Tsa 1: v u 'ITTn; GL\S SVOBODE SMIVKNHKI TEDNIK Kuint Diuthui« Tiinim it. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE H LOVEN IO WEEKLY DnoTKB Ta Ta« IirraBm« Or Tli Lauoiihu Ouhm, "OD BOJA DO ZMAGE"! • - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 16 Chicago,111. 21. aprila 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-Japonskega bojišča. . Pomorsko sodišče v Sanscbii je zavrglo priziv glede angleškega paniika "Oakley", katerega so zasegli Japonci dne 18. januarja na potu v Vladivostok. Iz Mandžurije se poroča, da Rnsi utrjujejo svoje postojanke med Čangtunom in Kirinom. Čete generala Madridova so v zvezi s skrajnim japonskim levim krilom. Vsaki dan se vrše manjše praske med predstražami. Poroča se tudi, onski pomorski urad je proglasil vodovje okoli Ribiških otokov za obrambni pas. Vsled tega bode trjwl {xjntorski pacificni promet. Poročevalec "Dayly Telegrapha" poroča, da so Japonci našli 200 od 500 tonov, katere so Rusi na begu po bitki pri Mukdenu ostavili. Neka privatna vest se glasi, da Japonci v močnih kolonah napredujejo proti Kirinu. Meščanski dnevniki dan za dnevom prorokujejo b:tko na morju. Seve so vse le kombinacije, ki se rade v glavah časnikarjev, ki imajo o morju in pomorski bifki toliko pojma, kakor zajec o bobnanju. Ne ruski, ne jajK>nski admiral ne bode tako prijazen, da bode kar naprej povedal, kje bode plul in kje bode zagrab 1 svojega nasprotnika. Vsa poročila so le ugibanja, brez realne podlage. Rusko brodovje je sedaj v kitajskem vodovju in previdno pluje proti Vladivostok!!. Japonske brzo-plovne ladije pa opravljajo ogledu-ško služIjo, Kje je admiral Togo s svojim brodovjem nihče ne ve. Rusija. Tudi v okolici Ode.sc so se kmetje uprli. Vlada je odposlala koza-ke, da jim s silo zopet vbijejo pokorščino v glavo. Olehevskija policijskega načelnika v Odesi je neki revolucionarec obstrelil. Napadalca so aretirali. Brzojavke iz Tiflisa i>oročajo, da se kmečka vstaja čimdalje bolj širi. Vodje nagovarjajo kmete, naj |>o-rušijo vsa javna jjoslopja. Iz Petrograda se poroča, da se boje začetka novih nemirov s prvim majem. Bogatini ostavljajo mesto, z dežele pak prihajajo prošnje za vojaško pomoč. Policija, ki vidi v vsakem brezposelnem človeku nevarnega prekneuha je aretovala mnogo osrb. Tudi iz provinc ob Vzhodnem '"orju se glase vesti, da se nekaj neprijetnega pripravlja za vlado s prvim majem. Po vseh mestih se razširjajo letaki revolucionarne vsebine, v katerih se prij^oroča ljudstvu, naj"dne t. maja prične z revolucijo. Iz Duenaburga se poroča, da je policija po svojih kreaturah razdelila letake, v katerih se hujska proti zidom. 4Iz Karsa se poroča, da so zastavili vslužbenci transkavkaške železnice in razdejali železniško progo "a razdalju 100 milj. Stavkujoči železničarji so porezali brzojavne irce na postaji Elizabete v Tiflisu. V, Libavi stavkajo pristanišeni klavci. V Tambovu stavkafo dijaki duhovniškega seminarji. Ko so rektor in drugi duhovnici prigovarjali dijakom, naj nadaljujejo s študijami, So jih dijaki zasmehovali, zapustili in porušili seminar. Končno so prišli vojaki na lice mesta. V praski z vojaki jc bilo mnogo dija 'kov ranjenih. Policijski načelnik v Moskvi je prepovedal vse shode. Tiskovna komisija je priporočila vladi, naj odstrani ceuzyro za risa-rije vseh listov in poročila o zborovanju zemstva. V Varšavi so bili zopet trije delavci obsojeni na smrt, ker so v januarju ranili nekega policista. V I^odzu sta dva delavca vstrelila nekega policaja. Enega napadalca so zaprli. Avstrija. Velikansko senzacijo je obudilo |)o vsi Avstriji, da se jc tožba proti dunajskemu listu "Zeit" ustavila. Ta list je predbacival prejšnemu ministerskemu predsedniku, pl. Koerl>eru( da je za denar prodajal plemske naslove, zaslužne in odli kovalne križce. Ta žalosten konec obravnave, kateri so /e naprej napovedovali slaven izid za pl. Koerbera, dokazuje, da ima Koerber umazane, roke. Ljudstvo ali njega zastopniki pa imajo pravico zahtevati, da se ta obravnava izvede do konca. Res srečna dežela, ki imaš mi-nisterske predsednike, ki barantajo z redovi in plemskimi naslovi, kakor mešetarji na sejmu s kravami ali prešiči. Nemčija. V Hamburgu zahtevajo pristanišeni delavci zvišanje plače. Delodajalci — posestniki parnikov in ladij so odklonili posvetovanje s |xx>blaščeuci strokovnega društva pristanišču i h delavcev. Najbržc bode prišlo do stavke, ako delodajalci ne odnehajo. Tudi v Berolinu preti stavka natakarjev. Natakarji so stavili razne zahteve glede plače in delavnega časa. Ako delodajalci ne odnehajo, pride do splošne stavke. Po petdnevni! obravnavi pri po -rotnem sodišču v Essenu je bilo od i4.polskih premogarjev radi zadnje velike premogarske stavke obsojenih 10 od 2 do 10 let ječe. Pravosodje v kapitalistični družbi je povsod barbarsko proti delavcem 1 Časniki v Nemčiji i>oročajo, da se nemškim vojakom v Afriki nič boljše ne godi, kakor ruskim vojakom na Daljnem Vztoku, katere sleparijo "patriotični" vojaški doba-vatelji. Razna darila: denar, živila, obleko, vino itd., katera so jxislali darežljivi ljudje vojakom v Afriko, so izginila v malhah uradnikov in druži h grabežev. Neki vojak pravi v listu na svojce, da je najboljše, ako se mu nič ne jxislje, ker zgine že vse |»o (X)ti, pridno do$]>e na svoj cilj. — Tatovi z zlatimi ovratniki in zlatimi našivi na rokavih so |)ovsod enaki. Tu ni razlike med Rusijo, Turčijo, Nemčijo ali katero drugo "kulturno" državo. Švica. Iz Curiha se i>oroča, tla je prišlo do boja mej stavkujočimi zidarji in uniformiranimi biriči. Ker se vlada boji večjih izgredov je konsig-nirala vojaštvo v vojašnicah, da olj priliki udari na delavce. Situvarija jc baje tako kritična, da je bilo treba sklicati ]»osebno sejo zveznega sveta. Proti delavcem se ;x>vsod postopa jednako. V "svobodni" Švici kakor v Rusiji, kjer produktivni stanovi z oslovsko potrpežljivostjo prenašajo vsako vladmo nasilstvo. Kakršne vlade je kdo vreden, tako tudi ima. Španija. V Madridu je v neki razložb-' postavljena javno na ogled krona za podobo Marije v katedrali v Sa-ragosi. Krona je vredna .$150.000 in je vsa posuta z briljanti in drugimi dragulj ami. Ekskraljica Kr istina in druge lenuške dame so darovale potrebni denar. Ali ni to narobe svet? Ljudstvo v Španiji strada in gladu vmira. Histerične ženske pa naslikanim matikom kupujejo dmgulje. Pač žalostno, a resnično! Francija. V Liniogesu je prišlo radi stavke porcelanskih delavcev do velikih demonstracij. Konjiča je napadla mirno manifestujoče delavce. Vsled tega je nastala splošna razburjenost napram vojaštvu in ameriški tvrdki Haviland, ki je odredila, da se vse delavce izpre. Umevno jc, da so se delavci sili uprli s silo. Kdor seje veter, zanje vihar! Tudi v Nantesu je prišlo do boja mej stavkujočimi delavci, j>olicaji in orožniki. 12 orožnikov je ranjenih. Koliko jc delavcev ranjenih, o tem poročilo trdovratno molči. Zbornica je z ogtiprnno večino sprejela predlogo vlade glede ločitve cerkve od države. Dotična predloga se glasi, da republika ne prii>oz-na nobene vere in tudi nobeni ne daje denarne jxxlj>ore. Italija. -------- V Italiji so zastavkali železničarji. Vlake, katere vodijo garjevci, spremlja vojaštvo. Ako lxnle vlada hotela z nasiljem končati stavko, tedaj so voditelji pripravljeni odgovoriti s splošno stavko vseh delavskih strok. Turčija. . Kasnejša poročila o Klanju pri Klisuri se glase, da -so Grki poklali nad 100 Bolgarov, ne pa le 30. kakor se je prvotno jjoročalo. (Irki so postrelili 30 Bolgarov na. tistem mestu, kjer ?e bil lan-ko leto umorjen grški vodja Melas. Morije na Balkanu gredo od dne do dne bolj v cvetje. Položaj v Arabiji je za Turke zelo neugoden. V bojih pri Sana-i je Riza paša zgubil vse topove. Turška vlada mu je poslala nove čete na i>omoč, da ga reši |*»jx)lncga poraza. Ameriške vesti. Delavcem sovražna razsodba. Zvezno višje sodišče je z ozirom na deseturni zakoniti delavnik v New Vorkti zopet razsodilo v prid delodajalcem. Editii sodnik llarlan se ni strinjal z razsodbo sodišča — svojih kote-gov. Ali [K'kovski delavci Ixxlo vzlic ti razsodbi pričeli boj na vsi črti proti jx'kovskim mojstrom. Razsodba višjega sodišča ostane brez pomembna v tem boju. Z dnem prvega maja bode proklamirana stavka za vse pekarne, koder se dela več kot 10 ur. Stavka bode obsezala vso državo, katere se bode vdeležilo 85,000 organiziranih pekov. Socialistična zmaga. Pri občinskih volitvah v Manito-woeu. Wis., so zmagali socialisti z županom in tremi občinskimi zastopniki. V Razinu, Wis., so dobili socialisti 1,700 glasov, republikanci pa 2000. Ligvori v protestantovskicerkvl. Namen posvečuje sredstva ne velja le v katoliški, temveč v pro-testantovski cerkvi. Neki1 protestantovski far se je glede daru Rockefellera izrazil naslednje, da bi opravičil protestantov-sko cerkev, ki je pobasata $100.000 v svojo malho: "Ako ni visoki svet odklonil 30 srebrnjakov, katere ie Judež vrgel pred njega, temveč je ustanovil pokopališče za siromake, tedaj smemo tudi mi sprejeti Ročke fellerev dar, da ga obrnemo v dobro." Ta primera z ene strani ni slaba Rockefellera primerja z nadlopo-vom in izdajico Judežem, hinavsko, očizavijajočo misijonsko družbo pa z višjim svetom svetohlinskih farizejev. — Bravo! S te strani je pa treba pritrditi hlapcu Gospodovemu. Veliki tatovi med sabo. Boj med lastniki delnic zavaro -value družbe "Equitable Life Assurance Co." v New Yorku razkriva dan za dnevom lopovščine upraviteljev te družbe. James I lažen Hyde, podpredsednik družbe je te dni vrnil $135,000, katere si je |K> krivici prisvojil. Sedaj pa zahteva, da tudi drugi ravnatelji vrnejo svoj plen. Družba ima 10 ravnateljev in le ti so baje pobasali v svoje malhe $20.000,000. — Živijo veletatovi, z malimi pa v ječo, je načelo današnje hinavske človečke družbe. Slamnati možički so solidarni! Te dni je prišel v postavodajni zastop države Illinois znova izvorni adix I emokratičn i poslanec Cutnerford, da bi bil zaprisežen. Od vseh strani so ga pozdravljali njegov; tovr.ri i«-ti-v&ljivimi klici in nihče njegovih tovarišev ni hotel staviti predloga, tla bi bil zaprisežen. Končno je Comerford vendar našel nekega prohibionista, ki ga je spremil k j)ostavodajncnui govorniku. Ali ta jc povedal, da ga ne more zapriseči, dokler postavodajni zastop ne potrdi njegovo izvolitev. Comerford |e izvoljen kot nik "svobodnega ljudstva" države Illinois, a 011 ne more izvrševati svojega mandata, kjer je svojim tovarišem v post a voda j nem zastopu predbacival korupcijo. — Mešetarji se smejejo! Tolar na potovanju, John Aleksander Dosvte, po domače prerok Elija št. 2. je zopet v Alexico City, odkoder se misli za \ eliko noč povrniti v Eldorado vseh verskih sleparjev, v njegovo ljubljeno mesto Chicago, kier se je nalezel tolarjev kakor listja in trave. Xa jugu baje še zinirom išče zemljišče, kjer misli ustanoviti novo mesto za svoje ovce. Priznati se mora Eliji št. 2., da izborno razume skitosti iu izkoriščati verske blazneže. Mej tem pa njegovi agenti iščejo večja ozemlja v državi Michigart. Špekulacija na človeško neumnost svojih sodržavljanov v stoletju napredka in elektrike se je še vedno najboljše obnesla. To dokazuje Elija št. 2 in drugi verski sleparji, ki za prave ameriške tolarje prodajajo sedeže v nel>e>ih, kakor da bi bili nalašč ga proti provizij i najeti agenti ali mešetarji. Nesramnost mesarskihtrustjanov V prav sedaj, ko se vrši preiskava proti mesarskemu tnistu, je trust |xxlra/!l meso za dva centa pri funtu. Prodajalci na drobno so pa pridjali temu zvišanju še dva centa, tako da je meso sedaj za 4 cente pri funtu dražje. Najboljši dokaz, da se moderni roparski klativitezi v kapitalistični človeški družbi vidno norčujejo iz vseh zakonov v obrambo ljudstva. Carnegievi nasvetil? "Vez mej rojstvom in bogastvom je |x>rušilo znanje, katero si je človek pridobil. Ali to ni zadnji korak. Vprašanje lxxloČnosti se bode glasilo: Kako naj služi človek v dobro svojih soljudi?" Te besede je izgovoril Carnegie, ko je izročil v Northamptonu, Mass. takozvano Carnegievo hišo mestu. "Tu je pravo plemstvo," je zopet nadaljevat, "ki se ne more nikdar odvzeti." Tu naj ne odločuje, kar človek zase stori, ampak kar zvrši za vse. Vprašalo se bode: Koliko je samega sebe žrtvoval? Koliko je dobrot drugim naklonil?" Na to vprašanje, kar se tiče Carnegie-a jc lahko odogvoriti. On ni nikdar samega sebe žrtvoval, ampak vedno druge. O11 je delavce nesramno izkoriščal in je sokrivec na j žalost ne j še delavske tragedije, krvolitja v Uomesteadu. Breznačajni ponižni hlapci, katerim imponirajo Carnegievi milijoni, naj ga nazivljcjo dobrotnika človeštva. V očeh delavcev pa ostane iz-vanredno bogat zločinec, ki hoče z razsipanjem milijonov pokriti temno stran v zgodovini svojega življenja. "Kunštni" profesor? Walther A. Wakoff, profesor politične ekonomije je te dni v New Yorku predaval o iukoqxjraciji delavskih strokovnih društev. Povedal je, da je preoblečen v "trampa" lx)toval po Zdr. drž., da bi proučil življenje delavca. Na tem potov-a-nju je prišel do prepričanja, da so delavske organizacije potrebne, ali treba jih je inkorporirati, "da se bodo zavedale svojih dolžnosti." Ak» je g. profesor potoval kot tramp" po Ameriki, potem naj se bavi s "frampovskim" vprašanjem. Ako hoče organiziranim delavcem dajati nasvete, potem naj nekaj let živi kot delavec le o dohodkih svojega dela. I11 če bode tekom tega časa marljivo študiral delavske or-nizaci|c, (»tem naj zoj>et govori nju delavskih organi-^odkritosrčno pove-lxxU»-»jeg»vi nasveti glasili povsem drugače. l>arežljlvost milijonarjev? E11 milijon tol. je daroval Andrew Carnegie za penzijski sklad nictodi-stovske cerkve s prijxjmbo, naj cerkev družili 24 milijonov za isti namen nabere. Mnogomorilec iz llomsteada hoče prekositi petrolejskega cesarja Rockefellera, ki je ameriškim far-jm daroval le stotisoč tol. za misijonske namene. Radovedni smo, če Ixxlo farji iz okrvavljenih rok sprejeli dar. Najbrže se Ixxlo izjavili kakor v slučaju Rockefellera: namen ]K>svečuje sredstva in hvaležno, zavijajoč svoje oči pobasali milijon v svoje malhe, ako Ixxle Carnegie odjenjal, da ni cerkvi treba nabrati še 24 milijonov. Prava dobrosrčnost Carnegie-a se pa zrcali v tem, da daruje za onemogle farje en milijon tol., ko je vendar svoje delavce iufamno izkoriščal. Ali si misli Carnegie s tem darom kupiti prostorček v nebesih? Tako neumen pa Carnegie tudi ni. \mpak plačal je farje za njih trud, ki delavcem vedno pri[x>ročajo skromnost, ponižnost in zatajevanje samega sgbe na tem svetu, za vse muke in trpljenje pa obljubujejo nebeško veselje. Torej je Carnegie kot pristen ameriški kapitalist napravil le navaden dober "kšeft". Z enim milijonom je napravil lx>ga za dolžnika vseh delavcev, katere je oskubil za njih večvrednost pri delu. Delodajalci zakrivili katastrofo. V Birminghamu, Ala., so ogledni porotniki izrekli, da so posestniki premogokojxjv zakrivili grozno katastrofo v Virginia rovu, pri kateri je" i II premogarjev izgubilo svoje življenje. Radovedni smo, če bodo sedaj ti morilci tudi v resnici prišli na zatožno klop in v ječo?? Najbrž bo ostalo le pri izreku oglednih porotnikov, kar je v Ameriki pri mnogomoril-cth, če so slučajno kapitalisti, tudi običajno. • Listu v podporo. Frank Kleanik...........$0.25 Najdeno pri John Rabol.....10.10 Razihotrivanje proletarca. Navadno skuhajo ljudje drug dru-zega prepričati z dokazi v govoru in pisavi, da je potreba spremeniti današnje gnile in trhle razmere. Ako hočemo, da se ta razvoj ali preporod izvrši mirno m srečno za ljudstvo, kakor tudi za nasprotnike preporoda, spremenitve današnje družbe, potem mora biti dovoljeno vsakomu, da odprto in javno jjovc svoje misli, sVoje nazore in načela, kajti logično in naravno je, da bode slednjič zmagala le resnica. Ako hočemo zboljšati današnje žalostne družabne razmere, potem moramo z govorom in pisano besedo skušati, da prepričamo svoje bljižnike o svojih nazorih in načelih. To delovanje ne sme biti omejeno, pa tudi ne zaspano, megleno, pač pa se mora dan za dnevom nadaljevati z mladeniškim ognjem, ako hočemo doseči svoj cilj po najkrajši in najsigurnejsi poti. Pri ti agitaciji se mora uporabiti vsako sredstvo: veda. znanost in umetnost, da se da vsakteremu priložnost, da razmišljuje o naših nazorih, načelih in o našem končnem cilju. Tu lahko vsakdo deluje za splošno dobro. Kdor je prepričan, da so današnje družabne razmere korum-pirane, gnile in trhle, da mora današnja družba poginiti v svojem lastnem moralnem blatu, da je za današnjo družbo preporod neizogibno potreben, tla l>ode postal agitator osvobodilne ideje, apostol sociali- Mednarodni trusti so ideal kapitalistov. Sedanje le na eno državo omejene t ruste bodo nadomestili mednarodni svetovni trušt i. Iz Barrowa, središča angleške industrije za jeklo se poroča, da so belgijski, francozki in angleški kapitalisti sklenili za dobo treh let medsebojno trustjansko pogodbo, ki imajo svoj kapital naložen v tvornicah zn jeklo in železo. In domneva se, d i se bodo temu trugtu«pirdrui'!i tudi ameriški tvorničarji vsaj za nekatera ozemlja, V tem oziru se vrše poganjanja glede izdelkov, toliko lx>Ij pa še glede razdelitve ozemlja, trgov. Tozadevni načrt so izdelali evropejski kakor ameriški tvorničarji. Kapitalisti si torej po bratovsko dele med seboj zemljo, ne da bi se pri tem ozirali, h kateremu bogu molijo ali kateri jezik govore. Oni kar določijo, kdo ima pravico kako ljudstvo opleniti. Proletarce, delavno ljudstvo se pa rabi le kot orodje za dosego njih roparskih ciljev. Delavno ljudstvo izdeluje stroje, skrbi, da ti stroji delajo in izdelujejo, samega sebe pa s temi stroji drži v sužnosti. Ako se pa delavci združijo z delavci druge vere, druge narodnosti v obrambo svojih koristi, tedaj jim pa plačani hlaj>ci kapitalistov v kuti in fraku takoj očitajo, da so brezverci in brezdomovinci, da se katolik ne more družiti s protestantom, Slovenec ne z Nemcem ali Angležem. Seve to velja le za proletarce, delavce, tla ne bi spoznali pravih vzrokov današnje bede, da bi jih kapitalisti tem ložje izžemali in skubili, da bi kapitalisti in njih hlapci tem ložje v kalnem ribarili. Meti zavednimi tlelavci taka sredstva ne vlečejo, pač pa >e tam. kjer se tlelavci ne zavedajo svojega razreda, kjer delavci verjamejo, tla je sam bog določil, da so siromaki in bogatini na svetu, dasiravno ni nikjer v svetem pismu zapisano, da je bog pri stvar jen ju sveta kakemu človeku posebej odkazal kos zemlje kot njegovo lastnino, ali pa da je bog posebej ustvari! kapitaliste, posebej delavce. Vseslovenska svobodoumna Bku-pina v New Yorku obdržnvn svoje shode in zborovanja vsako prvo in tretjo nedeljo ▼ mesecu na 40 Ave. A. v "Harmony Hall". Ufitapnina v društvo je brezplačna. Kdor želi kako pojasnilo glede društva, naj se obrne na Vinko Fock-a 504 E. 12 St. New York City Angela je vstala in počasi šla proti Erazmu. Zardela je koprneli ja po Erazmovih poljubih in burno so se dvigale in upadale njene prsi. Toda Erazem se je olaho u-inikal pred njo, kakor da se mu bliža greh, in roke je držal od sebe, kakor bi ji hotel braniti približanje. Tedaj pa se ie gospa Angela za-smejala, Hripavo je donel njen smeh in izražal njeno jezo in njeno užaljenost. Obstala je sredi solx\ za trenotek, jjotein pa brez |K»ztlra-va odšla. Erazem pa je padel pred podolw Križanega na kolena in z gorečim kesom tožil Bogu samega sebe in iskal tolažbe v molitvi. Njegove ustne pa so še|>etale besede psalmis-ta: "Ko sem zamolčaval svoj greh, starale so se kosti moje od stoka mojega ves dan, ker podnevi in |K> noči bila je težka nad mano roka Traja in životni sok se mi ie izpre-menil v poletno sušo. Zato sem svoj greh Tebi razodel, in krivice svoje nisem pokrival; dejal sem : Izpo-vem se svojih pregreh Gostxxlu. In ti si odpustil hudobijo mojega greha. Molitev mu je končno dala notranji mir. A zaspati vendar ni mo-gel. Zunaj se je začelo že daniti. K raze m je ogrnil plašč in je šel iz hiše, v kateri je bilo šc vse tiho in mirno. Vleklo ga je v naravo, tla hi stvarniku gledal iz obličja v obličje. Sneg je pokrival polja in ležal ha gozdih in na strehah. Okrog bivališč so že |x>skakovali vrani in vrabci, iskaje hrane, in tuintam so se tudi preti revnimi hišami prikazali .posamezni ljudje in začeli z vsakdanjimi opravili. Vse se je prebujalo iz spanja in Erazmu je bilt) pri srcu, kakor da se prebuja tudi on iz dolgega spanja, med katerim je zgrešil pravo pot. Motril je nad vse liornc koče, v katerih so živeli borni, izmučeni in izstradani ljudje, in kakor ironija se mu je zdel cerkveni nauk: blagor ubogemu na duhu. Ubogi na imetju naj IkkIo še ubogi na duhu! Vsa njegova plemenita čustva so se uprla temu nauku. — Blagor bogatim na duhu, ker ti lahko obogatujeio reveže, je rekel Krazem sam sebi. Obšla ga je zavest, da je njegova človeška dolžnost, bogatiti reveže vsaj na duhu, ko jim že na imetju ne more pomagati, in prevzelo ga je prepričanje, da bo vzlic storjenemu grehu lahko vsakomur odkrito v oči pogledal, če l>o izpolnil to svojo dolžnost. XII. Samostan v Bistri je imel novega gospodarja. Zlasti križec, ki ga je toliko let nosil tuurli prijor Ahacij. je sedaj dičil široke prsi patra Ce-iestina, ali sedaj ni bil novi prijor nič prav vesel svojega dostojanstva, f>o katerem je toliko let hrepenel in obhajale so ga temne slutnje, da utegne biti kmalu konec njegovi slavi in njegovi moči. Pri volitvi je namreč med menihi nastal razpor. Nekateri izmed starejših menihov so bili očitno nastopili proti Celestinu, ker se niso strinjali z načinom njegovega vladanja in s sredstvi, katera je rabil, tla je krotil zatirano kmetsko ljudstvo. Ciganski napad na samostan je bil napravil na menihe globok vtis. Nekateri so začeli spoznavati veliko nevarnost, ki preti samostanu, če ne začno z ljudmi drugače delati, tlrutfi so se bili navzeli reformacijskega duha in so iz tega vzroka nasprotovali Celestinu. Sicer je pater Celestin vzlic temu zmagal in je postal prijor, toda koj prve dni po njegovi instalaciji so štirje menihi skrivaj zapustili samostan in sporočili, da se več ne vrnejo; iz vsega vedenja nekaterih drugih menihov pa je prijor Celestin spoznal, da ima tudi meti tistimi, ki so ostali v samostanu, odločne nasprotnike. Odnehati pa zaradi tega ni mislil. Volja njegova je bila železna in neupogljiva in kar je sklenil, to je izvršil do zadnjih konsekvenc, pa če bi to moral plačati s svojo glavo. In tako je teklo življenje v samostanu prav tako, kakor pre i, ko je še živel prijor Ahacij. Prijor Celestin je imel samo enega prijatelja^ kateremu je res zaupal. To je ml Simon Kozina, ki ga je Celestin smatral za svojo glavno oporo, ker mu je vestno poročal o vsem, kar se je godilo na Vrhniki in daleč okoli po vaseh in gradovih in ker je i z vohunil tudi stvari, ki jih sicer niti pri spovedi ni bilo izvedeti. Prav poselmo važnost je polagal na natančna poročila o početju Antona Magajne, katerega je smatral za najnevarnejšega nasprotnika samostana in naravno je, da pa Je tudi zanimalo M a gaj novo razmerje z gospo Rcgino, ki je imela na vse ženstvo velik vpliv ter je mnogo storila, tla je celo ženstvo nehalo hoditi k spovedi, k maši in k obhajilu ter se navzemalo reformacijski naukov. — Bojim se. da nastane iz Mapa j novega razmerja z gos|>o Repi no še krvava tragedija, je večkrat menil prijor Celestin. Ce spozna Završali. da se mu je žena izneverila— kdo ve kaj stori. — E, kaj, je rekel Simon Kozina, navadno" je pa le, tla mož ženi odpusti. Poglejte, hrabri Menelaj je deset let čez trojansko zidovje Heleni grozil, da jo ubije, naposled ji je pa le vse odpustil. To je že tako usoda zakonskih mož in pravična usoda, da se jim ljubavni tri-umfi mladostnih let plačujejo v zakonu z rožički. I'rijor Celestin in njegov prijatelj Simon Kozina pa sta bila v zmoti. Magajna iti gospa Regina sta se le malokdaj videla in samo vspričo drugih ljudi govorila. Nikdar nista niti z besedico omenila ali izdala svojih čuvstev. " Tretji binkoštni dan je bilo pri cerkvi sv. Lenarta na Vrhniki proš-čenje in zbrala se je sedaj ogromna množica ljudstva iz cele obsežne župnije in tudi iz okolice, ne toliko zaradi cerkvenih opravil, nego ker je bil s shodom »družen semenj in različna razveseljevanja. Tudi gospa Regina-je imela goste. Prišli so sodniki iz Polhovega gradca, Erazem in tudi Angela in sodnik ZavTŠan je sam rekel svoji ženi, naj povabi ta dan tudi Antona Magaj-no. Pred cerkvijo j e bilo postavljenih vse polno štantov. Prodajalo se je vse mogoče blago, pa tudi sve-tinjice in škapulirji, rožni venci in odpustki. Suli kapucin je imel svoj peseben štant in je prodajal papeževe blagoslove in odpuščanje grehov. S tankim, cvilečim glasom je vabil ljudi k sebi in jim z veliko zgovornostjo ponujal svoje "blago". Kmetskcga ljudstva se je kar trlo okrop njega. Ljudje kristjanski, je vpil suhi kapucin, sem pojdije, sem! Ne skrbite samo za svoje požrešne želodce, skrbite za svoje neumrljive duše. Vaše duše ne Ixxlo deležne večnega izveličanja, ker so vse črne grehov. Več grehov ima vsak izmeti vas. kakor je kapelj v morju. Tu imate priložnost, da svoje duše operete in očistite, tla bodo j>o Vaši smrti kar naravnost zletele v nebesa . Kupite, ljudje krščanski, blagoslov svetega očeta, ki obvamje Vas in Vašo živino in Vaše njive vseh nezgod! Kupite odpustkov, da obvarujete svoje duše večnega pogubljenja 1 Velika gruča ljudstva je stala okrog kapucina in ga poslušala. Nekateri bo se pač smejali, drugim pa se je čitalo na obrazih, da verjameja vsako besedo, dočim so tretji segali v žepe in odštevali kapucinu krvavo prislužcne svotice ter dobivali za svoj denar popisane kose jiergamen-ta. Završanova družba je nekaj časa nevoljno opazovala ta prizor, jxrtem pa odšla v cerkev poslušat ljubljanskega kanonika, ki je imel ta dan pro|x)ved. Tudi cerkev je bila nabito polna a navzočni so bili sami kmetski ljudje iz hribov in iz oddaljenih vasi, in med njimi mnogo več žensk nego moških. Vrhniških tržanov ni bilo skoro nič v cerkvi in to je župnika jezilo, tla je bil ves zelen jeze. kajti tržani so pri darovanju vedno polagali srebrnike, časih pa tudi kak cekin na krožnik, med tem ko je bilo ta dan pričakovati samo bakre- nega drobiža. To je pa župnika peklo, kajti ljubil je denar nad vse in taksiral vernost svojih ovčic vedno le po visočini njihovih daril. Ko je vstopila Završanova družba, je tolsti ljubljanski kanonik na prižnici ravno [»opisoval peklenske strahote. Slikal je te muke in strahote tako, da je stare ženice kar spreletaval mraz in so se boječe pre-kr i že vale. Kanonik je natančno obrazložil. kako hudiči pogubljene duše |)eko in cvro, s kakimi instrumenti jih trpinčijo In kako njihove 1k>-lečine povečujejo. Potem pa je začel popisovati nebeške radosti, katerih so delžni izveličani kristjan je. — Kaj ne, ljubi kristjani, [>ečeni janjček s sladko repico Vam diši? Tudi šarkelj, masten in rahlo pečen, je znamenita,jed. Ali kaj je vse to proti užitkom, ki čakajo verne kristjane v nebeškem kraljestvu. Vi pa se hranite nebeške sreče in zaničujete duhovnike, ki vam branijo v pekel in vas spravljajo v nebesa. Oh, človek je pač nagnjen k slabemu ! Kakor sili brencelj konju [xxl rep, tako silite vi grešni ljudje v pekel; mi duhovniki pa stojimo pred |>ckIom in migamo in Vas nodimo na pot, ki votli k zveličanjn. A kako uaivs Vi to plačujete? Z grdo ne-hvaležnostjo. Vsakega vinarja Vam je žal, ki pa morate dati za čast l>ožjo. Obšel Vas je napuh, tla na l>esetle duhovnika že nič več ne daste. Ali ne veste, da govori iz duhovnika sv. Duh. Erazem se je nejevoljno obrnil in rekel glasno: — Idimo! Tega človeka ni poslušati. Jaz le ne pojmirn, kako more hiti kdo tako neumen in verjeti, da sv. Duh govori iz take nečedne fiosode, kakor je ta tolsti kanonik. Kanonik je v cerkvi še dolgo razgrajal, ali vzlic temu je bil župnik z denarnim usiK*hum njegove pro-povedi jako nezadovoljen,. kajti "ofer" se je kaj slal>o obtiesel. Po maši je bilo pred cerkvijo še dosti živahnejše kot poprej. Suhi kapucin je bil na svoj štant obesil velike s kričečimi hojami poslikane podobe. Na eni strani je visela podoba, na kateri se je videlo, kako grozovito hudiči grešnike po peklenskem ognju premetavajo, na drugi strani je visela ravno tako strahotna podoba, predstavljajoča Kristusovo trpljenje in smrt. Kapucin pa je kričal na vso moč in vabil ljudi k sebi. — Kaj ste obsedeni, da nič ne mislite, kako lx> po smrti. Se en čas bodete hodili jk* tej zemlji, potem pa pride smrtna ura. Namesto da bi mislili na nebesa, pa mislite na gostilne. Pred štantom se je prikazalo jedro kmetsko dekle. Kapucin jo je {»padel za krilo. — Ti si nečistnica, je zakričal nad prestrašenim dekletom. Nič ni treba tajiti 1 Mene ne premotiš! Kupi si odpustek, drugače si ljubljena. Samo osem grošev velja. Dekle se je kapucinu iztrgalo iz rok in zbežalo, Kapucin se je obrnil na drugo stran in jxjgrabil mladega fanta. — Ti, fant, od kod pa si ? ga je vprašal. — Iz Bevk, — Oh, iz Bevki Oh, kako se ti meni smiliš I Oh, koliko boš ti trpel v peklu! Ali naj ti ]>ovcm zakaj. Fant je bil tako presenečen, da ni mogel ničesar odgovoriti, kapucin pa se je nagnil k fantu in mu zaše-petal na uho: — Ti si ubijalec in prešestnik. Oh, jaz te dobro poznam. Pogubljen boš, če si ne kupiš odpustka. Samo dvanajst grošev velja. Ceneje ne more tak grd grešnik, kakor si ti, priti v nebesa. Fant je malo pomišljal, šel dvakrat, trikrat okrog štanta, potem pa odštel zahtevane groše. Tako je šla kupčija dalje in kapit-cinova skrinjica se je hitro polnila. Ko je kapucin zagledal Završana in njegovo družbo, se je obrnil k nji in smeje se, je začel j>o neanški vabiti, naj kaj kupi.' — Tudi za take, ki niso več prave vere, imam lepe reči v zalogi, je rekel kapucin. I>e pristopite! Jaz že vem, kaj ima gospoda rada! ..... Vzel je s štanta dve poli in jih ponudil Završanti. Na eni je bil naslikan porostasen kanonik, spodaj pa so bili tiskani Luthrovi verzi: Canonici, der Bichof Knech^ Auch aus des J-ucifers geschlecht; Ein vveissen Chorrock trugens an, Auch Pelzkappen sie mussten han, Ilir Horas beten sie allzeit, Das llerze war davon gar weit; K ur schlemmten, lebten in den Saus Ich hoff, es sei nun mit ihm aus. Na drugi poli pa so bile okrog velike cerkve naslikane vsakovrsuie 'živali. Pod sliko je bila tiskana znana Fischartova zabavljica: Die Heuchler stellen sich vvie Schaf Lrnd lauern vvie ein Fuchs im Schlaf. Die Sail zeigt an die Epikurer, Die Pfrundsau, Mastschwcin.Bauch- knecht, Hurer, VVie gerneinglich ist der Pfaffcn-herd, Der dieses Heiligthum sich niihrt. Der liock dcut die hohe Gelstlich-keit Mit tier stinckenden Fleischlichkeit. Take liste so v onih časih razšir-jevali katoličani proti evangelistom in evanpeliki proti katoličanom. Podjetni kapucin pa je oboje prodajal. Končno je kapucin z veliko slovesnostjo vzel iz svoje skrinje malo škatljico. — Ljudje kristjanski, je rekel z največjo resnobo, tukaj imam nekaj, česar ni dobiti za noben denar, kar pa pomaga proti kugi, toči, proti vsem boleznim in nesrečam. Glejte ljudje, tu je nekaj tistega sena, na katerem je počival naš Zveličar in Gospod Jezus Kristus v Naza-retu. Kapucin je odprl škatljico, v kateri je bilo nekoliko navadnega sena in pa pokazal ljudem. — To je relikvija, ki je ne dam iz rok, ki je ni dohiti za noben denar na svetu. Naš samostan varuje to relikvijo kot največjo svetinjo. Ali tistim, ki so preskrbeli za svoje duše s tem, da so kupili škapulirjev in odpustkov, tistim dovolim, da podu-iiajo to seno. Že to Vam bo pomagalo proti vsem boleznim. Ljudje so kar instinktivno stegnili vratove in duhali seno, ki jim ga je kapucin tlržal pod nosove. V tem trenotku pa je v Erazmu zavrela kri. Planil je med ljudi, udaril kapucina l*> roki, da je škat-Ijica odletela na stran in se je seno raztreslo, potem pa je prebmil kapucinu štant in trgal ter teptal odpustke in škapulirje in papeževe blagoslove, med tem ko so se ljudje strahotna odmaknili od njega, kakor da je fllazen ali obseden. {Daljo prihodnjič.) Vstajenje. (lolgota — zemlja prostrana —! Dovolj jo tekla kri v potokih! V spono bitja zakovana dovolj trpela v mukah bo 2o stokih! Umirajočih stok, pod bičem tirana, čul dovolj lz ječ ho Jo globokih! Joče no bo več; ne bo biča in tepenja. kajti napočil dan Jc odrešenja! So tisočletja žo odplula, ko človeštvo Imelo Jo txlrefienlka. Pa rabljev tol]>a ga Jo obsula, pijana, od zverinskega krika divjih mas, je tolpa rjula: "Na Gol goto! Ne maramo 6e refienika! Na niorlšču, na grobu so plesali, misleči, da na veke po ga pokopali. NI ga več —! vpili so krvolokl in častilcem njega, množici nešteti, sokall »o rane, da krvi tekli so potoki. Ječe, robstvo, bič ln grmade goreti zrli a smehom bo poSaatnlm lail — preroki, kralji — rabi jI, zrl faTjev trop Je kleti. V satanskih mukah človeštvo Je trpelo, po odre&enlku Je hrepenelo. In čuj! Pri Se! dan je odrešenja! Od roda (»e razlega glas do rotla: "Slavite dan našega vstajenja!" RazlivSl svojo moč od Izhoda do zahoda, strv&l rablje, strvfli znake trpljenja, vstal Je v Jasnem Jutra odrešenIk — svoboda 1 Krasen dan — bodočnost, nam bt> llvljenje. kajti avoboda svoje zdaj slavi vstajenjel J. M. Slovensko — angleški — rei'iilt je izšel. Cena f>0c, Donnrne po-šiljatve po money-orderju na V. J. Kubelka, Box 741 New York, N.Y. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. veij. Je J20.50. Temu je pridjati 5e 10 centov z* poštnino. M. V. Konda, 683 Loomls Str. CHICAGO, ILL. Manifest in poziv na shod. Družabni odnošaji in njih sloji razkrivajo danes delavske in obrtne razmere. Neovrgljivo dejstvo današnjega obrtnega razvoja je nadomestitev strojev za človeško spretnost, in množenje kapitalistične sile z osredotočenjem jjosestva — orodja, s katerim se prideluje in deli bogastvo. Zaradi tega dejstva, propada strokovno obrtništvo mej delavci in tekmovanje mčj kapitalisti pnako. Slojevna delitev se utrjuje lx>lj jn bolj, in slojevna nasprostva se po-ojstrujejo. Obrtniška Stroka se je pogreznila v splošno sužnost navadnih delavccv-stroja, kateremu strežejo. Novi stroji nadomeščajo staro brklarijo, iti fimdamentalno spodrl-vajo obrtno stroko ter provzročuje-jo čimdalje večjo armado brezposelnih. Ker se na ta način človeška spretnost izpodriva z mehaničnim napredkom, se kapitalisti lahko poslužujejo delavcev le tako dolgo, dokler je mozeg teh še mlad in poln, ter najčvrtejši za delo. Ko pa je moč delavca izčrpana vsled starosti in čutijo kapitalisti vsled onemoglosti tega manj i dobiček, se ga vrže na cesto, da lakote umira med starimi zavrženimi stroji. S tem je vstvarjena meja starosti, s katero so kapitalisti določili nesposobnost delavca za delo. Delavec, ki ne poseduje zemlje in orodja, je vzlic svoji strokovni obrtni spretnosti mezdni suženj. Tukaj vidi svojo obrambno moč raztrgano po moči delavske nesloge, kar je posledica uspešnega razvoja za industrijo. - Plače delavstva sirvt-urio nižajo, delavne ure pa daljšajo, medtem ko cene raznih monopolov za živež naraščajo. človek se preseljuje iz kraja v kraj, po zahtevah špekulantov, tako, da nima nobenega doma več. V takem polažaju je delavec prisiljen vzeti to, kar mu prevzetni delodajalec ponudi. Pri taki priliki se mora podvreči telesni in uUelektuelui preiskavi, katera je občutne j ša od sužnjev starega veka na sejmih. Delavci se več ne klasificirajo, dele po različnosti obrtnijske sposobnosti, kajti delodajalec jih zl>ere tako, kakor jih ravno potrebuje za postrežbo strojem. Ta preračunjena delitev ne zastopa nobene spretnosti ali koristi mej delavci, ampak je le namišljeno od delodajalcev, da potem delavec eden druzga ščuva in nasiljuje.k večjemu naporu v delavnici,, da se tako zatre vsa samozavest in obramba zoper tiranijo kapitalizma, da ostane na tak način prepir le med brati-sotrpini. Med tem, ko pospešujeio tako sistematično neslogo med delavci, se kapitalisti jako oprezno uravnavajo, ter pripravljajo za vsak slučaj na boj proti delavcem. Z zavezo delodajalcev skušajo zatreti z brutalno silo sodnjiskih razglasov in vojaško močjo vse na-gil>e za obrambo. Kadar se jim pa zde druga navodila plodonosnejša, takrat skrijejo njih hamlžarje pod plašč zlobne "Civic Federation", katera prevaruje in zapeljuje oi>e, ki jih goni in izrablja. Toda oba sredstva se jim posrečita le tedaj, ako so delavni sloji slepi in nesložni. Vojna četa delodajalcev in njih navedeni boji proti delavcem se vrše vedno v smislu solidarnosti mehaničnega in industrijelnega (obrtnji-skega) osrčja, med tem ko se delavci še vedno bojujejo za stare pravde po organizacijskem statutu, na podlagi strokovne delitve. Boji v zadnjem času nam dokazujejo to ulogo jasno. Tkalski delavci v Low-ell, Philadelphia in Fall River; mesarji v Chicajji, mašinisti na Santa Fe — nepodpirani po svojih sotrpinih |kk! pritiskom ravno-istih gospodarjev, do skrajnosti bo-jujočli rudarjev v Coloradi, ovirani s pomanjkanjem v jednakosti in solidarnosti v obrtnem boju; vse to kaže slabost in onemoglost delavcev v dosedanjih organizacijah in bojih. Ta zavržen in korumpiran sistem nam nudi le večni boj in napor; in le mali priboljšek v mezdni suž-nosti. Ta sistem je slep do sposobnosti, izvojevati si in ustanoviti novo industrijelno demokracijo, v kateri n^'bode več mezdne sužnosti, v kateri bodo delavci gosjx>darji orodja, s katerim bodo delali, in sami tudi vživali pridelke svojega truda. Ndsložnost, t. j. razdeljena moč strok, stroka od.stroke, ovira finun-cijelno in obrtno solidarnost, ter provzročuje nesposobrost. Razbije v, tnale kosce čete delavcev jn tako onemogle prisili, da se vdajo'. Uuijonisti'"skebajo" proti unionistom, delavec sovraži delavca in tako padejo brez (»omoči in sloge v roke kapitalistov. Ubrtnjiska ljubosumnost napeljuje k otvorenju strokovnega monokla, \ i sok a vstopnina v strokovne unije vzgaja v ljudeh čustvo, da postajajo girjevei proti svoji lastni volji. (Pride že.) Zanimivosti v "Nov. Domovini". Trda katoliška elevelandsko "Domovina", koje uredniki so suhi du-hoborci, se kaj radi popečajo sem-tertje z raznimi bajeslovnimi (žal, da čitatelji "Nove Dom. tega ba-jisloijii neruzumejo) čudeži, kojih "zgodovino" privlečejo izza prastarih dob, dobrovedoč, da jim ljudje revni na duhu raje vrjamejo, kot bi šli v isto staro dobo — nazaj prepričat se o istini teh "pozitivnih" čudežev. Tako pripoveduje ta katoliška vedeževalka v eni svojih številk jxwl "zanimivostjo", "da je pred Too leti šel k maši nek tirolski plemenitas, ki pa je zajedno hotel prejeti zakrament sv. telesa a navadna host j a se je temu plenienitašu baje zdela premajhna, zato je zahteval od duhovnika liostjo, ki jo navadno mašnik pri maš« mvžij<\ Duhovnik mu je baje to privolil in mu tisto liostjo jioložil v usta, ft host je mož u; mogel zavžiti. Zato je plemenitas pos-skušal — a iz hostje je neki prišla kri, (se je gotovo v jezik ugriznil. Opcumba učenca.) pa tla so se baje udrla |*x| njim," vedo povedati suhi duhoborci — "še danes se baje nahaja "tam" tista votlina." Tista sv. hostija je baje še danes v tisti tirolski cerkvi. Po stenah tiste cerkve pa jc zojxrt baje napisano v vseh jezikih, — tudi v slovenskem — da se je tam "čudež " zgodil. — No, nad tem, da bi ravno naši Kranjski farji in njih petoliz-niki nedelali s svojim jezikom reklame za čudeže, pa makari bi se cimili isti v slonovem trebuhu, pač nedvomimo, kajti predobro nam je znano, kakih sredstev se ti božji namestniki poslužujejo, kadar se gre za denar. Da so pa bili taki bajeslovni čudeži vedno novi izviri za izmozgavanje revnih na duhu, nam pač ni potreba še jiosebej jx>v-darjati. , Ce bi se v resnici imeli goditi Čudeži, kot so se baje takrat, ko se je isti plemenitas udri na Tirolskem, potem bi mi danes, ako bi se udrlo nekaj Kranjskih farjev i>o Ameriki iti doma na Kranjskem neimenovali noben čudež, ampak zasluženo in pravično kazen za poucumnevanjc ljudstva! Nič bi nas l>olj ne veselilo, kakor kadar bi slišali, da so farju, ki je stegal roke po krvavem centu odleteli prsti na "krtici". Da, v istini, žal, da se negodc čudeži 1 P— VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo "Bratstvo" št. 4,8 N P J v Gloncoe, D. dne 24. aprila na velikonočni pondeljek t. 1. v novih prostorih brata Xarola Domača. Na veselici Bvirn godba broječa 1» mož. Vstopnina stane za mo/.ke $1.50, sove jo VBukdo z vstopnino plačal tudi pijačo. Delavci na Neef in okolici, ki se mučite kakor sužnji v ameriških peklih, ixisetite veselico do zadnjega možu. Tritli delavec jo človek in ima pravico do uživanja ve-Bolja, zakaj bi torej vsaj v enkrat v lotu za nekaj treuotkov no poza-bil na vsakdanjo tlnko in prebil nekaj veselih uric v družbi svojih sotrpinov — delavcev. Odbor. Prodajani vozne listke (sifkarto) za francosko črto—Havre Now York in nao-brutno; nadalje za Cunard črto Roka, Trst New York in naob-ratno. Francoski parniki vozijo po f> dni, parniki C'unard črte pa jk> 12 I I dni od Trsta ali Roke do New Yorka. Postrežba izborna naobeh črtah. Pošiljam tudi denar v staro domovino po dnevnem kurzu in sem v zvezi z Jnajl>oljšinii bankami v Ameriki in stari domovini. \ nit tozrdev.ua vprašanja nuj se pošiljajo na naslov: M. V. KONDA fiSB Lomni« St. Chicago, 111. Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače Kodoriro In mineralno vodo. 576 W, 19. St. Telefon, Canal <52111) Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni, JOS. Ji: K AN, 159 \V. 18. St. Chiengo, so priporoča za popruv-1 jen je god. instrumentov NAJ KM M K & VAN A, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neojtojnih pijač. >'> SI Pisk St, Tel. Canal 1105 ^ Se nekaj koledarjev Ima npravuldtvo ^ '-'GLAS SVOBODE" * ^ naprodaj. Cona koledarju je 25c. ^ 44 4k 4* 4* 4» 4k f 4* 4» 4*14*4*4*4*1 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri «er N A 8 -tea, G) Ličen in trpežen štedilnik, katerega predoouje slika, lako kupite za $ I<>. Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranite Bi tudi denar, oko kupite svetilnice, preproge in drugo pohištvo pri nas. Jas. Vasumpaur, nu voglu is in Paulina nI. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, tla sem otvoril na voglu 18 Pl. in Loomis St. novouiejeni ------—.—- S a 1 o o n r- == Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževunje sej in zabav, oglasite so pri meni in pokažem Vam prostore, S spoštovanjem (Telefon Canal 721*1) JOSEPH POLACKK, fi83 Loomis, eor. 18 Pl. Chicago, 111. - BEZGAVKE 1 rane. Čista kri jc najboljša dedščina. Oni mladenič ali mladenka sta v resnici bogata, ki" prejmeta od svojih roditeljev dober telesni sestav in čvrsto zdravje. Bezgavke ali škro-feljni so podedovana krvna bolezen. Pokažejo se s tem, da se vratne žleze zvečajo in vgnoje tako, da nastanejo iz njih tekoče Oči so vnete in rdeče ter trepalnice napolnjene z 43 materijo. Kadar se zanemarijo ali pa nevedno zdravijo 43 z vnanjimi zdravili, tedaj |>ovzročijo bezgavke lx>leztu v 4> kosteh in store dostikrat bolnika hromega za celo živ-43 1 jen jc. ^ 43 1 Severov 1 Kričistitec 43 ' 43 4R 4R 43 43 43 H « 43 43 43 43 Ift 43 4S 4S 43 43 4« ; f Vnetje grla ril Bli- to skoma in na strašen način oropa ctH materi, njenega miljenčka. Rodi-te pripravljeni na vnetje grla s steklenico Severovega balzama za pljuča, to in ničesar se vam ni treba bati. ^ V njem boste našli takojšno po- moč. t Starost jc najboljši lek v takih slučajih in ga pričnite dajati bolniku takoj ter rabiti redno nekaj mesecev. Sčistil bo kri in vsi znaki bolezni bodo izginili. Izpahliiie so izginile. Čislani^ gospod'.— Prepričan sem, da so I 'asa zdravita najbol jša. Naročil sem od Vas tri steklenice Vašega kričiš t ilea in izpaUlinc na celem žiro tu so izginile. S spoštovanjem Vaš A. I 'aneak, Fayette City, Pa Cena steklenice $t.oo. 1 SEVEROVA ZDRAVILA SO NAPRODAJ V VSEH LEKARNAll.-ZDRAVNIŠKl NASVLTl ZASTONJ. Cena 25 in *>o centov, p®* -—:_ ^rinaša slabost, ti* zgulx) moči in pF pomanjkanje OV življenske jakosti. Nekateri lju- ^ pomagal staviti se v bran starostnim slabostim. C^1 Cena 75 centov, cfr --— S in obteži so o* splošna dediči- c3V na vsega Člo-veštva. Bolesti morajo biti, a ^ moderna znanost jih ve olajšati ^ v veliki meri. Severovo olje sv. Gotharda je najčudovitejši olajševalec bolečine, kar se jih prodaja. Cena 75 centov. Bolesti to to h¥ to' to Kamen ,NePrilikc z ________ hurjem, kot , vnetje mehur- OF ja. katar v mehurju itd., so na- o^ vadno posledica kamna ali peska (neke kristalne usedline v vodi). ^ Uživajte ^ Severov lek za jetra iti ledvice i to f koj spočetka in povrnila se vam bo snet zdrava delavnost. Cena 75 centov in $1.2«;. B W. F. Severa Co. "V5 •__. ___ ■— GLAS feVQBQDE "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by i The GIub Svobode Co 083 Looinis St. Chicago, III. Sntervil lit tho l*Mt Officn at » litrntfit. UL, »» s«h>ud c lati Mutter. Subscription 11.50 per year. AdvertIsotnenlB on agreement. "Glas Svobode" Itldo vsaki petek m velja za AMERlkO: za ceio leto ................$1-50 u poi leta .................75c ZA EVROPO: sa celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski i narftfi v Amerik', Naslov za dopise in pošiljat ve jo sledeči: Willis Svobode' <>y:i Loom is S r. Chicaoo, III. ____ "^g^ttjv-- Dopisi. S severnega tečaja. Svež, čist zrak kakor kristal se razprostira v Alaski. Morda niso zdravstvene razmere nikjer na svetu tako ugodne kakor tu na severu. Nalezljive bolezni so tu nepoznane; tudi bolezni in bolehanja ne poznamo, izvzemši slučajnega malega kaš-lja j« zimi. Pisec teh vrstic je čital zanimive razprave, kako ugodno upliva tu-kajšni sveži zrak na bolehrie ljudi. Cul sem hvaliti ljudi, ki so izkali zdravja v kaliforniških in druzih toplicah, a ga niso našli. In če je izmed tistih kateri zašel tu sem, si je v kratkem času krepko ojxmiogel, vidoma zboljšal svoje zdravje in tudi okreval, ako ni bila bolezen že preveč vkoreninena ali celo neozdravljiva. Ta prirodna vrlina, sveži, Čisti in krepčilni zrak vgaja vsakemu — izvzemši zdravnike — ki biva tu na severnem tečaji. Pa zal^aj bi ne? Zdravje je vendar največjega i>o-mena, posebno za nas delavce, ki -e pehamo za koščekom kruha jx> širnem zemeljskem oblu, kjer smo prisiljeni — radi ali neradi — igrati žalostno ttlogo od rojstva do smrt;. ne glede, smo li bolni ali zdravi. Sicer pa življenska osoda zahteva tudi tukaj v zdravem kraju vsako leto ogromno število žrtev v primeri z majhnim številom stanovnikov. Delo pod zemljo, letovanje po neizmernih pustinjah, ojstri zimski mraz, reka Yukon, ki je glavna cesta na sev. tečaju, po kateri pot-•niki prihajajo in odhajajo skozi celo leto, ko reka zmrzuje ali se taja, v največjem zimskem mrazu, to vse zahteva žrtve med iskalci zlatega prahu. Rekel sem, da so edino zdravnik' tu, katerim ni tukaj sni ugodni zdravstveni [x>ložaj všeč. To pa radi tega. ker nimajo prilike, da bi v najkrajšem Času hitro obogateli. Gorje pa je onemu, ki mora iskati pomoči pri zdravniku, |x»sebno delavcu, ki mora skoro ves zaslužek vporabiti za življenske potrebščine. Zdravnik ne gleda na to. da bi bolnika ozdravil, ali če je bolnik bogat ali reven. Njemu se »rre le za to, da dobi od njega denar. Od poroda računi fiajmanj $ioo, če ima kaj opraviti ali nič. Druge, male rane in operacije pa nesejo še več, ker zdravnik zdravi (?) po okolnostih premoženja ranjenih ali bolnih obiskovalcev. Ker je števik) liolnikov ali ranjencev majhno, pa oropajo onega, ki jim pride v |>est. Povsod, kamor se človek obrne je eden in isti zdravniški princip — denar. Lani je tu nekega našega rojaka malo vščipnilo v prst na roki. Ako bi dotični ne šel s pooblastilom družbe k zdravniku, ki se je zavezala poplačati vse stroške, bi bil rojak že po enem tednu zdrav. Tako je pa siromak hodil vse poletje k zdravniku. In ko je prišla jesen, mu je zdravnik svetoval, naj si da prst odrezati. Ali naš rojak ni poslušal zdravnikovega nasyeta, pač pa je šel v staro domovino, kjer je poznal ranocelnika, ki mu je kmalo izlečil prst. Takih, podobnih slučajev sem že mnogo videl Bol- nik je šel z malo rano k zdravniku, a zapustil ga je z veliko. Poiskal si je druzega zdravnika, kjer pa rezanja zopet ni bilo ne konca , ne kraja. Smešnice v humorističnih listih o zdravnikih in lečenju so prav umestne, ker pošiljajo bolnike t je, koder muh ni. V mestu ima človek vsaki čas priliko viditi take dogodke. Spominjam se še, ko je p-ed leti neki Slovenec obj#/il v Hitu "svetovnoznanega zdravnika" kot otrovalca. Poslal mu je zdravila, katera so kemiki po preiskušnji priznali takim, da bi še konj pogini', ako bi jih užival, i Večina zdravniških oglasov po listih ni druzega kut gola, navadna reklama, ki nese tolarje. Kako ti "kunštni" zdravniko lečijo že[>e — pardon bolnike, dodam v naslednjem. Bolnik, ki se zateče k nepoznanemu zdravniku in mu jx>toži svojo bolezen, omeni, da je čital v njegovem oglasu, da tudi on zdravi enake bolezni, dobi za odgovor: Da, da mi ozdravimo vsako bolezen, tako tudi vašo, ki ne bode prva. In ko imi zdravnik še "učeno" razlaga kako ta lKtlezen včinkuje na razne organe, kakšne občutke provzroča, tedaj bolnik verjame, da je našel v ve.it zdravniku človeka, ki ga zamore in hoče ozdraviti. Ko sta se vse dru-go zmenila, tedaj pride pa plačilo. — No, koliko pa hočete žrtvovati za vaše zdravje, vpraša zdravnik. Ako plačate $ioo. potem vam ne Ixvle treba več plačati do okrevanja. Siromašni delavec |x>nižno pridnimi, da ima komaj četrti del te svote. Tedaj lxxle stvar težavna, |K>navlja sladko zdravnik. Drugi ljudje žrtvujejo mnogo več za zdravje, kakor to malenkost. Ker ste revni, narediva tako, da plačate sedaj ?-J5 in jaz vam dam za mesec dnt zdravila. Ob mesecu pridite zo-l>et [>o zdravila, katera, vam bodem dal tudi za $25. Dal vam bodem črnim na belem, da dobite tudi v drugič zdravila za $^5- Ako je bolnik imel koncem meseca $25, je šel zopet jx> zdravila in dobil ničvredno brozgo. In ko je to nedolžno vodo*porabil, je bil se slabši kakor v začetku txilezni. In ko mu je siromak šel v tretjič potožit, da se mu ni še obrnilo na bolje, je pa zdravnik pokaral, češ, da ni postopal {>0 njegovem nasvetu, da drugi l>olniki "špetjdajo" za svoje zdravje po $100—$200—?iooo. sploh vse kar imajo. Itd. itd. Na sličen način zdravijo žepe "svetovtioznani in proslavljeni" ljudski oderuhi, ki so vse, le zdravniki he. (Pride Se.) Skrajna kapitalistična nesramnost. J'irdcn, lit,, due 14. afrila. Upam, da nobeden zavednih delavcev ne verjame lažnjivim kapitalističnim časnikom, ki poročajo o vzrokih razstrelbe v garjevskein premogokopu Ziegler, ki je zahtevala zoj>et 43 človeških žrtev. (irozna razstrelba plinov se je pri-j>etila dne 3. t. m. takoj, ko so premogarji odšli v rov. V državi Illinois je ta premogokop baje edini garjevski premogokop, kjer unija ni imela nič govoriti. Radi tega je sledila t ml i tako grozna razstrelba. Znani, čikaški milijonar Leiter, lastnik tega premogokopa je mi nolo zimo imel najeto državno milico, ki je stala državo okroglih $20,000, da je triumfiral nad organiziranimi delavci. Da je zairacgc! toliko časa obdržati na svoji lastnini državno milico, je imel najete razne lopove, ki so |xj noči na raznih krajih streljali, da je obudil sum, da po noči napadajo unij ski premogarji njegovo garjevsko mesto. Kapitalistični časniki so pa oleg je pa smodnik še v železnih sodčkih. Ako je bilo v rovu 36 sodčkov smodnika brez varstva v rovu je že to dejstvo samo na sebi kažnjivo. Nevarne razstrelbe, ki se pogosto pojavljajo v Ameriki, provzročajo v prvi vrsti plini, ki izhajajo iz premogi irv se nabirajo na raznih krajih.,kjer ni dobre ventilacije. Tudi velike množine praha, ki se nabirajo v rovu, so Če&tokrat |x>vod razstrelili. Posebna nevarnost preti, ako je v bližini razstreljen takozvani "wind shad" (obrambni zid), ali če s silo pritajen ogenj tak obrambni zid prodere. Da vešči unijski protnogarji ne gredo v smrt, kakor teleta v klavnico, je umevno. Oni ne gredo v rov, dokler ni nalašč za preiskavo plina nastavljeni vslužUencc preiskal rov glede plina. Vprav v garjevskein premogokopu Ziegler so pa že dva dni pred razstrelbo popravljali ventilacijsko napravo, kar je zakrivilo, da sc je nabralo mnogo plina. Delavci ne poznavši nevarnost, so šli z odprtimi svetiluicariii v rov, kar je vžgalo plin in plin na smodnik. Ako bi bila razstrelba provzročena jx> "wind shatlu", ne bila bi tako grozna, pa t tuli, le delo neukega premo-garja. Naj preiskujemo razstrelbo. s katere strani hočemo, vedno pridemo do zaključka, tla je grozno razstrelbo provzročil le podjetnik sam s svojo brezobzirno lakomnostjo. Sedaj se govori, da Ixxle državna komisija preiskala vzroke o razstrel-bi v Ziegleru in radovedni smo, če Ixnle prišla do istih zaključkov kakor Lcitercve kreature — ogledni-ški porotniki. Koder delajo organizirani premogarji tudi nesreče niso tako pogoste, ker sami skrbe za varnost svojega Življenja. Pisalo bi se lahko še mnogo o tem. Ali objava je že sama na sebi toliko svarilna za vse rojake, da ne bodo hodili delat v garjevske premogokope. Gotovo .se \kk\o vsi rojaki ogibali garjevskega dela, ne samo radi tega, ker je nečastno in sramotilno za delavce, ampak ker je tako spojeno z raznimi nezgodami in nevarnostmi Čikaškega milijonarja Lcitew s\ pa dobro zapomnimo. Pri prihodnjih volitvah ga morda najdemo na republikanski glasovnici za kak višji državni urad. poleg ga bodo pa vsi ameriški slovenski listi —- izvzemši "Glas S voh." — na čelu jim "Glas Naroda" toplo priporočati kot uglednega in velezaslužnega ipoSa vsem Slovencem. Kapitalisti bodo glasovali iz ljubezni do njega, kjer vničuje unije, delavci, pa. ker garjevce t ritmoma mori. Torej, izvolitev mu je zagotovljena. Mi pa resno razmišljajmo. da bodemo pripravljeni, kedar pride do volilne bitke. Povoda imamo vedno do vel j l S-, premogar. SomWfeniki rusročujte in trifo-ročujte svoje lasopise. OBLEKE ZA ODRASLE W DEČKE Za to sezono, priredili smo za v pre-gled in prodi t jo izvrstno sklmlišče raznih oblek prvo vrsto. Za nizko ceno si nabaviti; fino blago. Cene bo., 01) $5.00 00 820.00 I Vogal Blue Island Ave. in IB ulice, JELIipK & MAYER, lastnika. OD) Yakima, Paloosc, Clearwater Yalleys Pacifičiiotf»QCi» obrežje T^Z Ozemlje, kjer dežuje rodno. Zluta prilika za naseljence. Zahtevajte takoj informacije. Celyi vožnja za lianeljence H POSEBNIMI VLAKI NA ZA PAI), Iz St. Paula in Minneapolis do Billin-Mont. $15; Helena $20; Spokane, Viisli. $22; VBaki dan do 15 maja. Po selmo cene za naseljence po $(1 v Mi-nnesoto in N. Dakoto, vsaki torek v mareu in aprilu. Potujose jx> Northern Pacific železnici C. H', Moll, (lentrel Emigration . Uviil, SI. /'««/. Votnt tent in Jruta po Ml Hita tt tioht fri r. . I. .1/,(rtu. -tft, /'.m. Dept., »JI Sa. Clark St. C hit aro, III, .•///<»<>./ ( . ,1/. ( 'le/uit/, (JtntraJ l'attt*iL< r . h'tnt. -V. /'. Ni ., SI. J',ml, AUmm. 365—367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste. Svetovnoznani trgovci z obleko za mož. ko in dečke. V naši zalogi so naprodaj |X)mludatiske obleko najrazličnejšega kro-jn. Delo solidno, blugo trpežno, cene pa nizko. Mo?ke obleke od $6.50 do $23.00 Površniki od $8.50 do g 18.00 Obleke za dečke in otroke od $3.50 do 87,50 S & II zeleno varstvene znamke zu vsaki konmd, katoregu kupite. Obiščite nas in prepričaj te se. Podporna Jednota. Nadzorniki: Porotni odbor: s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, Bol) S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stbukelj, 51U Power Str.', Johnstown, Pa. J. tajnik:.Martin Kon'DA, f»H-5 Looniis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: frank Petuič, (J8B Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank KLobučak, 0617 Ewiug Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badqvinac, P.O.Box 1U3 La Salle, III. John Versčaj, (574 \\\ 21st 1*1., Chicago, 111. Anton Mladič, 134 W. [<)th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str.. James ville, Wis. Martin Potokar, 664 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, III. , . .... I John Versčaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Uo niBki 1 Tog Duller, 7 Walker Str., JameaviTlu, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Odl)or S. N. P. -L ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vso Slano, ki i um jo vprašanju do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajniku Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Pristop. DruŠtVo "Triglav" št. 2 v La Salle. III. Matija PovSe št. 781; Jer noj Lindi< št. 732; Josip Ermakora št. 733; Ivan Pondeljn ?t. 731; Anton Marut št, 735; Filip Knstresen št. 736. Društvo šteje UD udov. Društvo " Adrija" št. 3 v .lohnstown. Pa.: Kurol Cerjak št. 747; Jo sip Jeruša št. 748; Frank Grobenc št. 740. Društvo šteje 51 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O : Anton Romih št. 754. Društvo šteje 27 udov. Društvo "Bratstvo" št. G v Morgan, Pa.: Ivan Loskoveo št. 756 Društvo šteje 42 udov. Društvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring, Wyo.: Ivan Tomšič št. 737; Frank Nograšekšt.738; Anton Novak št.789;*Danijel Sikičšt.740. Društvo štejo ">7 udov. Društvo "Sloga" št. 11 v Waukegan, III.: Frank Brenčič št. 755; Društvo št. 24 udov. Društvo "Zarja" št. 15 v Ravonadulo, Wash.: Jernej Skerbine št 715; Ivan Trlep št. 746. Društvo št. 21 udov. Društvo-"Bled" št. 17 v Lorain, O.: Ivan Prinlio sj..757;. Autou Kužiiik št. 75S; MarkiJ'Veukovec št. 759." Društvo šteje 14 udov. Drvštvo"Orel" št. 19 v Stone City, Ivans.: Josip Potočnik št. 750; Ivan Božičnikšt. 751; Frank Klavžeršt. 752 Frank Šare št. 753. Društvo štejo 33 udov- Društvo "Sokol" št. 20 v Ely, Minn,: Paul Lobe št. 741; Martin Skala št. 742; Ivan Butala št. 743; »Jurij Vitulišmam št. 741. Društvo šteje 18 udov. Zopet sprejeli. Društvo "Slavija" št. I v Chicago, 111.: Ivan J. Sfonič št. 560. Društvo štoje 68 udov. Društvo "Adrija"št. 3 v Johnstown, Pa.: Prank Span št. 481. Društvo šteje 52 udov. Društvo "Sokol" št. II v Roalyn, Wash.: Martin Bogataj št- 323; Ivan Dolinšek št, 501. Društvo šteje 15 udov. Snspcndovanje. Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Fortunat Cepuder št. 54. Društvo šteje <17 udov. Društvo "Bratoljub" št 7 v Claridge, Pa.: Jurij Marjetic št. 217; Gašper Lazar št. 220; (lothanl Sevekaršt. 222; Lovrenc Bitene št. 230; Frank Ocepek št. 233; Alojs Vodlan št. 231; Ivan Mačnik št. 587 Diuštvo štejo 43 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kana.: Andrej Buvdot št. 25lJ. Društvo šteje 76 udov. Društvo "BratBtvo" št. 4 v Steel, O.: Albert Ivnik št. 158, Društvo šteje 26 udov. I z k I učen je. Društvo "Trdnjava"št. 10 v Rock Spring, Wyo.: Jernej Sterlič št, 306; Matija Kuhelij št. 308. Društvo šteje 55 udov. Odstop. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Frank Serbeo št. 158: Društvo šteje 51 udov. Društvo "Delavec" št. 8 v So. Chicago, III.: Ivan Jekovec št, 252. Društvo stoje 18 udov, MARTIN V. KONDA, L r. tajnik. Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno pr«no£i$č« za nizko ceno. Postrežba točna in (zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago,, III. Naročajte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu upijskemu krojaču m So. Halsted St. na vogalu W. 10th Pl. ki čisti in popravlja tudi ženske in možke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. A Poskusite I ■g najboljše unijske *< i « $ » $ f* Criterion smodke J katere izdeluje ■» A—B, X Lent in # : s mmmm ^ 91H Payne Ave.Cleveland, O. £ Postrežba točna. Cene nizke. £ | H. F. Ariiifj I Joseph H. Miller 56 Net'lve Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana smodke in rnnovrstni fini tobak. * * « Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največje veletrgovine J. A S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino 210 212 Ontario St.Cleveland,O Kasparjeva držav-na banka. B23 Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje ootrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, si' pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovolj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je bolez-nim, nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg so pa prikazujejo še druge l>ole/.ni, ki imajo BVoj izvor lo v bIo-bj krvi. n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. Cena 75c; po pošti 85r. Izdeluje in prodaja edino J. C. lleriiianek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago III. Ali ste že nakupili pomladansko ^-OBLEKO IN BLAGO?-^ Oglejte si našo velikansko izbero. Mi smo ogledali vse tvornice, v katerih se izdeluje pomladansko blago. Naše blago ni le najnovejše mode, ampak tudi trpežno. P&Ute, prepričajte se sami o našem črnem, volnenem, svilnatem blagu, našem perilu in ............................drugem raznobarvnem blagu............................. Črna svila iz Peau de Soie — 27 palcev široka, posebno vporabna za srajce, ooleke, QQn krila. Navadna cena S 1.35. Sedaj jd. le...j{Ju Bela japonska svila jd. široka, za bluze in obleko, se lahko pere. Navadna cena CCp za jd. 75c. Sedaj le...................jjb Fina kitajska svila — 24 do 27 pairov široka v raznih barvali, torej tudi bele in Črne. J Op Navadna cena 50—5yc. Stane sedaj le,..4Ull Fin in krasen "mohair"—V najrazličnejših barvah. Jako vporaben za bluze, krila Cflp in predpasnike, Posebna cena za jd.....Uull Panamski ''mohair" v raznih barvah—v najrazličnejših pomladanskih vzorcih. nnp Se prodaja sedaj jd. po........... .....uoU Volneno "seree" blagO—4ti palcev Široko,, raznih pomladanskih vzorcev. Posebna COp cena za jd. le..........................(J(jU "Granite" blago—46 palcev široko, sama volna. Imamo vse najmodernejše vzorce. HO« Stane jd. le............................/ Ju Fini krep-sicilijanski "melrose" in "mohair" v vseh pomladanskih vzorcih, torej tudi črne barve. Stane jd. le............. Svilnata prunela — fin kitajski svilnati krep — mešana svila in volna. (t>1 QP Stane jd. le........................3)1 uD Šifon iz pavole — črne, modre ali rjave barve; posebna za take obleke, ki se dajo lQlp večkrat v perilo. Jd. le...............lu^U Kosci blaga — dolgi od 2 do 12 jd.; vporabni za bluze in krila. Stane jd. le............................Q4|j Blago za obleke v najrazličnejših barvah. Navadna cena jd. 25c. Stane 1 rjp sedaj le...............................j/(j Fino volneno blago po najnovejših vzorcih. Navadna cena za jd. 50c. Stane sedaj le............................. Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22. 56/,563v*565 BW£ ISLAND AVE. iz — Vesten tolužnik prod smrtjo jo ljubljanski frančiškan pator An« gelik. V Šobrovi hiši na Dunoj-ski cesti živi stara ženica, ki nc pričakuje dolgega življenja več. Pater .\ngelik jo hodi mnogokrat tolažit in ji pripoveduje tako groz-no'reči, da ženici njeni sivi lusji vstajajo po konci. Zadnjič ji je pripovedoval, da pridejo kmali Turki v našo deželo, ki bodo^vee pomorili in vse pobrali. Da-se nji ne zgodi zadnje, naj da rajši njemu spravit svojojhro ni ln ično knjižice, ker v samostan si Turki nobojoupali. Ali jo ženska ubogala ta ukaz ali ne, tu vemo, znano jo pa, da hodi pator Angelik dan tla dan k dotični žen ski in to samo radi denarja, koro-koli revežev so frančiškani nič kaj dosti negnotejo, ker nimajo denarja. Hrvatske stvari. Hrvatske sodnijo so znale poskrbeti, da so postale znano tudi zunaj mej domovine,. čeravno ne v nujbolšcm smislu. Marsikaj je korumpmd bivši ban grof Khnen-Hedorvnry, ki je sedaj ravno tako navdušen Madjar, kakor jo bil v Zagrebu do ber Hrvat; a nič ni prislo*pod njegovim režimom tako nakant kakor pravosodje. ' Toliko političnih procesov ni bilo v razmerju nikjer kakor na Hrvatskem in sodbe so bile vedno tendenciozno, Ni dosti, da hrvatske postave itak niso nič vredno; pa so take kakršno so," nimajo nobeno veljave za sodnike na Hrvatskem, kadar stoje prod njimi nasprotniki vladnega zistema, posebno pa če so obtoženci socialisti. Ko jo Hedervary od Sel, se je splošno mislilo, da bo vsaj to popravi. Toda zlo je že tako vkore-ninjeno, da ga ni moči tako non.i-gloma iztrebiti. To jo moral p.nr. očutiti sodrug Ivorač. Svoj čus je bil z drjom. Potočnjokoui vred obtožen radi znano brošure. "Kako se ilrži prosti lopov na banskoj stolici". Oba obtoženca sta bila takrat oproščena; ali državni pravilnik je vložil priziv na višjo sodišče jo obsodilo sodruga Ko raca na 10 mesecev težke ječe. ki jih sedaj, |fl|no eno vorsko "resnico", k absolvira, glede drja, 1'otočnjaka heovr/no — dokaznna?l Ali pa je zahtevalo novo razpravo. Ta so je izvršila pred 4. tedni in jo bil dr. Potočnjuk zopot oproščen, ker se mu ni mogla dokazati, da bi bil on spisal tisto brošuro. Državni pravilnik pa je zopot uloz.il priziv. Tudi sodrug Hukšeg je odsedal 14 dni zapora radi članka o ogrskem želozaičarskem štrajku v "Slobod-ni rieči". Tudi to je bilo nekaj špecilično hrvatskega. Ves odbor stavke, ki je bil takrat obtožen, je bil oproščen; le urednik "Slobodno rieči" je storil zločin! Končno bo tudi take tendenciozno sodbe za nekoj dobro; ljudstvo vsaj izpoz-na, kaj jo pravosodje vredno v meščanski razredni drŽavi, da je to pravosodje le navaden humbug. — Katoliškega imenu nc inarajo Znano je, kako klerikalci v stari domovini obešojo Broje kotoličun-stvo na vso plotove. Vse mora "katoliško" biti: bralna društva, izobraževalna in politična društva, vsa nosijo katoliško ime. Kake piškavo vrednosti pa je to katoli-čanstvo naših klerikalcev, se razvidi iz dejstva, da imajo razna podjetja. pri katerih tem lokomueženi materijalni interes veleva, zatajiti in celo prikriti '"katoliški" značaj. Denar jim gre nad vse, tudi nad sveto katoliško vero. Klerikalci i-majo v Ljubljani svojo katoliško tiskovno društvo in tiskarno. Nedavno se jim je posrečilo pridobiti v last tiskarno rajnega Rihard Se-bra v Postojui. To tiskarno bo si uredili kot tilijnlko svoje ljubljanske katoliške tiskarne in jo zalagajo z delom iz Ljubljane. Vsakdo bi mislil, da če jo mati katoliška, bode tudi hči deležna tego edino zveličavnega značaja in imena. Pa kaj šo. Pod firmo katoliško tiskarno bi se na Notranjskem preklica-no malo opravilo in zaslužilo: drugače je, če bo t iskarna vodi pod staro renoniirnno firmo Bichard Sober; to vtegne marsikoga zapeljati mesto v Maks Boberjevo, v klerikalno tiskarno. Kaj kutoli-ouustvo, "gšoft" jo naša devizo, ho torej rekli klerikalci in so svoji filjalki v Postojni dali ime iuio: Tiskarna R. Šebor nasledniki, tiosp. Anton Bonliventura in drugi farji, kaj pravite k temu? Vašemu tako gorečemu katoliškemu prepričanju vendar ne moro biti všeč, da ho katoliško podjetje poslužuje liberalnega, tedaj grešnega imemi? Ali vas nič ne lioli, ko vidite, kako Vaši pristaši in podložniki za-metavujo katoliško ime? bogu uui-rnonu dajejo prednost pred Vašim Kristusom kraljem! Molite zanje in spišite kako brošuro o drugem poglavitnem grehu, o katerem pravi sveto pismo: "Korenina vsega hudega je lakomnost". (Tim. 0,1(1.) Škofa Jegliča jo sran^! Škof Anton Bonavontura jo v svojim pastirskem listu, kakor je znano, svojim vernikom podsmrtnim grehom prepovedal citati znanstvene knjige in poslušati znanstvena predavanja. Pasi so tudi drugodi škofje hudi reakcijonnrci, Vendar še doslej ni nobeden izdal tako stu-pidno prepovedi, kakor škof Jeglič. Zato so to prepoved kot nekak nnikum priobčili tudi dunajski in grnški listi. To pa škofu Tonetu ni bilo prav, bilo ga ji' sram, ker je vedel, da se Ik> ves svet smejal njegovi atupidnosti. Zato je naprosil dr. Susteršioa, da jo poslal imenovanim listom popravek, da škof Jeglič ni prepovedal poslušati znanstvenih predavanj, marveč da se je v svojem pastirskem listu samo izjavil proti temu, da se v javnih predavanjih nedokazano hipoteze proglašajo za dokazane znanstveno resnico in so s tem slepi občinstvo. Torej škof Jeglič proglaša neovržnodokazano naravoslovne resnice za hipoteze, razno verske bajke in mite pa za čisto in golo resnico! Ali bi nam učeni škof Tone hotel povedati, oziroma navesti ki je pre- vzvišeni (?) ne ve, da je vsa vera samo "stvar ouvstva"? — Klerikalno časopisje kar ne more prehvuliti Marijinih družb in na vseh prižnicah se popisujejo to Marijino družbe kot zavetišča čistoBti in nedolžnosti. No, mati božja se mora pač bridko jokati nad tom svojimi otroki, saj vzlio Bvetinjice na prsih ni laliko dobit i večjih grešnic, ko so v Marijinih družbah. Kako vplivajo Marijine družbe na članico, kažo tudi naslednji slučaj: Marija L—t, komaj 1") let staro deklo iz farobrezoviške seje vzgojo vala v Marijini dražbi. Na prsih jo nosila dve svetinjici in veljala jo za zgled katoliške device Nedavno tega so otroci, ki so se igrali pred nekiui skednjem slišali pritajeno šepetanje in šumenje na skednju Pogledali so skozi špranje in videli kaj čudno reči. Otroci so hiteli poklicot druge ljudi in nastal je velikanski škandal. Marijino devico in njenega ljubčkn so potegnili iz slame in devica je dobilo take zaušnice, da so sve-tinjico šklefetale. Punicu pa je vpila doma, da bo drugo Marijine devico se veliko slabše, kot je ona. Sploh so so izvedele pri tej priliki tako reči, da se lahko reče: Marijino devica ni m bena nič prida; če je bilo tudi prej pošteno, v Marijini družbi se gotovo pokvari. Ljudje pa so dajali denar otroku, ki je videl ves prizor no skednju, da jim je kazal, kaj bo je godilo. Težko so ga odvadili tega. Oj to Marijine družbe! Somišljeniki naročajte in priporočajte 'GLAS SVOBODE. F. J. SKALA k CO. 320—323 W. 18. ulica 1 ČESK0"SL0YANf}KA 11ANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, Besobno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedsčiue. Zastopniki družb: bremško, ham-jbnrške, antverpške, r&ttordamško in francoske prekomorsko vožno črte. V New Vorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadrško oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. O mož potrebuje za ltoinor- jovopivoin Honrlnm Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. R-tt Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom i>o Zdr. državah, onim v Chicogi in dragim okolici naznanjam, da točim v svojem novourejo-nim "saloonn" vedno , svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBko smodke na razjx>lago, Vsace-inu v zabavo služi dobro urejeno k<>gljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC <517 H. Center Ave. blizo 11) ulico Chicago, III. £_ £1 Edina vlnarna, ki toči najboljše kalifornijsko in importirana vino. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kupljico. Vsi dobro došli! t > i x t********* ****** ************* ****** ^ I Kdor se želi učiti in naučiti 2 I angleško brez učitelja ———————————————— £ naj si nabavi najnovejši I Slovensko—angleški—rečnik. # • Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških be- « sodi naboja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico S je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. S CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. « Donar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov i V. J. Kubelka, P. 0. Box 744 Z New York N. Y. I s " Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. jigs /ij Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek delu jo direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včiukuje tudi na črevo, da sozavrsi prebavni proces po poloma. VSA HRANA, ki se jo prebavila pravilno, se spremeni v čiBto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in fivljenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino I ozdravi vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti v tre vab, vse nepravilnosti na jetrah, Vse krvne In kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas IxkIo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva V lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 7J){) So. Asjiland Aye. Chicago, 111. Triuerjev brinjovec ozdravi vse bolezni na jetrah in Žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja. .. ______ 16257815 Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. 6 6 6 Družbinske in društvene skupine. Ženitovanjske in otročje alike ho naša specialltetu. ('ene primerne iu solidne. 381-393 Mm k vogal 14. Pl. Telefon Canal 287 - Kad 30 lot so jo obnašal Dr. R1CHTERJEV 8VBTOVNI, PRHNOVl,JKNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSMel^ zoper HEUMATI2EM, POKOST1TICO, FODAGEO itd. ■> in razne reumatlčno neprilike. BAflOt 2 Set. la S Oct. t vMta lekarn«* """"" ali prt F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Mr- LIE61CH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci Že mnogo lot izdeluje najlepše velike in male sli-ke po najnižjih conah. 80-8« Euclid vi ve. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. L ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna, ZntornJ, rojaki Slovene), v alučuju U« Vtim Jo troha zdravniško pomoči vam ml prlporočitmo samo Iti cUlno lu tui;a alnvnuiftt In l/.kušcnu^n zdravniku ker so ni jedcu drugi zdravnik no more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on. riTnnAIII llrtr nm run ker cm je,liu* poana po znamenjih takoj vsako bolezen in rudi tega ož- U/UHAV VSF Ril F/N drovivsetnožke In žensko bolezni boilini akutno ali pa zastarelo (kro-i UULUilllp nignej4 Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni j, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, (revah, ledvicah, jetrah, mehurja, kakor tudi vseli bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, uervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronliijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi junje, revmatizein, giht, trganje iti bolečine v križu, hrbtu, ledjih In boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo nogo in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izr&bljevanja samega sebe, šumenje in tok iz uSes, oglufienje, vso bolezni na očeh, izpadanjo las, lusko ali prh nt» glavi, srbenje, lišaje, mozolje, ture, hrasto in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurustečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranjo in zunajue bolezni. On jo prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi tso tajne možke in ženske spolno bolezni, kakor tudi „8iftllsw, točno ln popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolozni ostano tajno). ŽenBkam in moškim se ni treba sramovati ter noj natančno in zanesljivo opiše jo svojo spolno bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteriml se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka : M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutno Imlezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenju, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Yarn da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi zo-dostavtvhv za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katere sem trpela mul tri leta in katere ste mo Vi edini popolnoma ozdravili, srčno so Vam zuto z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-vencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Man Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdruvljeu od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih Organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vušili zdravilih popolnoma ozdravil ta sem zdaj Čisto zdrav in vesel kakor poprej ln delam že on mesec. Vara poSiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabost ni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoii botezni, če jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čus, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov: «9. Slovenec: JOHN STRAH W. Ferotnt Str. — Mawiloo, O. Dr. E. C. Collins Medical Institute I40 WEST 34th STREET, NEW YORK, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili. IS. v. — Kraki škof Maliuič jo izdal Bvojim vernikom pastirsko pismo, v katerem jim toplo priporoča i>o-niŽtiost, krotkoBt iu pohlevnoBt. Mi pa mislimo, dace bodo istrski Hrvatje še kaj dolgo časa ponižni, krotki in pohlevni, jih bo kmalu vzel hudič, naj l»o le italijanskega ali rimskega pokoljenja. Zaščitnik vere. Komaj verjeten prepir za vero nekega otroka se jo vnel pred kratkim v kraju Langensalzu v I'ruši ji. Leta 1 H'J.'J sta so tam poročila protestantsko deklo iti katoliški moški in sicer protestantsko. Leto pozneje rojena hčerka jo bilo protestantsko krščena. lfijKL letajo umrl oče. Dekletce jo pohajalo cel čas šolski* obveznosti protestantsko šolo v Langensalzi. Preti dobrim letom je pa dobila otrokova moti sodni sklep, ki znukazuje, tla so ,morn otrok vzgajati v katoliški šoli vsled pritožbe katoliškega župnika v Langetisalzi, Mati se jo upirala temu z motivacijo, da je bil otrok z dovoljenjem očetovim po prote-stantskem obredu krščen. Ona da no pusti otroka v katoliško ljudsko šolo, ko je vendar protestantska devetrazrednn srednja šola l>oljša. Vlada je sicer dovolila materi, da ostano dekletce v srednji šoli, toda po splošnem pruskem deželnem pravu iz lotu 1805k mora hoditi k katoliškemu krščanskemu nauku. \*Bi koraki} m ate rini so bili zastonj čeprav je otrok že pet let v proflT stantski šoli. Ko je izšla najvišja odločba v tej zadevi, in ko tudi prošnja na katoliškega župnika v Langetisalzi, da bi ne prožal na otroka, ni nič pomagala, prikazal seje pred nekaj dnevi v protestant ski šoli stražnik, da bi odvedel o-t roka v katoliško šolo. Ker pa je otrokova mati kaj takega pričako valil, zapustila jo prejšnji dan Langensalzo iu so preselila drugam. Kuj takega se godi še lota l!K).")l Opomniti jo treba, da ima Langensalza 12.000 prebivalcev in le HIM) katoličanov, Klorikalizem in ljudska oni i ka. Nekaj vežo pač klerikalce vseh dežel in vseh narodov; to je njih sovraštvo napram ljudski omiki Prav značilni so nekateri stavki iz klerikalnega lista 'Freie Stiuinien', ki izhaja na Badenskom. Pobožni list pravi: "Kaj koristi vse tisti* premnogo (?) znanje, ki ga vte-pejo v ljudskih Šolah v glave in ki so ga kmalu zopet pozabi. Druge ga uspeha nima. kakor tla postanejo mladi ljudje ošabn.... Ako se nebi v ljudskih šolah preveč zaR te.valo od učiteljev in od učencev, hi šola uspevala in teduj tutli nt bode primanjkovalo učiteljev, kajti ravno t ti ko se bodo oprijeli i>o-klica, ki sicer nimajo izvrstnega talenta, vendar pa dosti za mesto ljudskega učitelja; več pa ni treba. Illaznost in samomor sta cesto posledici premnogega znanja.. Zahteva učiteljev po večji izobrazbi m izvira iz potrel>e, temveč iz liro penenja po višji plači". Tako kakor na Badenskem mislijo klerikalci povsod. Iz tega je videti kako krasna bi morala biti šola, ako bi jo dobili klerikalci popolnoma v roko. Seveda; oni potrebujejo nevedno ljudstvo, učitelje pa bi radi imeli zu metlo. — Zopet eden. "Arbeiterwille" poroča, tla jo izginil rimsko-kato-liški župnik Rudi v Pliberktt na Koroškem. Izginil je, ker Be jo bal, da ga zapro. Ta božji namestnik ima namreč na Kizsti yeo hudodelstev zoper nravnost. Zadnja njegova žrtev je bil neki Iti letni fant, ki je za svojo iiBluŽuost dobil od Radia — krono. — Zlato so začeli kopati v Ka-sejovieu pri Plznu. Uspehi so do-sedaj povoljni, kajti dobilo se je 21 gramov zlata na tono zemlje. — V vojaško življenje zaljubljen jo bil (»Hotni narednik pri veliko-varoldinskem polku Sondor Mark. Ker bi bil moral iti v pokoj — služil jo žo. 40 let —so] je vsled žalosti ustrelil. —L1>ožur Im Na potu iz Trsta^v Atene jo nastal, nu~Lloy-(lovijjhu 1 j f^Da 1 m at ia'' požar, kT"so ga z veliko težavo pogasili. — La Salle, HI. _Na"obČnem zboru%društva "Tri-glavni.,2jŠ|N f^l bo bili .voljeni iiuslednjl^bratjo^ v "odlior:^ ".John ' 'ogrič,j, predsed n i kom; ~ Silvester Kramilršio,^ Dan.S^Hadovinoz. podpredsednikom; L. tajnikom; 'losip Roaton. zapisnikarjem Jer-noj Vogrich£zn~stopn i kTTn Vse člane,Jki dolgujejo na ino-BHfinihJJdoneskih, se opozarja, da poravnajo v najkrajšem času zuo-Htale.mesečne doneske. Člani, ki so preselijo iz LaSalle-n, naj naznanijo svojo,novo adreso 1. tajniku. Dffn— Badovmaz liox 193 ttjffllLa Salle, III, Listnica uredništva. Cešenski Himeu Vašo razpravo smo prejeli. Hvala! Ako" imate krajših dopisov na razpolago, nam bodete zelo ustregli. '~Z~dafjšim"i članki smo precej'založeni.—i, Po-zdravi Zdravnik izgubil^vso nado. £_Tak slučaj se;j jo .sporočil nam. Soproga g. Andrej a j Hehafla v jfoyjj01'1'' K- J«/ večkratni j tirala kri in[z< 1 ra v n i k jofcizjnvil,fda je nepotrebno izdnjntijj[dciinr^zu zdravila, ker ni upanja dafc.bi*[se jijohraniloj/živl joiije.fr Njo|soprog jej imoij tnkrutjpiutf revmatizem*. Družina j« bila v^resnici v^žldost-nem položaji.^On namj joj pisal nasknlnje; "ImelBem revmatizein v nogah. Trpel sem noziiosnojbo- lečinejin zgubivjil brzo svojo moč. Kupi 1 somi buteljko^ Trinerjovega, /.(1 ra v i 1 n ega, g re n k ega^v i naktitel r«> bo mi večkrat.'priporočali in ta-koj jo bilo boljše. Moja soproga, ki jebljuvala večkrat kri tako močno, da jo zdravnik izgubil vso nado, jeposktiBila to zdravilo in([od takrat He ji jo hitro obrnilo| na boljše. Mi upamo, da bode popolnoma okrevala.BE ,*t!*nJJ Trinerjove, zdravilno, fgrenko vino gotovo ozdravi vse želodčne bolozni, če so 1(» še za ozdraviti. Ta pripomoček ozdravi vnetje trebušne mrene, ojači želodčne mišice in vpliva nn želodčni sok. llrana se dobro prebavi in spremeni v zdravo kri. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111. Pozor rojaki Širom Amerike! Slovenski "Sokol" v Cleveland u bodo zgratlil svoj lastni dom. A kei jo nemogoče, da bi velike strošku za to stuvbo pokrili loolani'So-kola" bo obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev in Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli do zgradbe sokolskega domu. Mi mislimo, da nam ni potreba šo posebej povdarjoti, da Bokolska ali telovadna društva v Ameriki ne slone na šovinističnih frazah, am-da stoje na temelju pravice za vso narode in ruzredo ▼ gospodarskem in političnem oziru. V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vsak-do dobf, kdor se zglasi pri tajniku, Nacetu Rotarju 20 Norwood Str., Cleveland, Ohio. • Odbor. Tudi upravuistvo "Glas Svobo-le" sprejema darove za tokoltki dom v Clevelandu. Imena daroval* cev bodo prijavljena v listu. Uredništvo "Gl. Sv." \ .... _ ___ 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. -o- Pa norih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo. ' IV. Resnično, a kazen ni pretirana!" "Da, nikakor i»e! Za Jakopa XV. so take grešnike sežigali na grmadah l Dandanes jim pa samo priprezajo k železnici, ker je njega milost, sedanji nadškof Martinus, v tem oziru premeliak, predober." "Kaj li je prcgieŠil mladi človek, katerega sem opazil tik bivšega tovariša tvojega?" "Pregreha njegova je nekoliko manjša. Srečal je na ulicah duhovnika svete cerkve in mu v pozabljivosti svoji ni i>otjubil roke. Urad za obrambo časti mašnikov — sacrum officium defendendae dignitati saecrdotum — obsodi! ga je Lrlede na njega mladost in očitno globoko kcsnnjc — samo na šest let v vprego!' "Tudi ta kazen se mi vidi milostna!" odgovorim. "Pri nas v Sibiriji bi ga bili bržkone obsodili kar na dolgih deset let! — Ali kdo jc oni, ki vleče prav zadaj, kateremu se vidi najbolj, kako težko premika svoje kosti? Ta je tudi tisti, kateremu nadzornikov bič največkrat zažvižga po plečih." "Temu se ne godi preslabo!" odvrne mi proefsor. "Čevljar jc iz čevljarskega oddelka. Ko pa je srečal .cerkovnika Svetega Florija-na. ni se mu odkril, kakor jc pro-pisano. Urad za češčenje cerkovnikov — sacrum officium defendendae dignitati sacristanum — obsodil ga je zaradi tega na šestmesečno težko železniško vprego." "Sedaj mi je pa že jasna teorija blaženega Antona od Kala!" odgovorim spremljevalcu. "Dobro vidim, da imate v mer tu svojem pravične sodnike 1" "Sreča tvoja!" dostavi profesor, "da te ni kdo čul, ko si zaklical prej ime vragovo!" "Pred kakšen urad bi me bili tirali jKJtem?'' "Takoj bi te bili vklenilr v železje in te izročili uradu v zabranjevanje pregrehe — sacrum officium de prohibendis [x-ccatis. — (»lede na to, tla si tujec, obsodil bi te bil ta urad vsaj na dvanajst let v 'kaze-mate' na (iolavcc. Tvoj ime tek pa bi zapadel nadškofov t blagajiiici!" "Hvala ti za pojasnilo! Sedaj mi pa se povej, kakšno vojaščino imate, in kakšna je jKisadka, ki brani srečo in blaginjo ineata vašega?" "Tudi to ti hočem jjovedati. V limoni sami ležita dva polka, in . slavnoznana kohorta "starih devic', kateri je izročen ženski oddelek. Oba polka sta samostanski urejena in bivata tu v mestnem ozidji Vrhovni vojskovodja jc presvetli nadškof Martinus; vsakenyP>|»olku pa zapoveduje jxdkovniji^ dostojanstvom prčlata. V me^*okri-vala na glavo. Ta straža se je polagoma razmnožila v polk, obseza-joč dvanajst kohort. Po vojaški in samostanski živč; čisti so, trezni in zanesljivi, udani visokemu nadškofu, Zato so jim izročena jedrna mestna vrata, da jih straži jo; ostro pazijo ondu, da se v mestu ne priklati kakšen krivovercc, ki bi begal ljudstvo.' Tudi so slovesno obljubili večno uboštvo, tako da živi ves polk ob sami miloščini. Kaj dobro mu toref rabijo mestna vrata, ker mora vsakdo, naj si gre iz mesta, naj si gre v mesto, gologlavim liene-diktincem deliti miloščino!" Začudim se: "Torej vedno uboštvo so obljubili vojaki vaši! Potem jim pa nadškof ne daje nobene plače?" "Gotovo nc! Kakšnega jiomena bi bilo sicer večno uboštvo? Na tem načelu je osnovan ves oddelek papeževe vojske, kolikor ga je v utrjenem ostrogu goriškem." "Ubčem pa živi ?" /*hb miloščini! Vsak teden ima poselma kohorta pri sleharnem polku službo, da berači po okolici. Ti vojaki jemljejo denar, jedila, vse, kar Krre v vrečo ali žep. Take ko-liorte hodijo daleč na okrog; celo v Emono so že pri beračile časih. Ali to ni pri jalo gologlavi telesni straži, ki jc me lila, da ji t\ija kohorta krati dohodek. 1'ripetilo sc je celo, da so se zgrabiti z orožjem, in da je tekla kri zaradi milodarov. Od tedaj papeževe kohorte ne smejo več v mesto!" "To je res izvrstna organizacija," mislil sem si. "Koliko so stale vojske za prvega življenja mojega, se-laj pa ne stanejo ničesar!" "Torej |x>lk 'telesne straže* živi zgolj ob miloščini?" "Gotovo! In priliko bodeš imel opaziti, kako izvrstno je vse urejeno v tem oziru." V tem času sva dospela tja, kjer jc pri zidu izviral studenec. Močan curek je Vrel iz zemlje in |K>lnil ka-menito korito, vloženo v tla. Potem sc je odtekal ]x> vodotoči in izginjal pod ozidje. Okrog tega vrelca so bile napravljene klopi; povzidn pa je viselo obilp jiosod, s katerimi se je lahko zajemala voda. Železni obroči so bili vzidani v steno, da je bilo moči nanje privezavati živino, ako jo jc kdo slučajno imel s sabo. Pri tem vrelci je obstal vseučiliški profesor, privezal mojega konja k teni in izprcgovoril: "Odpočijva si nekoliko. Tukaj pijem vselej, kadar sem se navečerjal na kapiteljskem repišči! Tu pije sploh vsakdo, ki je na |«»ti v mesto. Na tem. mestu se smejo napiti celo hudodel-niki, vpreženi v železnico", in to celo tedaj, kadar vozijo premi lost i vega nadškofa. Izkratka: tu pije vse, in sicer iz stare navade, vkorinjene v zgodovini naši. Torej pij val" Natočil je čiste vode in mi jo [x> lal. Pil sem slastno, ker je bila to >rva voda, katero sem pil i>o drugi svoji stvaritvi, in ker je bila to voda z zemljo slovenske! "Praviš, da pijo tukaj vsi, ki so na poti v mesto, in to iz stare navade?' "Iz jako stare navade! To je bilo za nadškofa Janeza IC. blagega spomina. Takrat jc bil pri Sv. Ja-kopu vikarij Luka, mlad čvrst duhovnik, vnet za slavo svojega stanu. Zelo obljubljen jt' bil ženskemu sjiolu, [»osebno mlademu. Tiste dni je umrl stari župnik Sv. Jakopa, m župnik je hotel biti vikarij Luka, ki je bil zelo obljubljen ženstvu, posebno mlademu. Ali škof Janez mu ni hotel dati žujjc, kar je vikarija Luko tako užalilo, da se jc očitno uprl višjemu pastirju svojemu. Na trgu Sv. Jakopa je zasadil v zemljo prapor vstaje in pozval ženstvo vse župe sebi na pon>oč. To je bila prva in zadnja ženska vstaja, o kateri jiričajo listi zgodovine naše. Kakor jeden mož se je dvignilo raz-Ijučeno ženstvo, pobralo možem o-rožje, razdelilo se v kohorte in kakor nekdaj amacone boj a žel j no obkrožilo vikarija Luko. Zgodilo se jc to meseca malega travna 3919. leta, in najzanesljivejši zgodovinarji nam pripovedujejo, da se je nadškof Janez sam tresel na prestolu svojem. Ali vender sc vikarij Luka na Sv. Jakopa trgu ni mogel držati dolgo. To pa zlasti zato ne, ker ga ni podpiralo moštvo, zakaj vsakemu zakonskemu možu šentjakop-ske župe venderte ni bilo všeč, ako mu je drobna žena lazila za vikari-jem Luko." "Kako se je potem godilo vikanju?" vprašal sem radovedno, ker so me obhajali nekaki spomini iz devetnajstega stoletja. "Ko se jc nabralo "okolo 2000 močno oboroženih žensk, vrgel se je vikarij Luka ž njimi preko Gra-daščice v trnovsko predmestje, kjer ga je ženstvo tudi vzprejclo kar naj-presrčneje. Hipoma je imel vojske vsaj 4000 junakinj, oboroženih od nog do glave. Z njimi se jc utrdil za Gradaščico in okrog cerkve trnovske. V tem taborišču je dvakrat odbil naskok škofovskih vojakov, in s krvavimi glavami so le-ti bežali pred ženskami. Posebno in na prvem mestu se je odlikovala kohorta 'starih devic', katero si je vikarij Luka izbral za telesno stražo svojo. Ta kohorta je malone vsak dan u-darila preko Gradasčice v mesto, kjer sta sc širila strah in groza. Ze -e je menilo, da premaga vikarij Luka nadškofa Janeza, in da posadi samega sebe na škofovski sedež, ali na nesrečo vikarijevo se je v kolior-ti 'starih devic' vzbudila ljubosumnost Očitale so vikariju, bodisi u-pravičeno, liodisl neupravičeno, da kaže preveč simpatij do polkovnice, ki je vodila šentjakopsko brigado ženskega spola. Ker se vikarij Luka menda ni |>opolnoma mogel o-pravičiti. uprla se mu je kohorta 'starih devic', z vihrajočim prapo-rom prekoračila Gradaščico in pre-sLcipila % škofovski tabcir. Od tedaj je bledela zvezda vikariju Luki, in skoro mu je odbila zadnja ura! Janez IC. sam se je postavil na čelo vojski svoji in ž njo potisnil ulx> gega vikarija z ostanki njegovih žensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je bila krvava! ()če je usmrtil hčer, sin mater, in mož ženo! Na Zcna, bili so silni časi, toda končno je venderle ]>od-legel vikarij Luka. Obkolili so ga na ozidji za trnovsko cerkvijo, in drugače (si ni mogel |*>tnagati, nego da je skočil raz ozidje v veliko glo-boČino, kjer se jc |K»bil do smrti. Sam nadškof Janez jc vtxlil bitko, in. ko je bita zmaga dovršena, izdal je takoj splošno pomilostitev za vse krasne svoje nasprotnice. Popoldne tistega dne je šel premilostivi škof iz mesta, da bi se ohladit na polji. Prišel je tudi do tetra studenca. in žeja ga je zmogla. Naliti -i j c (lal ku|x> in jo izpraznil na čast slavne premage. Od tistih dob na je ostala navada, ' da pije vsakdo pri tem studenci, bodisi, da jc na |Kiti iz mesta, ali na poti v mesto, in sicer pije na slavo premagi nadškofa Janeza IC.!" (Dalje prihodnjič.) ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za. pobiranje naročnine, oglasov in prodavanje knjig so sledeči sodrugi: I). Hadovinatz, La Bal le. 111. I'airl SLalts, Calumet, Mich. Frank Vevar, lxjraln, O. Ju«. Matko, Claris«', Pa. Mike .Mayerle, I>advllle, Colo. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank I^evec, Yale, Kana. iKnac ŽlomberBar, 8 tee t, O. Frank Dermota, Federal, lla. Matija Petschnlk, Taylor, Wash. Marko Sod la. Crented Butte. Colo. Josip Piazzotta, IJarragh, Pa. Jernej Bogataj, Sheboygan, Wis. Anton Demšar, Broughton, Pa. Mike Klonov&ok, Sto najnižji ceni na zapadm »tram mesta. Obleke oil S O. naprej, površniki" " 8. " Naročene obleki* izdelujemo |k> najnovejši mo
  • " Dr, M, A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urnd 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © SLIKA PRENOČUJE uro za gospode z zlotoni prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jumfeni za 20 let. Ko-losovje ima l"> kamenov iti je najboljšega sistema "Springfield III, Movement" 10 size. Vsled znižane ceno stane sedaj lo $14.50 Ako želite dobro in trpožuo uro pontakiceni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovje Be jamči za tri lota. Jacob Stonich SI) E. Madison Nt. Chicago, 111. v | 'emu pustiš od nevednih zolio-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 IIM'K ISLAND AVE, CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 10» Somišljeniki naročujt« In prlporočujte "OLAS SVOBODE". Posebno ceno za tovorno blago in potnike — ZA- NASELJENCE in KUPOVALCE KMETU Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gabfield, Eagle, Delta, Mesa, Montbobb in Hinsdale, Colobaik), se lahko popelje tja lo po DENVER A Hit) GltANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. _______ ._____' ... &