Na občinski Uonfcrenci SZDL so poleg drugih sodelovali v razpravi od leve proti desni: Davorin Polič, Jože Ceh, Janko Kšela, Mirko Kristi, Rudolf Rojko, Marta Kobler, Franc Sužnik in Franc Lovrcnčič. Kratek povzetek razprave objavljamo na 2. strani Leto III. Štev. 3 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 7. februarja 1963 doma in 5VC Nedavni kongres Ljudske mladine Jugoslavije je bil sicer že sam po sebi izredno pomemben obračun dela mladih Jugoslovanov, še poseben poudarek pa je dobil zaradi govora predsednika Tita. Prisotna mladina je navdušeno pozdravljala predsednika Tita, mnogim so lica žarela od veselja, ker so se ob tej priložnosti srečali z ljubljenim predsednikom. Toda obrazi prisotnih so se tudi zresnili, ko je predsednik Tito govoril o nekaterih škodljivih nepravilnostih v gospodarstvu in odnosih med ljudmi. Predvsem je poudaril pomen integracije. Nekateri ljudje pri nas še vedno namreč ne vedo, kaj s tem hočemo. Integracija ne pomeni zanikanje nacionalnosti in njih pravic. Gre za idejno — politično integracijo, ki je osnova za integracijo na ostalih področjih. V tej zveai je predsednik omenil tudi prizadevanja nekaterih (jpredvsem nekaterih književnikov in umetnikov), ki skušajo prikriti razne protisociali-stične pojave in jih opravičujejo z demokracijo. Mladina pa se mora boriti proti pojmovanjem, Občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi V soboto 20. januarja so se sestali delegati iz vseh krajevnih organizacij SZDL občine Lenart na redno letno občinsko konferenco Socialistične zveze delovnih ljudi. Poleg 93 delegatov in gostov iz občine se je konference udeležil tudi Zvone Canjko, predsednik okrajnega odbora SZDL Maribor. Po uvodnih formalnostih je Franjo Muršec, predsednik občinskega odbora SZDL prebral referat o nadaljnjih nalogah te organizacije. Poročila niso brali, ker je bilo predhodno dostavljeno vsem delegatom. Po poročilu nadzornega odbora se je začela razprava, v kateri je sodelovalo 22 delegatov. V razpravi je sodeloval tudi predsednik OO SZDL. Na konferenci so tudi izvolili 21 članski občinski odbor SZDL, ki ga sestavljajo Danica Cvar, Jože Čeh, Alojz Doki, Jelka Firbas, Slavko Kramberger, Viktor Kra-ner, Mirko Košmerl, Ivan Močnik, Dušan Murovec, Franjo Muršec, Stanko Perko, Marija Ploj, Mar-, jana Perko, Ernest Šmid, Tone Stefanec, Ludvik Stelcer, Franjo Suman, Marija Vidrih, Martin Vovk, Rudi Zakeljšek in Edo Zor-ko. Za predsednika občinskega odbora SZDL je bil ponovno izvoljen Franjo Muršec, posle sekretarja pa bo še nadalje opravljala Jelka Firbas. Na prvi seji občinskega odbora SZDL so izvolili tudi izvršni odbor in komisije. ki so nam tuja. O zunanjepolitični dejavnosti naše države je predsednik Tito 'dejal, da se Jugoslavija ne bo odrekla svoji politiki miroljubne aktivne ko-eksistence. Sedmi kongres LMJ (odslej 'se bo imenovala Zveza mladine Jugoslavije) je sprejela pomembne sklepe za nadaljnje delo. Med drugim bo mladina zgradila jadransko magistralo. V Bruslju se je v minulih dneh zbralo predstavnikov tiska kot še nikoli. Čeprav so vedeli že vnaprdej, kakšna bodo njihova zadnja poročila s sestanka »šesterice«, ki je razpravljala o priključitvi Velike Britanije v evropsko skupno tržišče, pa je vendarle bilo tudi med njimi nervoze, čeprav manj kot pri britanskih predstavnikih. Ministrski svet »šesterice« se je sestal v Bruslju, da je lahko sporočil dokončno ugotovitev: »Velika Britanija za sedaj ne more postati članica EST.« De Gaulle je torej zmagal s svojim odklonilnim stališčem (glede (britanskih prizadevanj za članstvo v tej zahodnoevropski gospodarski skupnosti. Zakaj je to naredil, je znano. Zeli močno Evropo, v kateri bi bila Francija vodilna sila. V zahodnih prestolnicah je »bruseljski polom« povzročil veliko nezadovoljstvo. Neenakost znotraj Atlantske zveze je namreč sla-(Naddljevanje na 2. strani) Izvleček iz razprave Zvoneta Canjka, predsednika Okrajnega odbora SZDL Maribor Večja proizvodnja - več sredstev Predsednik Okrajnega odbora SZDL Maribor Zvone Canjko je v obširni in tehtni razpravi na občinski konferenci SZDL med drugim v zvezi s takoimenovano revolucijo v kmetijstvu, ki prizadene privatnega kmeta, dejal: »•Jaz (bi rekel, da to, če privatni kmet odstopa svojo ziemljo, ni mala stvar. Vendar, tovariši, ne gre za to, da smo pri tem sentimentalni, da mislimo, da sedaj to kar je moje ne bo več moje itd. Tu je osnovno vprašanje ali bo isti človek, ki je sedaj privatni kmet jutri živel boljše, če bo zemljo prodal. To je potrebno upoštevati, 'kadar govorimo, da revolucija prinaša žrtve. Jaz smatram, da je žrtev to, če se mora človek odpovedati roki, glavi, nogi, če je lačen, raztrgan itd. Če pa pravimo, in to je tudi dokazano, da družbeni sektor daje trikrat ali petkrat več kot pa privatni sektor v katerem se sedaj mar-sikak kmet muči, to pomeni, da ustvarjamo večjo družbeno bogastvo. Individualno gospodarjenje izgublja kot pojem gospodarjenja, ampak se lahko smatra bolj kot pojem životarjenja. Potrebno je vlagati skupne napore, da bomo družbeno osnovo dvignili na višjo raven. Ko bomo ustvarili močnejšo osnovo ne bo vprašanja, da bi slabše živeli, ampak, da bomo živeli temu primemo tudi boljše. Večja bodo ustvarjalna sredstva, več šol bomo lahko gradili, več zdravstvenih postaj, več cest itd. Revolucija naj bo v kmetijstvu taka, da bo ustvarila več sredstev in da bo zato človek boljše živel. Delegati in gosti na občinski konferenci SZDL med branjem referata o bodočih nalogah SZDL v občini Lenart Spomin na Prešerna NEKAJ MISLI Z RAZPRAVE N A OBČINSKI KONFERENCI SZDL Pestra in številna razprava V teh dneh se spominjamo enega naših največjih sinov, ki je s pesniško besedo v preteklosti spodbujal naš narod k ljubezni do domovine in svobode. Njegovo življenje in delo je ibilo razgibano. Znal je opazovati ljudi, njihove tegobe, želje in navade. Pisal je pesmi, ki so Slovence povzdignile v tem pogledu na Franjo Muršec, predsednik občinskega odbora SZDL je v referatu na občinski konferenci med drugim poudaril, da imamo premalo površin v socialističnem sek- torju (okrog 12%) in da bodo kmetijske organizacije morale izdelati perspektivni plan razvoja kmetijstva v katerem bodo upoštevale odkup in zakup zemlje v zasebni lastnini. Zadnji čas se opaža, da je ponudba zemlje v zakup nekoliko manjša ter da so tudi iroki sorazmerno kraitki. V tej zvezi je referent poudaril, da bo potrebho jemati zemljo v zakup za daljše obdobje. Glede pogodbenega sodelovanja se opaža znaten napredek, saj sta obe kmetijski zadrugi leta 1962 plan kooperacije presegli v povprečju za 5 odstotkov, zlasti se je uveljavila v tem pogledu KZ Zg. Ščavniea. Pri pogodbenem sodelovanju pa bo potrebno zagotoviti tržne viške in preiti na višje oblike sodelova- Doma in po svetu "(Nadaljevanje s 1. strani) bost, kii lahko koristi isamo »nasprotniku«. Tudi posredovanje Zahodne Nemčije v korist Mac-millana ni zaleglo. Čeprav si je Bonn od tega posredovanja veliko obetal, ker je računal na hvaležno naklonjenost Washing-tona. Tako pa je Britancem ostala samo obljuba, da bodo prišli na vrsto kdaj drugič. Parijs je bil v zadnjih dneh sploh deležen veiilke pozornosti. Tam so namreč podpisali veliki enakopravni položaj z velikimi narodi sveta. Njegova marljiva roka je prezgodaj prenehala pisati. Bolezen nami je 8| .februarja 1849«lleta vzela našega največjega pesnika. Prekrasne gore so časten spomenik ob njegovem grobu. Najlepši spomenik pa si je postavil pesnik sam z večno živo poezijo. nja, ker sedaj prednjači takozva-na kontrahaža. V nadaljevanju je govoreč o kmetijski mehanizaciji poudaril, da je premalo izkoriščena, čeprav je zadnji čas zabeležen porast mehanizacije v socialističnem sektorju. Dejal je tudi, da se čuti padec živine v socialističnem sektorju, kar nikakor ne bi smeli dopustiti, saj je občina izrazito živinorejsko-sadj-arsikega značaja. Ko je govoril o nalogah v obrti je dejal, da bo potrebno zagotoviti vse pogoje za hitrejši napredek in za izpopolnjevanje planskih nalog, ki se v tej panogi skoraj ne izpolnjujejo. V trgovini je bil lani zabeležen znaten porast sredstev za sklade. V ta namen so trgovska podjetja odobrila 36 odstotkov več sredstev, kakor so v pravilnikih določili. V referatu predsednika občinskega odbora SZDL je bil dan poseben poudarek razvoju turizma, ki je v naši občini zelo nerazvit. Prav tako je poudaril, da bo potrebno več pozornosti posvečati zdravstveni zaščiti občanov, ki smo jo prav tako zanemarjali. Zlasti se je obrnil na delovne organizacije, ki naj bi bolj skrbele za preprečevanje nesreč na delovnem mestu in se borile proti nastajanju takozvanih poklicnih .bolezni. Govoreč o šolstvu je poudaril, da so šole v zadnjem času dosegle lepe uspehe v smislu reformiranja pouka. K sodelovanju izvenšolskih dejavnosti učencev naj bi pritegnili več občanov izven šole. Dejal je tudi, da bo potrebno razmejiti naloge samoupravnih organov na šolah, ker je okrog tega vprašanja še veliko nejasnosti. O delu samoupravnih organov je zlasti poudaril, da bo potrebno dati večje pristojnosti krajevnim zadružnim svetom, ki se komaj zadnji čas uveljavljajo ekonomskim enotam v delovnih organizacijah in delavskim svetom v kmetijskih organizacijah. francosko-zahodnonemški sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med obema državama, ki iSta si bili v zgodovini več ali manj vedno v laseh. Sedaj pa sta de Ganile in Adenauer sklenila uresničiti takšno prijateljstvo, ki bo trajno. Sporazum je na pogled vredno pohvaliti, toda v sebi 'skriva tudi možnosti, ki mliroljubne-mu svetu ne bi koristile. Vedeti je treba, da ima Adenauer glavobol zaradi tega, ker mu manjka atomska oborožitev. De Gaulle je glede tega vzpodbuden »sa-morastnik« in kdo ve ali ne bi Zahodna Nemčija iz tega prijateljstva požela kakšno »atomisko žetev«. Bundeswehr z atomsko oborožitvijo pa že daje misliti... V razpravi na občinski konfere-renci ZSDL je sodelovalo 22 di-skutantov. V izvlečku objavljamo nekatere misli iz diskusije navzočih delegatov. FRANC SUŽNIK: arondirati zemljo predvsem tam, kjer slabo gospodarijo. Na socialističnem sektorju so izgube tudi po krivdi uslužbencev. Preveč učencev v razredu, zato je potrebno razmišljati o novih šolskih prostorih. IVAN KEREC: Večje površine v kooperaciji so pogoj za večje ekonomske rezultate. V kooperaciji je potrebno bolj dosledno upoštevati uporabo kmetijske mehanizacije. JOŽE CEH: Sadjarstvo je večkrat edini vir dohodkov našega prebivalstva, zato ga je potrebno razvijati. Ker ni zadostnih sredstev za nove nasade, je potrebno urediti obstoječe v katere se splača vlagati določena sredstva. Razmišljati ho potrebno tudi o zaposlovanju dela nezmožnih ljudi, oziroma o njihovem preživljanju. RUDOLF ROJKO: Na kmetijstvo je potrebno gledati z naprednimi stališči. Zaradi gradnje tovarne isadnih sokov je potrebno povečati sadjarsko proizvodnjo. Z delom Veterinarskega zavoda v Ptuju ne moremo 'biti povsem zadovoljni, zato predlagam, da bi to službo ustanovili v občini. VIKTOR KRANER: O združitvi kmetijskih organizacij bi se pred razpravo na drugih forumih moralo govoriti v prizadetih delovnih kolektivih, ker je sedaj glede tega nekaj nezadovoljstva. Krajevnim zadružnim svetom je potrebno dati določene pristojnosti. MIRKO KRISTL: Živinorejo je potrebno razvijati in doseči, da bo vsaj 115 goved na ha v čemer zaenkrat vodi KZ Lenart. Delavskim svetom v KZ potrebno dati več pravic. Hišni sveti se težko vzdržujejo, zato predlagam, da se hiše SLP idajo v upravljanje go-spodarskm organizacijam. FRANC PLOJ: Turizem je potrebno hitreje razvijati. Mobilizirati ljudi lin podjetja za prostovoljno delo. DAVORIN POLIC: Potrebno je izpolniti knjižnice z novimi knjigami. Na šolah maj ibi se ustanovili športni klubi. V telean/ovzgoj-na društva je potrebno vključiti več delavcev. Tokrat smo za razgovor prosili dr. Franca Gabrščeka, upravnika Zdravstvenega doma Lenart in predsednika občinskega odbora RK, ki nam. je na vprašanje takale odgovoril: KAJ VSE BI PO VASEM MNENJU MORAL VSEBOVATI STATUT S PODROČJA ZDRAVSTVA? Statut občine mora vsebovati načela s katerimi občinski ljud- MARTA KOBLER: Odbor SZDL v Lenartu je sklenil, da bo vsebinsko popestril delo kluiba v katerem se zbira mladina. Za šolsko mladino se morajo brigati tudi občani izven šole. Družbeno prehrano kaže urediti s skromnimi sredstvi DANICA C V AR: Problem družbene prehrane ni samo v Lenartu, temveč tudi drugod, zlasti pa na KG Selce. FRANC LORENClC: SZDL naj bolj pomaga mladini, zlasti pri kadrovskih vprašanjih. Za mladino je potrebno urediti klubske prostore. Za delo Ibo potrebno bolj zainteresirati delavsko mladino. FRANC DR. GABRŠCEK: Preventivna zdravstvena zaščita je nujinio potrebna. Doslej se je za to dejavnost dajalo premalo sredstev. Podjetja naj bolj skrbijo za higiensko tehnično zaščito pri delu. MILAN MOČNIK: V šolah je potreben kader z ustrezno pedagoško izobrazbo. Da učitelji ne bodo odhajali, je potrebno zagotoviti primerna stanovanja. Od 1957 leta - ni bilo sistematičnih pregledov šolske mladine. MILAN NEKREP. Bolje je graditi nove šole, kakor popravljati obstoječe. Kulturni domovi naj začnejo služiti svojemu namenu. JANKO KšELA: Šolski upravitelji bi morali bolj tesno sodelovati pri delu sklada za šolstvo. Precej šolskih otrok je podhra-njenih, zato bi zlasti za oddaljene morala zagotoviti toplo hrano. EDO ZORKO: Na kmetijstvo je potrebno gledati kot na celoto. Oba sektorja (družbeni in privatni) morata več proizvajati, zlasti pa mora socialistični sektor zagotoviti tržno proizvodnjo. Vrednost proizvodnje 'bi morali povečati vsaj za 20 odstotkov ali za okrog 200 milijonov dinarjev. RIHARD TUSAK: V Cerkve-njaku in tudi v nekaterih drugih krajih občine so zdravstvene postaje nujno potrebne. Pri kritju razlike za prevoze zdravnikov je pripravljeno pomagati tudi [prebivalstvo. FRANCE PUNTAR: Rešiti bo potrebno vprašanje amortizacije pri hišnih svetih, ki imajo dotrajane zgradbe v upravljanje. Najemnina naj bi se v celoti pustila hišnim svetom za vzdrževanje. ski odbor zagotovi občanom vse vrste zdravstvenega varstva po strokovnih predpisih občinskega zdravstvenega centra. To zagotavlja s tem, da skrbi za dobro organizacijo zdravstvene službe na svojem območju, da poskrbi skupaj s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja za materialna sredstva za izvajanje splošnih zdravstvenih ukrepov in za investicijske potrebe, da skrbi za (Nadaljevanje na 3. strani) IZVLEČEK IZ REFERATA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL Povečati površine socialističnega sektorja RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU Statut naj posveti vso skrb preventivni zdravstveni službi ZE NEKAJ TEDNOV LEŽIJO V LENARTU CISTERNE, KI SO BAJE NAMENJENE ZA TOVARNO SADNIH KONCENTRATOV. ZELO VESEL BI BIL, CE BI MI O MOREBITNI GRADNJI TE TOVARNE KAJ VEC POVEDALI. Z. Z. Sp. Zerjavci Ze večkrat je bilo na razna vprašanja odgovorjeno', da priprave za izgradnjo tovarne sadnih sokov tečejo naprej. Naročeni so 'bili že tudi potrebni kotli pri Metalni Maribor. Ta oprema je bila naročena vnaprej zato, ker jo je potrebno montirati takoj po izdelavi temeljev, preden se postavijo zunanji zidov1!, zaradi Obsežnosti cistern. Metalna je končala z izdelavo ter je sedaj pripravljenih vseh 38 vagonov kotlov — cistern. Metalna Maribor dobavlja po tem naročilu izdelane kotle, ki se deponirajo v neposredni bližini gradiiišča. V zvezi z izgradnjo tovarne je bilo tudi na lokrajnem ljudskem odboru dokončno dogovorjeno in razčiščeno stališče vseh zainteresiranih za gradnjo tovarne sadnih sokov v Lenartu. Ob tej priliki so bila ponovno zagotovljena sredstva od strani OLO. Razgovori pa niiso končanj ker se šele sedaj sestavljajo družbeni plani za leto 1963 in se medsebojno usklajujejo bilance sredstev. Namen je, da se h gradnji pristopi v letu 1963 :in da prevzame celotno gradnjo v obliki inžineringa Metalne takoj po odobritvi sredstev. Vse težave glede financiranja gradnje še niso dokončno urejene. Ker se predvideva več možnosti finansiranja po kmetijski banki je bilo dogovorjeno, da ustanoviteljske pravice Občinskega ljudskega odbora prevzame Kmetijska zadruga Lenart, in 'da se del finansiranja vriši iz sredstev zadruge. ZS je o tem že razpravljal in sprejel sklep, da prevzame tovarno sadnih sokov v izgradnji v svoj sestav. Na prvi prihodnji seji bo o tem razpravljal tudi občinski ljudski odbor. Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart KAKO JE S PRESELITVIJO »BRESTA« IZ ZAVRHA V LENART? M. P. Lenart Z delavnico se nameravamo preseliti v Lenart že letos na pomlad in sicer čiim borno utegnili preurediti gospodarsko poslopje (bivšo pletarno) v dalavnioo. Točnega datuma zaenkrat še ne moremo objaviti. Tudi © potrebi po dodatni delovni sili še ne moremo govoriti, ker se bo to pokazalo šele takrat, ko bo že vse ostalo urejeno, iseveda pa bo to odvisno tudi »od povpraševanja po naših izdelkih. Šalamun, upravnik »Bresta« Zavrh KOLIKOKRAT LETNO IZIDEJO »DOMAČE NOVICE«, NA KOLIKIH STRANEH, KAKŠNA JE NAROČNINA IN ALI OBJAVLJATE ROMAN? S. F. Jakobski dol »Domače novice« izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu stalno na 8. straneh. Naročnina je 400 dinarjev ma leto. Romana ne objavljamo, čeprav bi to zelo želeli, ker so preveliki avtorski honorarji, ki jih pa ne zmoremo zaradi splošnega pomanjkanja sredstev pri našem časopisu. Ce bo kdaj bolje z denarjem, bomo objavljali tudi roman. Namesto romana pa objavljamo zapiske o NOB v naši občini in o arheoloških izkopavanjih v teh kraj.ih. Za uredništvo: Tone Štefanec ZE »VEČER« JE PISAL O TEM, DA JE V ZGORNJI ŠCAV-NICI OBJEKT, KI JE SVOJCAS SLUŽIL ZA SUŠENJE TOBAKA. ZANIMA ME. KDO JE LASTNIK TE ZGRADBE IN V KAKŠNE NAMENE SE SEDAJ UPORABLJA? E. R. Zg. Zerjavci Tobačno sušilnico v Zgornji Ščavniici je zgradila Tobačna tovarna Ljubljana. Objekt še do danes ni služil svojenem namenu, ker še ni končan. Urediti ga je potrebno znotraj in zunaj. Tovarna Ljubljana je svojčas na veliko gojila tobak v Zg. Ščavniici, v kooperaciji s tukajšnjimi kmetovalci in sicer preko obrata za poizkusno pridelovanje tobaka. V Zg. Ščavniai se je prideloval predvsem tobak sorte »svetla viržinija«, ki se imora umetno su- šiti. Zato je bil tudi ta objekt zgrajen. Pred dvema letoma, ko je bila gradnja sušilnice v največjem razmahu, pa se je pojavila virusna bolezen na navedeni vrsti tobaka. Zaradi tega je bilo nadaljnje »gojenje tega tobaka »prepovedano za vsaj 5 let, oziroma za tako »dolgo, da se bolezen omeji. Iz »teh vzrokov v sušilnici nimajo kaj sušiti. Tobačna tovarna Ljubljana pa pritiska na Kmetijsko zadrugo Zg. Ščavnica, naj bi sušilnico odkupila in jo preuredila za sušenje sadja. Cena je okrog 4 »miilijione dinarjev. Organi upravljanja v zadrugi se s tako ceno ne »strinjajo, zlasti zato ne, ker bi 'tudi v preureditev morali vložiti večja sredstva. Do danes zadruga Zg. Ščavnica od to-vamle še ni dobila pozitivnega odgovora in zato ne moremo reči, kako se »bo ta zadeva »dokončno uredila. Rentabilitetni račun sušilnice je baziral tudi na tem, da bi se naj na tukajšnjem območju pridelovala razna zdravilna zelišča »in sicer takšna, ki se lahko »sejejo na strniščne posevke. Predvsem »gre za: potfluk in degitalis. Ta zelišča so iskan artikel na svetovnem trgu. Pred leti »smo poizkusili gojitev teh zdravilnih zelišč in se je prav dobro obnesla. Ker pa je pridelovanje teh zelišč vezano na »ročno obdelavo, so kmetje tudi to opustili. Glede samega objekta izjavljamo, da ni nobene škode, če je postavil j en. Potrebno j e le, da se uve-Ijavi pametna zamisel, da se objekt preuredi bodisi v »_sušMnico sadja, v skladišče ali pa v stanovanja. Ivo Knuplež, upravnik KZ Zg. ščavnica — Velka Razprava o občinskem stafufu Statut naj posveti vso skrb preventivni zdravstveni (Nadaljevanje z 2. strani) izobraževanje »in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in, da izdaja ustrezne predpise ter ukrepe za zdravstveno varstvo. Za zagotovitev ustreznega zdravstvenega varstva »skrbi občinski ljudski odbor tako, da določa program zdravstvenega varstva, da sprejema orientacijski program razvoja zdravstvenih ambulant, da razpravlja o zdravstvenem stanju - prebivalstva na svojem območju in o potrebnih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega stanja. Občinski ljudski odbor po svojih upravnih organih nadzoruje zakonitost dela zdravstvenih ambulant, ustanavlja zdravstveno investicijski sklad, ki naj omogoča načrtno investicijisko politiko na zdravstvenem področju. Tuidi sami občani naj bodo zainteresirani ne samo za osebno zdravje, ampak 'tudi za to, kako se bodo obvarovali pred nevarnostmi, ki jim grozijo v njihovem okolju, bodisi dama, na cesti, v delovnem kolektivu, na vseh javnih krajih itd. Z drugimi besedami: vsi marajo biti zainteresirani za kolektivno zdravstveno varstvo. Pri vsem tem gre za zaščiti vprašanje, kdo naj opravlja za občino to kolektivno zdravstveno varstvo občanov? Menim, da je to varstvo potrebno graditi na že vsaj deloma obstoječih teme-i ljih, to je, da naloge kolektivnega zdravstvenega varstva občanov opravlja zdravstveni dom »s svojimi kurativnimi in preventivnimi enotami, po strokovnih nasvetih občinskega, okrajnega »in republiškega zdravstvenega centra. Posebno skrb je potrebno v občinskem »statutu posvetiti preventivni »dejavnosti tako, da se s statutom določijo naloge za preventivno zdravstveno varstvo občanov, ki je bilo dosedaj zelo pomanjkljivo. Naloge tega oddelka za zdravstveno varstvo naj bodo naslednje: »spremljanje higienskih razmer in zdravstvenega stanja prebivalstva, odkrivanje škodljivih pojavov za zdravje ljudi, predlaganje ukrepov za asa-nacijo zemljišč in vode. »Predlaga naj zdravstvenemu centru, kako urediti čimbolj enotno zdravstveno varstvo občanov, spremlja naj stanje komunalne, živilske, šolske higiene in higiene na delovnih mestih, na prometnih sred- stvih in na drugih javnih krajih. Poleg tega naj statut v »oddelku za zdravstvo določi še druge naloge, ki »imajo splošno ljudski pomen. Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Dne 28. januarja je bala razširjena seja Občinskega sindikalnega sveta. Na seji so v glavnem razpravljali o statutih delovnih organizacij in o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic. Uvodoma je nekaj misli o statutih »delovnih organizacij povedal predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Franc Kralj. Doslej še k sestavi statutov ni pristopila v naši občini nobena delovna »organizacija. Pokazalo se je, »da vprašanje kaj želimo doseči z »novimi statuti delovnih organizacij »ni razčiščeno, zato je bil sprejet sklep, »da se v mesecu februarju po tem vprašanju pripravi enodnevni seminar. Na razširjeni seji je bilo prisotnih le polovico predstavnikov sidikalnih podružnic, »razumljivo tistih »sindikalnih podružnic, katerih delo je najbolj »aktivno. Izgleda, da nekateri sindikalni funkcionarji sindikalnih podružnic ne čutijo potrebe, da bi se sestali, čeprav so navzoči izrazili željo, da bi se večkrat sestali in se pogovorili, kako rešiti nekatere probleme. Na seji je ibilo posebej poudarjeno, da bo potrebno na občnih zborih »posvetiti vso pozornost iz- (Nadaljevanje na 4. strani) SE ENKRAT: Sredstva za gradnjo ceste skozi Lenart Čeprav smo na krajevnih konferencah SZDL in v »Domačih novicah« pojasnili, kako je z gradnjo ceste skozi Lenart in s sredstvi, so še vedno nejasnosti glede tega. V Volioini so se na primer pritožili na sekretariat za kmetijstvo pri IS LR Slovenije. V pritožbi navajajo, da bi morali sredstva, ki so bila odobrena za cesto, razdeliti med prizadete po toči. Torej, kako je s to zadevo. Z republiko je bilo dogovorjeno, da začnemo letos, namesto 1964 leta graditi cesto skozi Lenart. PO OBČNIH ZBORIH Kader in Decembra in januarja so bili zaključeni občni zbori gasilskih društev lenarške občine. Gasilska društva so svoje dolžnosti v preteklem letu v redu opravljala, zilasti pa so se uveljavili gasilci ob požarnih in elementarnih nesrečah, manj zanimanja je bilo za vaje, ki bi se v poletnih mesecih morale vršiti po vseh društvih. Nekateri gasilci namreč ne čutijo potrebe po lastnem izpopolnjevanju čeprav je to za gasilce nujno, zaradi priilagojevanja hitremu porastu sodobne tehnike. Na zadnjih občnih zborih so v glavnem povsod volili nove upravne odbore in nadzorne Odbore. V nekaterih društvih so s težavo dobili ljudi, ki bi bil,i pripravljeni in sposobni delati v gasilski organizaciji. V tem pogledu so veliko premalo pomagale krajevne politične organizacije, saj nekateri predstavniki teh organizacij kljub povabilu iniso prišli na občni zbor gasilcev. Na občnih zborih so ugotovili, da se inteligenca nerada vključuje v gasilske vrste. Vzroka zato niso našli. Gasilska društva niso tehnično najbolj opremljena, ker jim pri- Republika je odobrila sredstva za cesto, da bi se ljudje lahko zaposlili. Gre za to, da so bili ustvarjeni pogoji, da so Ijudje_z delom lahko prišli do denarj~a. Za sredstva, ki so bila zbrana v občini, se je kupilo in razdelilo med prizadete po toči sladkor, moko in druge živilske potrebščine. Nekaj sredstev je ostalo, s tetni se bo pokrila razlika v ceni med merkantilno in semensko pšeniioo pri tistih, ki so šli v kooperacijo. V BESEDI E^O^B PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC ((Nadaljevanje is 3. strani) biri kadra za nova vodstva sindikalnih podružnic, ker je prav od teh odvisno, kako bo potekalo delo sindikalne podružnice. Z delom nekaterih sindikalnih podružnic v preteklem obdobju nikakor ine moremo hiti zadovoljni, saj vemo, da so se nekatere sindikalne podružnice ukvarjale le s problemi, ki s proizvodnim procesom čestokrat niso imeli nobene zveze. Za nova vodstva sindikalnih podružnic bodo te vsekakor morale poiskati .ljudi, ki so s svojim delom že pokazali določene 'sposobnosti in da so 'dovolj idejno politično razgledani, da bodo lahko uspešno vodili delo sindikalne podružnice. O tem bo marala temeljito razmisliti zlasti sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, katere odbor se je pred kratkim šele konstituiral, čeprav je od občnega zbora poteklo že več kakor leto dni. DOPISUJTE v »Datnacc H 37 „ H 260 Oljarice luščene b. olja v •/« 28.5 „ „ 200 Oljarice: sonč. domcele son. olja v "/« 13 „ »» 40 Oljarice sonč. ru. son. olja v "/• 20 „ »» 60 Oljarice: repica son. olja v •/• 23 „ 31 70 Ostalo: seno, detelja, otava, fco hlev M 11 20 slama in šar 10 krompir jedilni sort. odg. deb. II II 25 gobe suhe bele II II 5.000 čebula bela ,, II 80 češenj 200 orehi zdravi II 170 zelje — glave 30 repa bela po disp. (podatke) 1» jabolčnik sladek čist. po disp. 45 jajca 30 kom. Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vaj da Cakovec OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. Pot nas je tokrat popeljala v Jurovski dol o 'katerem v našem listu malo pišemo, čeprav je življenje prav tako razgibano kot v drugih krajih občine. Misli, ki smo jih v teim sestavku nanizali, so nam povedali Jože Trampuž, Jože Caf, Jože Sile iin Franc Lovrenčič. JuzmsUL dat {t izcazifo tUt/iMceiskwiu& (x> karata