo sicer tudi tudi dolgoročno kreditiranje, ampak to kreditiranje so olajševale v blagovni trgovini v predvojni dobi v splošnem precej običajne poslovne menice. Prednost poslovne menice obstoji v tem, da more dobavitelj vsaj v gotovi smeri razpolagati s kupnino za prodano blago, s kratka, da se mobilizira. Spričo lega je poslovna menica v kreditnih kupčijah eden glavnih predpogojev za olajšanje kupčije. Težke prilike, ki vladajo v tem oziru pri nas, so dale Narodni banki povod, da je odmerila za ureditev plačilnih in kreditnih pogojev gotove ugodnosti, ki naj vzgojno vplivajo na naš poslovni svet in pripomorejo po^ slovni menici zopet do veljave. Upravni odbor Narodne banke je na svoji seji dne 17. maja t. 1. sklenil, da se za delokrog podružnice v Ljubljani po oceni eskontnega odbora podružnice eskoutuje tudi poslovne menice s tremi podpisi gospodarjev in trgovcev, ki nimajo pri Narodni banki rednega kredita, toda samo dvakrat na leto za skupno vsoto 5 milijonov Din. AMERIŠKA ZAŠČITNA CARINA SPREJETA. Ameriška poslanska zbornica je 28. maja sprejela predlog o zaščitni carini. V predlogu predvidena carina je za približno 20 odstotkov višja kot sedaj veljavna carina. Namen ji je, kakor so ope-tovano izjavili, zaščita ameriSke iudu-strije in ameriškega poljedelstva pred inozemsko konkurenco. Nekatere vrste tekstilnega blaga bodo zaščitene do 75 odstotkov njih vrednosti. Seveda bo fprejetje te carine izzvalo v evropskih deželah velik odpor, že sedaj se pripravljajo reprcsalne odredbe, ki naj bi bile najskrajni odgovor na ameriške ukrepe. Glavna ovira uspešnega boja proti Ameriki je razcepljenost Evrope v nebroj carinskih enot. Zakon pride sedaj pred senat, v kate-tenv je glede posameznih točk pričakovati hudih bojev. Vsekakor moremo misliti, da bo izvedel senat v zakonu obsežne spremembe ter da se bo morala zbornica poslancev še enkrat pečati z njim. * * * SVETOVNA LKM TRGOVINSKIH POTNIKOV. V Parizu se je vršil mednarodni kongres zvez trgovskih potnikov, ki se ga je udeleiH0 18 narodovi Na kon- Izjios menice ne sme biti večji nego 50.000 Din in plačati se morajo v roku, na kojega se glase. Praktično gre tc-rej za 100 kreditov po 50.000 Din. Pvtki Narodne banke znašajo za menice najdalj 3 mesece. Tega roka se (liže tudi drugi emisijski zavodi, ko-jih naloga je, da imajo na razpolago vedno zadostnih likvidnih sredstev. Vendar pa se sme menica v enem letu enkrat prolongirati za nadaljne tri mesece tako, da dejansko znaša rok šest mesecev. Sila razmer je privedla v našem kupcijskem svetu do tega, da se poslovne menice že pojavljajo. Prve pojave je opažati v manufakturni trgovini in v tekstilni in železarski industriji. Narodna banka, ki budno motri gospodarske prilike, je smatrala za potrebno, da udomačenje poslovnih mcnic pospeši in dovolila je v ta namen za enkrat sicer skromen kredit, kojega smatramo za začetek akcije Narodne banke, da pripomore poslovni menici do uveljave, trgovcem in in-dystrijceni pa omogoči, da morejo zopet razpolagati s svojim premoženjem. Seveda ima tudi poslovna menica svoje meje. Dosledno in trdo izvajanje I zahteve po poslovnih menicah bi bilo danes vsekakor še preuranjeno, ker bi to pomenjalo krčitev kreditov, kar bi v današnjih časih še bolj zagozdilo promet. Ne glede na to pa so v mnogih primerih tudi pri nas dani pogoji, da se poslovne menice razširijo in udomačijo, kolikor to dopušča položaj Slovenije, ki je najbolj izpostavljen tuji konkurenci. Tem primerom je namenjena akcija Narodne banke in dolžnost trgovine in industrije je, da to akcijo po možnosti podpre s tem, da seže v polni meri po ugodnosti!^ katere ji nudi Narodna banka. S tem bo upravičila zaupanje in trud tistega moža, ki se je prizadeval za to kreditno olajšavo. * * * gresu se je sklenilo mednarodno združenje zvez trgovskih potnikov in ustanovitev svetovne lige s stalnim uradom v Bernu v Švici. Z ustanovitvijo svetovne lige so se uresničile pobude prejšnjih kongresov, zlasti one z mednarodnega kongresa 1. 1926 na Dunaju. Sklepi se tičejo odstra-nitve predpisov glede vizov, odstranitve deviznih omejitev ter omejitev dohoda v tHjo deželo in bivanja v nji, odstranitve vseh posebnih davkov za potnike in njih vzoree, uvedbo triptika za vzorce in osnovanje mednarodne legitimacije za vse člane svetovne lige. Dalje je sprejel kongres celo vrsto sklepov za zaščito potnikov in trgovskih zastopnikov na polju socialnega zavarovanja in obdavčenja. Za kolikor mogoče veliko varstvo proti železniškim nezgodam je priporočila zveza trgovskih potnikov na Dunaju ustanovitev poročevalne zveze železniških uprav v svrho proučevanja vzrokov nezgod. Kongresa se je udeležil tudi M. Boisnier, član Mednarodnega delovnega urada v Ženevi, in je obljubil zborovaleem podporo tega urada. Kongres se je završil v popolni harmoniji in je upravičeno upanje, da bo v skorajšnjem času tudi ta tako dobro organizirana panoga trgovskega stanu dosegla izpolnitev svojih zahtev. Ljubljana in ž njo vsa Slovenija je praznovala v četrtek lep praznik dela in podjetništva. Redki so pri nas taki prazniki, pa je zato take dni naše veselje tem večje, praznujemo jih še z večjim ponosom in samozavestjo. Našemu industrijskemu, trgovskemu in obrtnemu gospodar ju niso danes prilike naklonjene. Vsaka innicijativa, vsak podvig je združen s težavami vsake vrste in le redki si morejo napraviti pravo sliko o tem, koliko truda, koliko borb in samozatajevanja tiči v vsakem posameznem predmetu, ki ga vidimo na velesejmu. Kdor pozna križe in težave naših podjetnikov, ne more utajiti veselja ob lepi reviji, katero mu nudi naš velesejem. V nizu veleeejmskih prireditev nadkriljuje letošnja tako po obsegu, kakor po svoji impozantnosti in pestrosti daleč vse dosedanje in že danes brez vsakega zadržka lahko trdimo, da bo tudi gmoten uspeh letošnje prireditve presegel rezultate vseh dosedanjih. Želimo to iz vsega srca vztrajnim organizatorjem in neumornim delavcem, želimo to pa tudi vsakemu posameznemu razstavljalcu, ki je s svojo udeležbo pripomogel k lepi in nad vse uspeli prireditvi. Svečana otvoritev se je vršila ob pol 12. uri. Že kmalu po 11. uri so se začeli zbirati gostje in zastopniki cblastev, državnih in samoupravnih uradov, gospodarskih korporacij in organizacij. Razpoloženje je bilo naj-svečanejše. Velezaslužni in požrtvovalni predsednik velesejma, industri-jalec g. Fran Bonač je pozdravil vse najiskrenejše. Imenoma je pozdravil zastopnika Nj. Veličanstva kralja, divizijskega generala g. Savo Tripkovi-ča, velikega župana g. dr. Frana Vodopivca, zastopnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Rudolfa Marna, zastopnika ministrstva zunanjih del g. direktorju dr. Prediča, oblastnega komisarja dr. Natlačena in župana dr. Puca- V svojem nadaljnem govoru je predsednik g. Bonač dejal: >Vaša prisotnost, mili nam gostje, je dokaz, da se zavedate važnosti naših velesejmskih prireditev za gospodarski napredek naše ožje domovine Slovenije, pa tudi za celokupno naše narodno gospodarstvo. V ljubljanskem velesejmu se zrcali duh slovenske podjetnosti, žilavosti in vztrajnosti. Kakor je ljubljanski sejem iz gospodarskih vidikov važen za posredovanje in pospeševanje kupčijskih zvez, tako se ne sme podcenjevati njegov splošnokulturni pomen za naš narod. Saj nudi širokim slojem naroda, ki posečajo našo vsakoletno prireditev, nazorno sliko stanja in napredovanja naše industrije, obrti in trgovine, pa tudi raznih strok našega poljedelstva. Kakor hočemo podčrtati narodni moment v razvoju našega gospodarstva, tako je vendar pri široki zasnovi ljubljanskega velesejma na- i ravno potrebno, da so odprta njegova vrata tudi inozemskim razstavljalcem. Na ta način je ne samo neposrednim interesentom-kupcem, “temveč najširšim slojem posetnikov ljubljanskega velesejma dana prilika, da se nazorno poučijo o najvažnejših napredkih moderne tehnike v širokem svetu. Ljubljanski velesejem se pa globoko zaveda tudi svoje kulturne misije. V tom pogledu naj opozorim na razne kulturne in umetniške razstavne prireditve v okrilju ljubljanskega velesejma. V splošnem se sme trditi, da je ljubljanski velesejem nesel glas slovenskega imena, sloves naše podjetnosti in solidnosti v vse dele širnega sveta, v kraje in dežele, kjer so preje komaj vedeli, da živi v tem lepem kotičku sveta, med zadnjimi izrastki Alp ter Jadranskim morjem, slovenski narod, ki je sicer majhen po številu, a zasluži vpoštevanje po svojem smislu za gospodarski napredek, za napredek kulture in civilizacije. V resnično zadoščenje nam je, da nam je kraljeva vlada tudi v našem delu za IX. velesejem nudila svojo naklonjeno podporo. Morda smem izreči našo posebno zahvalo gospodu ministru za promet, ki nam je izposloval važne ugodnosti. Velespoštovana gospoda! Predno preidemo k slovesnemu aktu otvoritve, naj se v udani spoštljivosti spomnimo našega ljubljenega vladarja. Vsa leta, odkar obstoji naša insti-tucija^ je N j. Veličanstvo poklanjalo našemu delu posebno naklonjenost in pozornost. Tudi letos je Nj. Veličanstvo blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo nad Ljubljanskim velesejmom. Naklonjenost, koje smo deležni pri našem provzvišenem pokrovitelju, nas bo bodrila pri delu za nadaljnji razmah našega velese,jma. Bog živi Nj. Veličanstvo Kralja Aleksandra I-< — Vojaška godba je na to zaigrala državno himno, nakar je predsednik Bonač nadaljeval: Gospod veliki župan! Ponovno se Vam zahvaljujem, da ste izvolili prevzeti častno predsedstvo nad našo prireditvijo ter Vas najvljudneje prosim, da blagovolite otvo-riti IX. Mednarodni vzorčni velesejm v Ljubljani.« Po teh besedah je predsednik zaprosil velikega župana, da otvori letošnji velesemenj. Veliki župan g. dr. Vodopivec je tolmačil pozdrave in častilke predsoanika vlade, generala Pere Živkoviča, in z iskrenimi častilkami za najboljši uspeh velesejma je izjavil, da otvarja IX. mednarodni ve-lesesejein v Ljubljani. Za g. velikim županom je izrekel svoje Častitke zastopnik ministrstva zunanjih del gosp. dr. Predič. Nato se je vršil pod vodstvom predsednika velesejma g. F. Bonača in ravnatelja g. dr. M. Dularja pregled paviljonov in vseh zanimivosti na sejmišču. Poleg že imenovanih smo videli med zastopniki predsednika Zbornice TOl g. Ivana Jelačina, podpredsedni-ga g. Ivana Ogrina in generalnega tajnika g. dr. Frana Windischerja; nadalje podpredsednika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča in celo vrsto drugih gospodarskih delavcev, zastopnikov in gostov iz vseh krajev. Podčrtati je zlasti, da je bil navzoč tudi zastopnik zagrebškega velesejma in zagrebške zbornice gosp. Šandor Aleksander, ki poseča redno vsako leto naše semnje, nadalje podpredsednika splitske zbornice g. Radiča in tajnika iste zbornice g, dr. M. Buiča. Polnoštevilno je bil prisoten tudi cel konzularni zbor. Odlični zastopniki in gostje so bili zadivljeni nad velikim napredkom velesejma in se je culo dokaj laskavih besed v prilog te inštitucije, ki ima že znatne zasluge za blaginjo in povzdigo vseh panog našega gospodarstva. Pasi smo že na prejšnjih prireditvah s ponosom ugotovili napredek pohištvene industrije, moramo danes posebej podčrtati, da daje letos ta panoga takorekoč ton celi velesejmski prireditvi in da vse kaže, da se bo naš velesejem v tej smeri specializiral. Dela, ki so jih razstavili letos mizarji, zaslužijo v resnici vso pohvalo, in to tako z ozirom na okusno mojstrsko izvršitev, ki presega vse kar smo doslej v tej panogi videli, kakor tudi z ozirom na konkurenčnost cen. Bogato je zastopana tudi naša železna industrija in so domači izdelki vzbudili splošno pozornost. Interesantne so tudi izložbe kemične industrije, pestre in bogate zlasti one tekstilne industrije in druge. Od inozemskih strok je posebno omeniti av-tomobilno industrijo. Zastopane so tu vse pomembnejše države Evrope. Značilno je, da vidimo na semnju skoro izključno dragocene luksuzne vozove, kar vsekakor kaže, da ceni inozemstvo našo nakupno silo dokaj visoko. Prezreti ne smemo, da so bili od-Sični gostje in zastopniki presenečeni pri obisku g. Slamiča, ki jih je v svojem najlepšem urejenem paviljonu pogostil z okusnimi klobasami in drugimi izdelki svoje mesne industrije. Pregled velesemnja nudi zares zaokroženo in popolno sliko našega gospodarstva, pa bo v interesu vsakega, da si to pomembno in veliko gospodarsko manifestacijo podrobneje ogleda. Zlasti naj bi te ugodne prilike ne zamudili naši poljedelci, ker nudi velesejem največjo izbiro poljedelskih strojev, poljedelskega orodja in mnogo drugega, kar se vidi sicer le redko. Po končanem obhodu se je vršil v prostorih Ljubljanskega kluba svečan obed, katerega je priredila gostom v čast uprava velesejma. V imenu velesejma je pozdravil goste predsednik g. Bonač, a kot domačin v imenu Ljubljanskega kluba odvetnik g. dr. F. Novak. Prisrčne zdravice sta nato Izrekla predsednik Zbornica za TOI ;g. Ivan Jelačin ml. in generalni tajnik g. dr. Fran Windischer. V imenu konzularnega zbora se je zahvalil za pozdrave italijanski konzul g. Andrea Rainaldi, a za njim v imenu zagrebškega zbora, zagrebške zbornice in zagrebškega saveza trgovcev g. Š. Aleksander, v imenu ministrstva zunanjih del pa direktor g. dr. Predic. Zaslužnemu in agilnemu ravnatelju velesejma g. dr. M. Dularju je napil glavni tajnik Zveze industrijcev gosp. ing. M. Šuklje. ZA USTANOVITEV NOVE TOVARNE. Uprava Osiješkega velesejma si je stavila za dolžnost, da zainteresira tudi inozemstvo za naše domače gospodarstvo. Omenjena uprava je dobila pred kratkim od g. poslanika švicarske republike v Beogradu dopis, v katerem se ji •sporoča, da bi bila neka švicarska delniška družba pripravljena, da v Jugoslaviji s sodelovanjem domačih interesentov ustanovi tvornico čistega »Ca-seina« na podlagi v Švici popolnoma preizkušenega patenta. Uprava Osiješkega velesejma smatra to idejo za naše domače gospodarstvo zelo koristno in prosi radi tega vse interesente, ki bi se za to vprašanje zanimali, da se ji v svr-410 nadaljnje obravnave stvari čimpreje javijo, eventualno da ji takoj sporoče, s kakšno količino izbranega mleka bi toliko sodelovali. Ulporaba čistega »Caseina« je zelo velika, ker se produkt rabi tudi za izdelovanje farmacevtskih preparatov in za fabrikacijo raznih tehničnih potrebščin v svrho primesi za barve, za fabrikacijo papirja, za izdelavo plastičnega materi-jala, kakor galalita, sirolita, erinoida itd. Obratni stroški bi bili zelo nizki, a tudi /vsote, ki pridejo v poštev za eventualne investicije, bi bile razmeroma majhne. Naši spori pred mednarodnimi sodišči. Agrarna reforma. — Predvojni dolgovi. Ogrski državljani so naperili proti naši državi pri jugoslovansko - ogrskem razsodišču v Luzernu, katero predvideva trianonska mirovna pogodba, pravdo proti naši agrarni reformi. V pravdi izpodbijajo veljavnost agrarne reforme za ogrske državljane na našem področju. Zastopnik naše države odreka navedenemu sodišču pravico, da razsoja o tem vprašanju, tožitelji pa se sklicujejo na mirovno pogodbo, češ da se je z agrarno reformo konfisciralo premoženje, konfiskacija pa da ni v skladu s pogodbenim pojmom »likvidacije sovražne lastnine«. Spor ima svojo denarno stran, ki je tembolj uvažovanja vredna, ker so tožitelji, prejšnji veleposestniki, vprašanje agrarne reforme spretno markirali z obrambo privatne lastnine, za kar je mednarodni denarni trg posebno občutljiv. Drug spor, o katerem bo razsojalo mednarodno sodišče v Haagu, se tiče vprašanja v kakšni valuti naj se plačajo naši predvojni dolgovi v Franciji, predvsem predvojni dolgovi bivše kraljevine Srbije. To vprašanje je za naše interese ogromnega pomena. Saj so znašali predvojni dolgovi bivše kraljevine Srbije že same skoro 800 milijonov francoskih frankov. Ta vsota se je s kvoto, odpadajočo od bivših avstrijskih, ogrskih, bosanskih in črnogorskih dolgov na dele, pripadle na- Resolucije naših hmeljarjev. Na občnem zboru Hmeljarskega društva za Slovenijo dne 26. maja so bile sprejete sledeče resolucije: Ker se nahaja naše hmeljarstvo v veliki krizi in ker so izgledi za njegovo bodočnost zelo mračni — skoro-da obupni, smatra današnji glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo kot primerno in potrebno izjaviti: 1. Neobhodno potrebna je omejitev hmeljskih nasadov. Izginejo naj vsi stari, pešajoči nasadi in vsi oni, ki dajejo blago, ki v bodoče ne bo našlo kupca. Ministrstvo poljoprivrede i voda naj potom svojih organov pouči kmetovalce cele države o dejanskem položaju svetovnega hmeljarstva in naj nujno priporoča opustitev vseh nasadov, ki dajejo slabo blago. 2. Potrebno je strokovno se izvršujoče pobijanje hmeljskih škodljivcev. Za to je potrebno stalnega nadzorovanja hmeljskih nasadov po strokovnjaku, katerega naj bi nastavila in ozdrževala oblastna uprava in država. Naloga tega strokovnjaka bi bila, da ugotovi in priporoča sredstva in način obrambe zoper hmeljske škodljivce in bolezni. 3. V interesu produkcije je, da se hmeljska trgovina čim bolj olajša, da se gre domači in tudi tuji trgovini na | roko in tako ne odbija, nego privabi čim več tujih kupcev. 4. Odpravi se naj uverenje pri iz- ČEHI PROTI AMERIŠKI CARINI. Trgovinskopolitični odbor centrale trgovskih zbornic v Pragi je določil v svoji zadnji seji stališče glede nameravanega zvišanja ameriške uvozne carine. To zvišanje zadene v obilni meri češko industrijo, ki je eksportirala lani za več kot 800 milijonov Kč blaga v Ameriko; prizadeta je tekstilna, steklarska, keramična, porcelanska, usnjarska in čevljarska industrija ter industrija jablon-skega blaga. Trgovska pogodba med Češkoslovaško in U. S. A. ne nudi nobene možnosti ugovora proti zvišanju carine, a centrala more protestirati in opozarja vlado na razburjenje v češkoslovaški industriji. Kot zadnje sredstvo so zamišljene represalije proti uvozu onega ameriškega blaga, ki je pogrešljivo ali ki se lahko dobi iz drugih dežel. Dalje je tudi potrebno, da se podpira vsaka enotna fronta evropskih držav proti ameriškemu protekcionizmu. ši državi, deloma pa z novimi dolgovi, nastalimi po osvoboditvi, izdatno povišala. Vlada si je prizadevala, da to vprašanje sporazumno reši. V ta namen je šla do skrajnosti in ponudila za vsak zlati frank po 55 zlatih centimov, vendar pa Francozi te ponudbe niso sprejeli. Vsled tega se bo za dosego poravnave prekinjeno sporno postopanje nadaljevalo. Naša država v tem sporu ugovarja, da bi bila dolžna odplačati predvojne dolgove v zlatih francoskih frankih in navaja, da je postala zlata klavzula, na katero se sklicujejo predvojni upniki, že radi tega neuporabijiva, ker se 14-milijonsko posojilo v zlatih frankih iz leta 1913 izplačalo še le v letu 1921 v takrat že razvrednoteni francoski valuti. Tudi so bili zneski na obligacijah svoj čas določeni samo v frankih, ne pa v zlatih frankih. Vprašanje, ali gre za zlati ali papirnati frank, je rešiti torej po francoskih zakonih, ki pri najetju posojil niso poznali razlike med zlatim in papirnatim frankom. V splošnem velja danes za mednarodni denarni trg načelo, da se pred najetjem novih posojil stara posojila priznajo in poravnajo. Naša država iz splošnih interesov nujno potrebuje novo posojilo, da more izvesti svoj obsežen investicijski program in da poravna svoje viseče dolgove, ki se tičejo državnih obveznosti, nastalih izza dne 1. aprila 1928. Edina ovira za novo posojilo je ravno vprašanje priznanja in likvidacije starih dolgov. Ako se to vprašanje enkrat spravi z dnevnega reda, potem bo imela vlada prosto pot, da najame novo posojilo in izvede investicije, ki so v interesu države in gospodarstva nujno potrebne. vozu hmelja, ker ovira izvoz, oškoduje produkcijo, koristi pa cdino-le bankam. 5. Ker naša pivovarniška industrija v nasprotju s češko in nemško, ki podpirate svoje narodno hmeljarstvo, domači hmelj po večini prezira, ne nasprotujejo hmeljarji stremljenju čeških in nemških pivovaren po olajšanju uvoza piva v našo državo in sicer pod pogojem (junktim), da dovolijo le države našemu hmelju primerne ugodnosti pri uvozu. 6. Ministrstvo trgovine se naproša, da čimprej izda zakon, ki bo preprečeval predprodajo kmetijskih pridelkov, zlasti hmelja. RAZPORED INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIŠKIH PROIZVODOV NA IX. LJUB LJANSKEM VELESEJMU. Z ozirom na razstavljalne zgradbe je na velesejmu razstavljeno blago razvrščeno sledeče: Pav. E: Industrija papirja, kartonaža, pisarniške potrebščine, pohištvo, druga lesna industrija. Plutovina, košarstvo, kemična industrija, graverski izdelki. Pav. F: Strojna industrija, emajlirana posoda, Samotni izdelki. Poljedelski stroji in orodje, mesarski stroji. Pav. G: Specijalna izložba avtomobilov, motociklov, dvokoles. Radio. I Pav. H: Oddelek za pletilne stroje, šivalne stroje, pisalne stroje, fotografične aparate, radio in potrebni materijal, zlatarski izdelki, glasbila, pletenine, čipke, vezenine, tepihe, čokolado, vino. Trgovina v splošnem. Drobnarija. Pav. I: Industrija čevljev, čevljarski stroji, pletilni stroji, tekstilna industrija, perilo, vezenine, čipke, pletenine, volna, preproge, vrvarski izdelki, tekstilna konfekcija, stroji za mlekarstvo, peci, vozovi itd. Pav. K: Razstava meščanskih šol Slovenije. Prireja društvo nameščencev meščanskih šol v Sloveniji. Poučna radio-izložba. Pav. L. Higijenska izložba, prirejena pod vodstvom dr. Ivo Pirca, šefa Državnega higijenskega zavoda v Ljubljani: telesna higijena, higijena gospodarstva, higijena občine. Iz tega razporeda je razvidno, da bo vsak resen interesent našel na tem velesejmu vse kar potrebuje za delo in dom. Legitimacija stane BO Din in se dobiva v vseh denarnih zavodih, v uradih »Putnikas, trgovskih zbornicah in društvih ter daje pravico na polovično voznino pri dopotovanju in povratku. PO SVETU. Leykam-Josefsthal d. d. ne bo izplačala za leto 19*28 nobene dividende, temveč bo čisti dobiček v znesku Bit6.000 šilingov prenesla na novi račun. Tekstilna industrija v šleziji popolnoma počiva. Izprtje, ki zadene 50.000 delavcev, je do zadnjega izvedeno. I. G. Farben je en bloc prevzela 40 odstotkov delniške glavnice nemške Fordove družbe. S tem je postala I. G. I arben veledelničarka Fordove družbe. Ford je obljubil, da bo postal velenaku-povalec izdelkov nemške kemične in mehanične industrije, in sicer ne samo za svoje evropske tovarne, temveč tudi za svoje ameriške centralne tovarne. Škodove tovarne d. d. so imele lani 53,863.000 Kč čistega dobička in izplačujejo dividendo 70 Kč. Upravnemu svetu je namenjenih 5 milijonov Kč. Cena pšenice v Chicago je padla pod 1 'dolar. Izglede bodočega pridelka ozna-čajo povsem kot izborne. Svetovnotržni položaj bi se mogel zboljšati samo z velikim povpraševanjem pasivnih ruskih dežel. Kampanjo za vrtalne petrolejske poskuse pripravljajo na velepotezen način v Poljski. Izvedli bodo obsežna dela po magnetični in sejzmični metodi. Ruski državni dolg je narasel v prvi polovici leta 1928/29 za 646 milijonov rubljev. Med dolgovi so loterijska posojila zastopana s 1059 milijoni rubljev. Obrestnoobvezna z 836 in plačilne obveznosti z 52 milijoni rubljev. Zveza Forda z I. G. Farben pomeni za nemško industrijo prodajo lakov, celuloida, lahkih kovin in nebroj drugih surovinskih nabav. Insolventnost budimpeške tvrdke Simon Krausz spravljajo kolikor toliko v zvezo z imenom Castiglioni in sporedno z Bayrische Motorenwerke. Tudi angleška industrija umetne svile išče sporazuma glede kontingentiranja produkcije in določitve cen. Nova velebanka v Ameriki bo nastala s fuzijo Chase National Bank of America. Prva razpolaga z depositi v znesku 1033 milj. dolarjev, druga z 285 milijoni, skupno torej s 1318 milijoni dolarjev. Nanovo je odšlo v Rusijo 50 inozemskih inženerjev (nemških, avstrijskih in belgijskih). Večinoma so to stavbni in strojni inženerji. Zvišanje železnih cen na Poljskem so odložili na julij, čeprav so se nekateri zelo zavzemali za takojšnje zvišanje. Zvezo hmeljarskih zadrug so ustanovili v Novem Sadu. Zastopanih je bilo okoli 20 zadrug. Bomo priobčili poseben članek, ker je ta zveza splošnega pomena. Za podporo malih čevljarjev je češkoslovaško ministrstvo uvrstilo v proračun bodočega leta dva milijona Kč. Denar bodo porabili za cenene kredite in za ustanovitev prodajne organizacije na roko narejenih čevljev. Jesenski velesejem v Frankfurtu bo po poročilu »Voss. Zeitung« letos skoraj gotovo izpadel. Vprašanje mednarodne cementne carine proučuje Zveza narodov in je stvar toliko dozorela, da bodo za začetek oktobra sklicali tozadevno konferenco. Zasebne ameriške cenitve o pridelku bombaža kolebajo med 15 in 16 milijoni bal. Pridelovalni prostor bombaža se je pomnožil morda celo na 49 milijonov aerov, s čimer bi bil presežen dosedanji rekord 48-7 milijonov aerov iz leta 1928/27. Pet ogrskih tovarn katuna se dogovarja o spojitvi v svrho izločenja konkurence. Upajo, da se bodo kljub velikim zaprekam pogajanja uspešno končala. z Trajen vir dohodkov RupaluJ« v kraljavlnl SNS hran Kiav. LalnlU, v Maribor, Cankarlava 2tt nudi prodaja ftAGGr8’'"’ iidslkov za juhe. Gospodarski programi političnih strank v Angliji. O ravnokar zaključenem volilnem boju v Angliji piše wyorik 1 dolar 66-715 66-915 !'arii 100 fr —•— 22268 1'raga 100 kron 168 23 169-03 tr»t 100 lir 296-80 298-80 pri vprašanju pristojnosti (61. 9. s. p.). Po teh načelih je postopati tudi v slučaju, da bi odredila odmeno vlada z na-redbo. Tako možnost ima vlada pri pravni pomoči po § 38. s. p., dalje pri izvrševanju tujih naslovov po § 79. ir. Pri varščini in pravici revnih se mora vlada omejiti na izjavo o vzajemnosti, da namreč vzajemnost ne obstoji in sicer pri varščini tudi samo v .slučajih 1. odstavka in 1. točke 2. odstavka § 57. c. p. reda. De lege ferenda je seveda tudi pri nas priporočljiv prevzem določbe § 24. nemškega c. p. reda; nadalje določba, analogna § 18 : 2 madjarskega c. p. reda, da so sodišča dolžna nemudoma javiti ministru pravde vsak slučaj, ki utegne vsebovati kršenje mednarodne vzajemnosti od strani tujih oblastev. Če sodišče spozna, da mora tožnik varščino položiti, potem jo mora položiti — ali pa priseči, >da je ne more položiti«. Glede te prisege ni nobenih podrobnejših predpisov; položiti se. more tudi pri tujem sodišču, tam kjer tožnik biva. Je torej praktično precej prepuščeno tožnikovemu subjektivnemu mnenju, ali more ali pa naj ne more dati varščino. Nemški c. p. red te določbe nima; tam se varščina ne more nadomestiti s prisego, če tujec res ue more položiti varščine, naj prosi za pravico revnih in predloži ubožno spričevalo. Oprostitev varščine je ena izmed pravic, ki jih obsega pravica revnih (§ 64. c. p. reda). Vrednote: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. <1., Celje, denar 158 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šle-diooiica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgoTska in prometna podjetja: Združ. papirnice Ve-vČe, Goričane in Medvode d. d., Ljublj., den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »ŠeSir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din: Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 230, blago 240 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi L, II., monte 200—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantilni 350 do 400 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—660 Din; škorete, paralelne, od 16 em naprej 680 do 720 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 570 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske - plohi, par., od 16 cm naprej 600—630. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650- 850; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1250, dinarjev; testoni 450—500; tavolele 1175 do 1250 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1400—1600 Din; deske-plohi, ne obrobij, boules 1300—1600 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; desko-plohi, ostrorobi (podnice) 1250—1400 Din; frizi 1100—1250 Din. Drva: bukova 20 - 23 Din; hrastova 19-21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din. Pokritni nakup: 12 ur’ hrastovih podnic, I., 11., 2-80 ni, 53 mit), 18—28 cm, pariteta fco vagon Tržič, dobava promptna plačilo iproti računu in duplikatu, Dim 1400. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 267-50-270; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 775-50 Din do 278-50 Din. — Koruza: »la plata«: doba va promptna, zacarinjeno, slov, postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50—315; »la plata«: do- ' bava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 307-50-310; »la plata«: dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din; bačka: suha, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 297-50 dinarjev do 300 Din. — Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 342-50—345; bački, ozimni, 67/68 leg, 320—322-50 Din. — Oves: bački, slovenska post,, navadna voznina, 295-297-50. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga, 390—395 Din. Tendenca: les: mirna; deželni pridelki: slaba. Zaključki: les lt vagonov; deželna pri datki: — vagonov; drugo: — vagonov. Kvalitet znamka Zahte- vajte p*v»*dM OBbas To je razlog, da smo obenem z varščino obravnavali tudi pravico revnih. Ker je oprostitev varščine obsežena v pravici revnih, ni ravno umestno, da obravnava naš c., p. red — po vzorcu nemškega — varščino deloma po drugih načelih kot pravico revnih, namreč kar se tiče vzajemnosti (Leske, 1. c. str. 764). Za naše upnike ustanova varščine zaenkrat nima toliko praktičnega pomena, ker jim je, brez ozira na tozadevne meddržavne pogodbe, z našimi določbami o »fakturni podsodnosti« (§ 88./2 s. p.) in o »podsodnosti premoženja« (§ 99. s. p.) dana možnost, da tožijo tukaj. Teh podsodnosti pa večina tujih držav ne prizna. Posledica je, da se naše sodbe, izdane na podlagi teh podsodnosti, v tujini ne morejo izvršiti in sicer načeloma tudi tedaj ne, kadar imamo z dotično državo pogodbo o medsebojnem izvrševanju iz-vršbenih naslovov. Praktična vrednost takih sodb se torej omejuje na slučaj, da ima tujec premoženje pri nas in sicer tako premoženje, ki je izvršbi podvrženo. Zato je načrt civ. pravd, postopnika za kraljevino SHS črtal fakturno pod-sodnost; premoženjsko podsodnost je pridržal (§ 97) sicer v isti obliki, kot je sedaj predvidena v § 99. s. p., toda dvomljivo je, če bo ta določba v tej obliki tudi sprejeta in če ne bo omejena vsaj na izvršbi podvrženo premoženje tujca. Toda že s tem, da odpade fakturna podsodnost, bodo naši upniki prisiljeni po- AVTOMOBILSTVO V ČEŠKOSLOVAŠKI. Po združitvi oziroma sporazumu med Škodo in Češkomoravsko so določili dvig produkcije, in sicer za letos za vsako podjetje na 10.000 voz, skupaj 20.000 voz. Poleg teh dveh velepodjetij pridejo v Češkoslovaški za avtomobilstvo vpoštev samo še tri podjetja: Tat ra, Briinner Waffen in Walter, s produkcijo 3000, 1000 in ‘UK) voz. Od novega sporazuma med vodilnima podjeljima je najmanj prizadet Walter, ki ima svoje glavno delo v drugih strokah. Briinner Waffen tudi ne pričakujejo posebnih posledic, ker so v tej družbi udeležene tudi Škodo ve tovarne. Gre samo še za Tatro, ki pa upa, da se bo rešila s prehodom na produkcijo orožja itd. Po re-aliziranju kooperacijskega dogovora mislita Škoda in Češkomoravska na produkcijo a 15.000 voz, skupaj 30.000. IZSELJENIŠKA STATISTIKA ZA MESEC MARC 1929. Po statistiki našega izseljeniškega ko-misarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše kraljevine v mesecu marcu t. 1. v crezoceanske države 2055 oseb, t. j. za 8u> manj kot v marcu prošlega leta. Tudi celokupno število izseljencev (4234) v razdobju od 1. januarja do konca marca t. 1. je za 1535 oseb manjše kot število v istem razdobju preteklega leta. Izselilo se je največ oseb iz Hrvatske in Slavonije 835, nadalje iz Vojvodine (427), Dalmacije (270), Slovenije (210), Bosne in Hercegovine (63) itd. Od teh je bilo 70 odstotkov poljedelcev. Največ jih je odšlo v Kanado (947), nato v Argenti-nijo (548), Zjedinjene države Amerike (307) itd. Izseljevanje v Evropo beleži v prvem četrtletju tekočega leta celokupno 1198 oseb in to v Francijo (375), v Belgijo (317), v Nemčijo (308), Holandijo (118) in Luxemburg (80). Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za TOl v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja, da uraduje referent Zbornice TOl v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7, v torek dne 11. t. m. od 8. do 12. ure in ne 4. t. m., kakor je bilo preje razglašeno. Uradni dan se je preložil, ker se 4. junija vrši v Ljubljani tečaj za zadružne fuukcijonarje. gosteje kot sedaj obračati se na tuja sodišča. Potem bodo pa morali polagati varščino, ako ne bodo oproščeni na podlagi mednarodnih pogodb ali pa naj-učinkoveteje s tem, da se varščina sploh črta oziroma preuredi vsaj po španskem 1 vzorcu. Vkljub temu, da so se .menda vse mednarodne avtoritete, tudi mednarodni institut, izrekli za popolno odpravo varščine, jo je naš zakonodajalec uvedel tam, kjer je ni bilo. Glasom čl. 33. uredbe o ubrzanju (sic.) rada kod sudskih i islednih vlasti v Srbiji (Služb. Nov. z dne 15. julija 1921, št. 155) se zahteva varščina od »tujega državljana« vselej, kadar ni »z državnimi pogodbami« drugače odrejeno. Torej po francoskem vzorcu vselej, kadar ni diplomatske vzajemnosti in v izredno širokem obsegu, ker dolžnost ni niti omejena na tožnika. Izvzeti so samo menični spori. Večkrat se reče, da je domačine treba ščititi pred poplavo tujcev. To je res. Toda varščina ni pripravno sredstvo za tak namen in zaščito domačinov pred tujci prevzame bolje vlada kot pa sodišča. Sodišče reže kruh pravice obema strankama enako in brez ozira na to, kakšen državljan je tožnik ali toženec. Obe strani morata biti pred sodiščem v enakem pravnem položaju; posebno v državah, ki so odvisne od tujskega prometa in ki žele pritegniti tuj kapital. * * * dišave znamke GLAVNA ZALOGA Z«httva|ta ceniki Ponudbe in povpraševanja. Joseph Vidatchek, Pariš 17, Hue de' Leviš 36, želi stopiti v slik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki se pečajo s prodajo zdravilnih zelišč. Loph A. Marangopulo, Piraeus (Oreece), Popular Bank Blag., želi stopiti v stik z zanesljivimi tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz stavbnega losa v Grčijo. Dopisuje se angleško ali francosko. »Schulz Universai« tehtnica Vam daje točno težo in s tem zavaruje Vnfi zaslužek do zadnje pare. Zahtevajte brezobver.no ponudbo ali poset zastopnika. — Jugo-Schulz d. * o. Ljubljana. .1UGOSLOV ANSKf KARTEL ŠPTRTTA. Iz Zagreba prihaja poročilo, da so končana zadnja preddela za ustanovitev jugoslovanskega špiritovega kartela. Poljedelska industrija špirita dobi dodeljen letni kontingent 30.000 hektolitrov. Špi-ritovo industrijo bodo tako organizirali, da bodo osem špiritovih tovarn od sedanjih štirinajst spremenili v druga podjetja in jih bo ostalo torej še šest. * * * PLOVBA PO DONAVI. Začetek plovbne sezije po Donavi in njenih pritokih se je izvršil letos precej ugodno. Plovba se je zaradi hude zime zakasnila sicer za ca. tri tedne in se je pričela šele na koncu marca, a ker je čakalo že mnogo blaga na transport, je bil promet takoj zelo živahen. Tudi sedaj je še zadovoljiv. Nasprotno so se pa pričakovanja o velikem eksportu pšenice iz Jugoslavije v Srednjo Evropo doslej le malo izpolnila. Petrolejska kupčija st' kot iani dobro razvija, prav tako promet lesa, premoga in koksa. Bodoči izgledi so odvisni v prvi vrsti od tega, v koliki izmeri bodo svetovnotržne žitne cene dovolile prevoz žita po Donavi. Nato pride seveda tudi novi pridelek v poštev. Večje donavske plovbne družbe; so sklenile, kot smo že poročali, dogovor glede ožjega sodelovanja. Glavni namen sodelovanja bi bila dosega enotne tarifne politike in znižanje poslovnih stroškov. Vršili so se tudi dogovori o novi plovbni družbi, ki bi se pečala izključno le s prevažanjem petroleja izRumuni je v Nemči jo. Tako podjetje so hoteli ustanoviti že pred vojsko, a je vojska ustanovitev preprečila. Podjetje, ki se imenuje »Deutsch-rumUnische Tankschiffahrts-gesellschafk, je dalo graditi dve motorni ladji in šest vlačilcev; ena ladja in en vlačilec sta že zgrajena in bosta pričela prometovati te dni. m ti —II »mrrr -■ ' mm ■wra—n ii . tj—». Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 30-— dinarjev. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri prihodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro ohranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico tudi pri velesejemskem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. Ljubljana Gradišče 10 Ustanovljeno leta 1906 dobavi Sajmište 56 Telefon štev. 2268 doioal dneisti fzifelel Tovarna motvoza in vrvarna d. d. m k lil! GROSUPLJE pri UUBLIRNI RAZNO. Sprejem gojencev v administrativno solo v Beograd«. Razpis za sprejem gojencev v administrativno šolo v Beogradu s programom preizkušnje i. dr. je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Poljedelsko orodje razstavijo na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija sledeče tvrdke: Ra-kusch D., Celje; Jerman Agricij, Smarca p. Kamnik; Staniček Kuneš i drug, Vukovar; Wichterle & Kovarik, Pr.ostejou, Č9R; Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani; Maschinenfabrik A. G., N. Heid, Wien, Avstrija; Rudolf Sack, Leipzig, Nemčija; Železarna Borek, ČSR; Jo-sef Kaub, Domažlice, ČSR; V. Vermorcl, Villefranche, Francija; F. Nechvile, Wien, Avstrija; R. Flick, Graz, Avstrija; Aktiebolaget »Baltic«, Koppenhagen; F. Kunde & Sohn, Dresden, Nemčija; Weiss I. & Sohn, Klosterneuburg, Avstrija; H. Hauptner, Berlin; Škodovi zavodi, Plzen, CSR; Gebriider Eberhardt, Ul, Nemčija; Hofherr-Schrantz, Kispest, Madžarska; Videmšek Josip, Maribor; Sparrer Franz, Wien, Avstrija; Wratcsh-ko Maks, Graz, Avstrija; Kremžar Anton, Št. Vid nad Ljubljano. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji strani! Druga mednarodna lesna konferenca se vrši 30. in 31. avgusta v Bratislavi. Na programu so zaenkrat sledeče točke: poenotenje trgovskih in borznih uzans za lesno trgovino, senzalstvo v mednarodni lesni trgovini in senzalske provizije, poskus enotne ureditve provizij-skega vprašanja, mednarodna ureditev razsodišč v sporih mednarodne lesne trgovine, ustanovitev mednarodne lesne zveze. Ruski nakupi žita, zadnje upanje mednarodnih žitnih trgov, se po poročilu iz Moskve ne bodo izvršili. Pač pa obstoji namen, da se uporabi železna zaloga, obstoječa iz ca 1 milijona ton pšenice. Trgovina. Angleška-kontinentalna konkurenca v železu. Angleški železni trg se je v zadnjem času trdno držal. Sedaj obratuje 152 plavžev, 7 ve. kot v aprilu. Kontinentalno surovo železo se v Anglijo sko-ro sploh ne uvaža več. Razpoloženje na angleškem železnem trgu je vseskoz optimistično, in če obstoji tendenca za dviganje cen, je to manj utemeljeno v sedanjem tržnem položaju kot v domnevi, da bo po volitvah nastopilo splošno kup-čijsko poživljenje. — Angleški uvoz železa in jekla v aprilu je zuašal 262.000 ton proti 182.000 tonam v marcu in 195.000 tonam v langki mesečni povprečnosti. Ta dvig si razlagamo iz močnega kontinentalnega izvoza polfabrikatov in fabrikatov. Angleški izvoz v aprilu je znašal 340.000 ton. Ker se vrši angleška zunanja železna trgovina večinoma na evropskem kontinentu, ima seveda velik vpliv na oblikovanje cen v Evropi. Železni promet med Anglijo in kontinentom se vrši danes na popolnoma neurejen način. Da se prepreči konkuren- Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično in hlgijenično najino-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II nadstr. Telefon štev. 2389. ca, bi bil potreben pristop Anglije k Mednarodni zvezi surovega jekla v zvezi s kontingentiranjem prometa med posameznimi državami. DOBAVA, PRODAJA. Nabava treh avtomatičnih tehtnic. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo treh avtomatičnih tehtnic. Dražba bo dne 8. julija 1929 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji- Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala, 1000 kg pocinkane pločevine, strešnikov in sle-menjakov, 6500 kg karbolineja, cementnih cevi in raznega mehkega lesa; do 7. junija t. 1. glede dobave borovega mostovnega lesa. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kolomaza. — Saobra-čajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1200 doz čistila za kovine. (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg strojnega in 500 kg dinamo olja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3500 kg pocinkane pločevine. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 6. junija t. 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dnevne dobave telečjega mesa, mleka in žemelj za čas od 1. julija do 30. septembra 1929. — Dne 21. junija t. 1. pri inženjerskem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje krovskih del na zgradbi intendatskega skladišča v Mariboru. — Dne 20. junija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave raznih vrst papirja. — Dne 22. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 400.000 komadov opeke. — Dne 22. junija t. 1. pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave ca 5600 ton koksa in 3000 ton premoga. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. maja 1929 je bilo pripeljanih 344 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 100—125, od 7 do 9 tednov stari 225 do 250, od 3 do 4 mesece stari 350—450, od 5 do 7 mesecev stari 480—550, od 8 do 10 mesecev stari 580—675, 1 leto stari od 1000—1200 Din komad, 1 'kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. Prodanih je bilo 285 svinj. Motvoz Grosuplje II TISKARNA Merkur TRG.-IND. d. d. LJUB L J ANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike,® Statute, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI Prva iuislovaosta ion deioikBf : © Izdelki! j i Skrajne n! Tifin detaa! j (••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••k Konfeti, serpentine, lampijone, trgovske knjige, Šolske zvezke, albume, beležnice i. t. d. izdeluje v najvetji izberi knjigovezna industrija V. WEIXL MARIBOR Lastna trtalnica za vse vrste trgovskih knjig. Knjigarna in veletrgovina papirja. ) - - Ključavnice - - za potne košare v raznih oblikah in velikostih ima vedno veliko zalogo in nudi najceneje FELIKS TOMAN ml. Ljubljana, Resljeva c. 30 Stran 6. TRGOVSKI LIST, 1. junija 1929 KLJUČAVNIČARSTVO Ustanovljeno 1. 1879. Telefon it. 2553. AVGUST MARTINČIČ TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6 LJUBL J&MA^RSMSKA CISTA ŠTEV. 14 - LJUBLJANA M prvo in edino podjetje za napravo Jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo islih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plahi, okrižij vsake vrste, od priprosie do najbogatejše izpeljave, škarjasia omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varenje v priznani vestni in solidni izvršitvi. in rezanje. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih 'papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh » TRAJNO koristno darilo je ssmo .GRITZNER* in ,ADliR* šivalni stroj, ter pisalni stroj „URANIA“. Znižane cene, najlepše opreme edino le DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Gosposvetska lO TELEFON INT. 2747 Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. Naročajte TRGOVSKI LIST! Zalaga sveta pra-Sana kava, mlatih Mav In rudninska voda. TRGOVSKI LISI se priporoča p. n. Irgoocem, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranip Časopis za trgovino, industrijo in obrt PROMETNA BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon št. 2149, 2968. Pošt. hran. ra£. 13.853. Pred škofijo i, naspr. magistrata.) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup in prodaja valut in deviz. — Sprejemanje vlog na tekoči račun in hranilne knjižice, vnovčevanje čekov in menic. — Izdaje uverenj ===== garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po najkulantncjSih pogojih. n ................................ Izdeluje Polfabrikate, železo v šibkah, betonsko železo, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano in izvlečeno, svetlo DRUŽBA in žarjeno, pocinkano in pobakreno, vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vseh vrst, izdelke iz sive in jeklene litine, zvonove iz litega jekla, elektrode za električne peči, Ure}« dr. IVAM PUB9S. — Za Trgo-nico - iadmtrijiko d. d. »MERKUR« kot izdajatelj« ia tiskarja: O. MfCHALEK, Ljubljana.