112
Dober svet shenam, kadar moslh po hiši
razgraja.
•   Neka shena pride vfa objokana in sabuhnjena^ s zherno lifo v obrasu, k modriniu duhovnu IVojiga kraja, rekozli:   ^jOh, duhovni ozhe! naj pogledajo mene revno firoto, kako neumiljeno in po shivinfko me je moj mosh sdelal, kolikofhno bozhko imam pod ozhefam, pa tudi po zeh*m shivotu fnn vfa vif hnjeva^ m fkorej je nemorcm vsdigniti IVoje defnize.   Moj mosh je mende obfeden, ker le vezhkrat, zhe mu le kaj po godu ni, nad menoj snoli, in po hifhi kot sverina  divjati iu rasgrajati sazhne, m tiiti zhaf vfclej jes,   uboga reva, nar vezh odnefem.    Oh, teshka je njegova roka, kamor telebi! toraj Jih prav lepo in ponishno prolim, naj mi dajo kako shegnano livar,   de bom s  njo od IVojiga morde obledeniga moslia hudobo  preganjala, in ga upokojila, kader bo sopet noreti sazhel; fizer mi ni per njemu obfta-ti." — liasumni   duhovni   ozhe  prezej Iposnavfhi, k j e vsrok raspertja folebno tezhi, ji na vfe to pri-jasno odgovore, rekozh: „Ref, milovanja vredni fte, ker fe   vam   taka godi; pa prav lahko vam je pomagati ,   de vam  mosh  ne bo nikdar nizh shaliga Horil vezh, ako fe vi tega le prav svefto poflushite, kar vam bom v tem lleklu (glashku) dal.-'   In go-fpod ozhe ji podajo lleklo in pravijo: „Kaderkolife bo jel vafh mosh togotiti, po hifhi noreti in ras-fajati, urno težite, in bersh posherek te vode v ulia vsemite {^bila je, med nami rekozh, melifna voda), tdde vam povem, de je tako dolgo ne fmete ne poshreti, ne is uft fpuftiti,  dokler mosh potihnil ne bo, lizer ne bo imela v febi nobene mozhi, in vam ne bo zlo nizh perpomogla, mosha vkrotiti.'* — Shena gre vtolashena na IVoj dom in na tanjko po goipodovim fporozhilu ravna.   Ko je imenovana vocta v treh tednih she potekla — sakaj vezhkrat je treba bilo jo v ufta vseii — shena so-pet  k  gofpodu pcrtezhe,  ter njemu polna vefelja pravi: „0j , zhudo, prezhudo! kakofhno mozh tilta voda,   ki  fo mi jo  unkrat dali, soper divjanje in pretepanje mojiga mosha v febi ima! Ko lim jo v uftih dershala, je moj mosh kmalo vtihnil rohneti, deliravno fe je hudo sazhel togotiti;, ta prezhudna voda je prezej  hudiga duha is njega pregnala in mene varovala, de zlo perfta ni na me poloshil. Pro-iim Jih tedaj, gofpod ozhe! de   bi mi jo fhe eno fleklo   dali.'' — Duhovni  ozh6 ji na to odgovore, rekozh: „Mati! prav v ferze me vefeli, de vam je tifta voda, ki fte jo v uftih dershali, toliko perpomogla,   ljubi mir v hifhi ohraniti; pa vender vam je nizh vezh ne dam, — le kar is f hkafa fl jo sajmite, ker  ima ravno toliko mozhi v febi, kot una, in v uftih jo dershite, kader bote vidili fvo-jiga mosha od jese goreti; le v uftih, pravim, jo dershite, de ne bote mogli govoriti in jesi-kati, ako fe po nobeni drugi ženi befedovanja in pikanja ne morete sdershati -'•Q; sakaj gotova ref-niza je : J esik sheno tepe.                   j, v.
*) Med samorkanii v Ni griži i f Afriki) mora vfaka shena po fiari fhegi srriiraj nekaj vode v uflih dershati, sato de raol-zlii. Gotovo bi tudi per marlikteri nafhih belih shen ta fhejjja flaba ne bila, ktere fo dofiikrat fa«ie krive, zhe jih ferditi rifiosh s preteshko roko objame, Tode po pravizi bi ne bilo foditi, de fo smiram le shene sakonfkiga prepira krive, vezhkrat bi pazh potrebno bilo, mosha s želim fhkafam vode politi, de bi mu divji ogenj pogafila. Kdo mi bo tajil, zhe pravim, de je na fvetu veliko  vezh malopridnih mosh, ka-
kor shen, ktere fo vezhkrat take rcvize, de fe Bogu ufmili? Nektere med temi fo v refnizi flabiga shivljenja she tako navajene, de miflijo , de morajo vfak teden narmanj enkrat od fvojih mosh tepene biti. Vfelej fe mi prav dobro sdi, kader fe fmefhniga pogovora med nekim gofpodam in neko au[(lrijanfko gorjanko opomnim, ki fim ga v neki ko-mcdii na Dunaju flifhal. Tako le fia fe v fvojimu jesiku pogovarjala:
Herr.    Ihr sevd wohI verheirathet?
Weib.   Schon iiber dreissig Jahr.
Herr.    Und bekummert sich Euer Mann noch  um Euch?
Weib.  Ah ja. Er schlagt mich fleissig noch.
Herr. * Er schlagt Euch? O das ist nicht schon von ihm.
Weib. Ah, es ist schon schon von ihm. Das ist halt im Gebirg bel uns so der Brauch. Ein schlechter Haushalt, wo's nicht raufen thun!
Ta fmefhen pogovor fe v nafhimu jesiku tako le glafi:
Oofpod. §te omoshena, draga moja?
Shena.    O ja, she zhes tridefet let.
Gofpod. In mara vafh mosh fhe kaj sa vaf?
Shena.    Kaj pa de, fhe prav pogoftama me krishpa.
Gofpod. Kaj, tepe vaf? To pazh ni lepo od njega.
Shena. Sakaj ne? To je per naf gorjanzih she flara navada. §lab gofpodar, kteri fvojo sheno vezhkrat ne pretepljel
Zelo gledifhe (teater) fe je od fmelia gledavzov treflo, ko fla fe te dva tako pogovarjala; miflimo de fe bo marfikteri-mu nafhih bravzov ravno taka godila.          Vrednifhtvo.