53 Naši dopisi. Iz Gorice 11. febr. (Izv. đop.) Pustni vtorek smo imeli krasno vreme; tukajšnji tujci, pa tudi okoličani, kakor meščani so se popoludne v obilem številu zbrali na starem našem Travniku, da bi videli „veliki Corso''. Pa gledalce in še bolj gledalke je osupnilo, ko ni bilo ne pričakovanih kočij, ne mask, ki bi peš občinstvo razveseljevale. Par šem in par kočij — vse neznatno — to je bilo vse, ki je imelo oznanjevati svetu italijanske šege, italijanski značaj našega mesta! Druga leta so se izgovarjali s slabim vremenom; letos je šla tudi ta tolažba za bodočnost po vodi, in goriški „Corriere" je sprevidel, da njegov vpliv ne prodira še vseh krogov, kakor je želel to doseči tudi za Pustni dan. Ta list je doslej v vseh številkah očitno pokazal, da hoče naročnike nabirati z zasramovanjem slovenske narodnosti. Cesar ne more ozmerjati ali pa za svojo agitacijo porabiti, pa prezira. O vseh pustnih veselicah goriških društev je skoro natanko poročal; veselico slovenskega podpornega društva, ki se je kaj povoljno obnesla s petjem in vojaško godbo, je popolnem zamolčal. Enako ni omenil zadnje plesne zabave naše čitalnice, da-si se je smela meriti z vsako drugih društev. Pa saj molči celo o koncertu, ki so ga 30. januarija priredili z vojaško godbo častniki tukajšnjega hrvaškega pešpolka. Ta polk si je po svojih častnikih tukaj v malo mesecih simpatije avstrijsko-čutečega meščanstva pridobil, in zabav, prirejenih od te strani, se je udeležilo najodličniše občinstvo, in v tolikem številu, da se je vse trlo. Godbo ima pa ta polk tudi tako izurjeno, da je priznanje in pohvala obča in po vsej pravici zaslužena. Nehote je moral še celo ;,Corriere^, vsaj enkrat, izvrstnost te godbe pripoznati, in — to je dovolj! — Novica, da je deželni predsednik kranjski, gosp. Andrej Winkler, odlikovan z velikim redom, je razveselila vse rodoljube in rojake visokega gospoda na Goriškem. Goriške čitalnice odbor je v imenu vseh udov takoj telegrafski čestital častnemu udu tega društva. Na mnogaja leta! Ptuj 10. febr. (Vabilo k slavnosti v spomin F. Vod-nikovega 125letnega rojstvenega dneva), katero priredi tukajšnja čitalnica 18. dne t. m. v svojih prostorih „Narodnem domu". Vspored: 1. Mehul Josef: ouvertura za gosli, čelo in glasovir. 2. Slavnostni govor. 3. Dr. B. Ipavec: „Ilirija oži vijena**, zbor. 4. Deklamacija, S. Gregorčič: „V pepelnični noči^. 5. Foerster: „Kitica slovenskih narodnih pesnijo, mešani zbor. 6. Beethoven: Sinfonija št. 2 g-dur za gosli, čelo in glasovir (čvetero-ročno). 7. Dr. G. Ipavec: „O polnoči^, bas-solo s spremljevanjem na glasoviru. 8. A. Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 9. D. Jenko: Što čutiš? — Začetek ob 8. uri zvečer. 54 Prem 11. febr. (Pogreb dekana gosp. M, Strucelj-na.) Zvonovi farne cerkve trnovske naznanjali so od zjutraj dne 5. t. m. z milimi glasovi cele tri dni zjutraj, o po-ludne in zvečer britko in tužno vest, da leži na mrtvaškem odru blagi mož, visoko^ast. gosp. dekan, župnik, predsednik trnovske kmetijske podružnice itd. On bil je vseskozi iskren in vnet duhoven v svojem poklicu, skrben in mil duhovni oče svojim farnim ovčicam, prijazen in gostoljuben napram svojih prijateljev, vseskozi jeklen narodnjak, za vse dobro, blago, lepo in koristno vselej nad vse zavzet, kateri je, dasiravno nikdar ne popolnem trdnega zdravja, vendar vsakemu rad z dobrim svetom, kakor tudi prav pogostem materijalno rad na pomoč pri-bitel onim, kateri so se zato zaupno do njega obračali. Ob priliki, ko so se lansko spomlad novi zvonovi za podružnico sv. Jurija iz železnične postaje trnovsko-bi-striške v Bistrico v sprevodu slovesno prepeljevali, zadel bil je po dokončani slovesnosti tega blagega moža v Bistrici mrtvud, kateri ohromil bil mu je vso desno stran tako, da so ga morali v za bolnike napravljenih nosilih iz Bistrice v Trnovo prenesti. Tukaj plavalo je njegovo blago življenje celih dolgih nad osem mesecev v boru med življenjem in smrtjo. Muke bile so ves ta dolgi čas velike in hude, a blagi gospod prenašal je vse trpljenje, kateremu konec je dne 5. t. m. zjutraj okolo V