.

















>«



















\A















































#  ■ . K












.

v -



.









^ V



■


\















'll


2 *






















^4


*

*£■>£$

v

*


« s




*v• u-c. <*■ . . •■•to' ; •







,

'






■

>VC»- n\ - iv . ;•>'■•'11>;'f ,y'>V '‘L- V "*}  .fc '

• ft.  ■• . v

yi }f •. j) - '■*•:•' ; u**V< «£>. ?■;>*  •**•>•. • ^ • 5 \i y>,  •fv .m»'/  >>>»' > ;*«i (



' *


















--




7**'



V. *,..*• '• . V * » . « Vrf ' \ ?•

wy. -\\£*









»vj




X

■-> .*, V. *'t v  • ®

IV;




£** lUtw* ■*''>>'  v * .• £  • .v.Ji? -Viv

.V


«•


■n * 4 .







* * .

•V' V









V' -V.




>*




•;*

*«



&-S:

•vA

Kv

✓







■ .*><
fj (:


y


* *k


■*-• afe >>• :>

S {  ***


ji; iv?



• V



> 4 > .

■•■ 'A

•' . .>>;-V;?--'. SC ;t-


\













Narodna in univerzitetna knjiZnlca

v Ljubliani



77171

TOBOLCEK

Knjizni almanah Bele Krajine

Ob tisodletnici kronanja kralja Tomislava

sestavil

DR. MARTIN MALNERlC

odvetnik

Aj, zelena je osa gora , zelena  —
Aj y  zelena je!

(drnomaljsko kolo.)

T \


V Ljubljani, 1925

* . * "7 (f  . A} i  a a  ‘t 4.. k s  m  iV ' / v * •/ r* v /  i> wi i\Ti-  ■ • \ v  XT' A -  ’'MV (  . *.

t \  a  F I i 1 ^ \ / - 1/ ■ « f T ! y ft ^ » f* i f  / I « I * v  r  ’\l I

• j\ c # 'i f  is *'%£  . , • Vf - / vWi /us/v</ J  v vV m.

r. * 4  i 1 * A jfW  . f  t  i  ' f  .  * v u ‘ I i * * <

Kfyv ' '-4 1  .rf vVifcfKTYv l * ' • v9. ,*•/• vw v*i f

y, V • • 1  . /\\ tit  »* Vi • *7 % » 4\ /*. • . v i/* < .«' /J * ^ f» '^z ’ "V *1 ,% f  y •/

Samozalozba. — Tisk J. Blasnikovih nasi, v Ljubljani.

‘•YT  « •' 1  * / A J '/  1  J s  ' ^ / 4  f J 4  \ v  \ V*  Jt.  j"fVi w *4 * * If V i ^ y  » %  v *  >

W *. , * ^ < /4 *» x«2 vt/  * s  \ ^ a  I f / > ki * | | • \ y. ^ ti p t y i v * L' * i **;• ^^ ' f f \  ^ ’r • * Uf * /  v' » v 11 '14 Vj

Cena 13'— Din.

m

\


\ k

m.


TOBOLCEK

Knjizni almanah Bele Krajine

Ob tisocletnici kronanja kralja Tomislava

sestavil

DR. MARTIN MALNERIC

odvetnik >

Aj , zelena je vsa gora, zelena  —
Aj, zelena je!

(Grnomaljsko kolo.)

V Ljubljani, 1925

Samozalozba.

Tisk J. Blasnikovih nasi, v Ljubljani.

Cena 13’— Din.


Vse tiskovne pravice pridrzane.

U v o d

Ob tisocletnem spominu kronanja kralja Tomislava sem nabral
iz knjig in novin jagod za belokranjsko bibliografijo. »Misel-vojacica«
»Toboloku« je boziona zdravica belokranjske matere.

Beseda to-bol-ec je ilirskotraskega izvora in pomeni prvotno
»mosnjo«, a tudi »oselnik«; posodo za strelice; »k 6 z o 1 e c« z a j a g o d e.

Crpal sem iz bibliografi j, 1  katalogov, 2  slovstvenih zgodovin. 3  —
Iskreno se zahvaljnjem vsem, ki so mi pomogli pri deln!

.Naj sluzi »Tobolcek« izobrazevalnim organizacijam, predava-
teljem, govornikom, kulturnim in politionim delavcem!

V Ljubljani,  cbie 20. aprila 1925.

%

Dr. Martin Malneric.

1  Simoncic; Tomsic; Slebinger; E. Kolodziejczyk.

2  Kataloga vseuciliscne knjiznice v Zagrebu in studijske knjiznice
v Ljubljani ter popis publikacij jugoslovanske akademije v Zagrebn.

3  K. Glaser; Grafenauer; Surmin; Bogdanovic.





.bovU




9A9i$Beov-fofciM« .oiilBfT^oiicfid oi^ituniolni $s  [)ox«t ai'/on ni

oiiJoyki uiamoq ni B*fOTsi A$9i$Bito;teiiI(|: 9t t>->-Io<f-ol abased
h o ■ji h  i b x *> 9 1 os6 i« ;soil9*ii8 bx  obo*oq ;»3iral9ao« rhiri b  ,»oLii*ofii«
— .xwvofco^s rfiaevifcvolft '«TOB<>fBjai .\fcrtfnAoiMid si mea IbctiO
| | Irrieb iicf ihgoiaoq iiq o* IA ,inj it  jnectfUBviiBs a« o mi tel

Innvr/ntob ininvMtiloq ni laitnJuilaA  t mo>Uin<>voa .la-icfeJ

/)H‘min‘Y nitT&ll i(l

G& 6 I a(lk {8  M  i>iib .iuaildtfLJ V



















.jlys^tsisijoloYl .3 ;t9xnidalfi ;->i4rrroT ;6i )Xio£ai3 J

9 oiHsii,jj>I sA*iibu\k  ni tidorgx^v v eein&iicwl sa^aiflSoe*? b$oI.bJ«/!  e
.mfryiynX •/• 9  riaf3B>lB o 'oiao^ac ifoaiildixq^ arqoq *r»i :  WiriJ v

I 1  .?)» rofTfifesoS ;fliflring rieirBnalsi^) : to kb  10 .d c



Narodoznanstvo.

Splosni opisi.

Mi Lank o Delimarie (Jurij Kobe), Beli Kranjci unkraj Kerke in
Save od Kostanjevice do Jesenic. Vzroknjih siromastva, gospodarstvo,
nacin zivljenja, postenost, jezik in vraze, Novice 1845. — Jurij Kobe,
Beli Kranjci unkraj hribov Gorjancev in Kocevarjev ob reki Kolpi on
Metlike do Osilnice, Novice 1847, — klasicni clankL — Leopold Kordes,
Sitten der krainischer Kulpbewohner, Carniolia 1844; ta spis je vplival
glede opisovanja lastnosti in znacaja Belih Kranjcev na poznejse pisa-
telje, tudi na Kobeta.

Safarik, Slovansky narodopis, 2 .  izd., 1849, str. 49—54; Safarik
smatra Bele Kranjce obenem z Brajci vred, kateri zive ob izvirih
Kolpe, za Srbe. line Brajcev izvajajo liekateri iz imena ilirskih
Brevikov; vendar ne odgovarja ta razlaga pravilom jezikoslovnega
razvoja; lazje bi razlagali ime Brajcev iz besede brajda (Braida). J.
Kobe pravi, da imennjejo Hrvati tudi Bele Kranjce Brajce. Tudi V.
Kozic pise (gl. zdolaj): ». ..tam iza Kostela na Braj.skim.« — A. F.
Fekonja, Dopisi St. Vraza, Beli Kranjci, SI. Nar. 1879, st. 155—6. —

Peter Kozler, Potovanje po okrajnah slovenskega naroda, Blei-
weisov koledarcek za 1. 1855., str. 46—47. Kozlerjev zemljevid slovenske
dezele, 1864, oznacuje Bele Kranjce za Hrvate. — Gl. tudi zemljevid,
Brockhaus, Konv. Lex. 1898, 12. zv. pri str. 718: Slovenci do Crnomlja.

— Narodopisni zemljevid Majciger-Pletersniik-Raicevega »Slovan-
stva« zaznamuje Slovence nekako do Dragatusa, juzno od tu pa pozna
Hrvate ter oznacuje za hrvasko tudi poljansko dolino, docim delo samo
primerja Bele Kranjce s kajkavskimi Hrvati. — M. Sladovic, Povjesti
biskupijah senjske i modruske ili krbavske, Trst, 1856, str. 28: Sladovic
sklepa iz bele obleke, iz poboznejsega in lniroljubnejsega znacaja,
delavnosti, domace obrtnosti, iz imen in nareeja mnogili prebivalcev
tostra.n Kapele vse do Lesc, Generalskega stola in Ribnika na to, da
so slovenskega pokolenja. Gl. tudi -p, Slovenci na Hrvaskem, Slov.
Narod, 1870, stev. 145. — St. Toinsic in Fr. Ivanc smatrata Gerovce za
llolenjce, Ravnogorce in Osivnicane pa za Gorenjee^

»Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statisticnem in zgodovin-
skem pregledu«, izdala Matica Slovenska 1. 1866, str. 41—42Beli Kranjci
so prvotno: prebivalci osivniske, farske in ibanjaloske zupnije, erno-
lnaljsko-metliskega okraja in krajev ob cesti iz Kostanjevice v Krsko
(»Mokricani«) v vaseh: Pristava, Jelsa, Gorica, Dr novo in »v dmzih
poleg Save do Gorjancev«. Slicen obseg dodeljuje Belim Kranjcem tudi
Ivan Lapajne v svojem »Domoznanstvu ikranjske vojvodine«. — Val-
vazor je pristeval Bele Kranjce k Hrvatom, Ehre, 6. knj. str. 302 si.

Od hervaske meje, Zgod. Danica 1856,^ str. 106—7; omenjena je
tudi Mencingerjeva slika sv. Stef an a v Semicu.

Franc Trdina, Dolenjcev narodna in okrajna imena, Slovan in
Dol. Novice 1889, stev. 14. Iz imena >>Sokcev« sklepa Trdina na pravo-
slavni, torej srbski znacaj onih prebivalcev Bele Krajine, ki so druge
tako imenovali. Isti, Izprehod v Belo Krajino,^ 1912. —

Dolenjci nekdaj in sedaj, Dol. Novice 1887, stev. 1. si. — Dolenjsko
prebivalstvo po narodnosti in veri, Dol. Novice 1889, stev. 7.

6

J. Korban, Kratek ozir na Poljance, Novice 1849. 4  — J. Kordes,
Sitten und Gebrauche der Follander, Blatter ans Krain 1861.

Skubec, Bela Kranja, Novice 1873 (kratka belezka s pesmico o
Katici v Crni gori).

A. K., Belokranjci, Slov. Narod 1903, stev. 210. — Dr. Janko Lokar,
Iz Bele Krajine, Carniola, nova vrsta 1911 (vazno za narodno obrt).

y Dr. Fr. Ogrin, SLike iz Belokrajine, 1922, s statistiko iz 1. 1921.

x Dr. Niko Zupanic, Beli Kranjci, Narodna enciklopedija (1).

O cakavcih v Avgustinovcu, Brezovicah, Brezju, Crneci vasi.
Cresnovcu, Gradcu in Ostrcu gl. Delimaric, 1. c. in »Vojvodstvo

Kran jsko«. QV! ODOl firl

Ivan Navratil, Uskoki na Kranjskem, Slov. Glasnik 1866. — St.
Vraz v Iskri, 1844. — .Srezniewski, 2umborscy Uskocy, Jutrz, 1843, I. 102—9.
Vlahii, Dol.Novice 1886, stev. 1—2, 4—6, 9. — Dr. Mai., gl. zgodovina.
Dr. Niko 2upanic, Zumbercani in Marindolci, 1912, paseben odti-
sek liz Prosvetnega Glasnika. — Isti, Izvestaj o natropoloskom i arheo-
loskom proucavanju Srba u Kranjskoj, Beograd 1909. — Isti, Izvestaj
o antropolovskom i pale 9 ntolosvkom radu u Narodnom Muzeju i eks<kur-
ziji u Bjeloj Kranjskoj, iz XXIII. Godisnjaka srp. kralj akademije v
Beogradu, 1910. — M. Resetar, Die Cakavstina..., Archiv f. slav. Phil.
XIII., str. 96.

J. Kolbezen, Sokci, Bizali, Dol. Novice 1915.

Ante Beg, Slovensko-nemska meja na Kocevskem, 1911.

O cig-anih v Beli Krajini gl. Ogrin, Sl'ike.
x v  Vatroslav Rozic, Prigorje, Zbornik za narodni zivot i obicaje
Juznih Slavena, knj. 12. in 13.

Rokopisi.

Dr Juro Adlesic (odvetmik v Ljubljani), Beloikrajina, 1908—10;
vsebina: Uvod. Prirodopis. Clovek. Selo in dom. Narodno gospodarstvo.
Pravo. Narodno zivljenje in obicaji. Narodno pe-snist-vo. Ta rokopis.
obsega 600 strani in -4° (z dodatki vred). — Bozo Racic: Tehnicna ter-
minologija zumberackega veziva. — Prisvaxki -vseh preloskih, adlesi-
ckih in starotrskih vasi. — Zbirka zivalskih imen in terminov za
tekstilno obrt. — Zgodovinske, gospodarske, etnografske belezke.

Potopisi. . 5

Gorenjegrajski Kuripesic je potoval 1. 1830. v Carigrad in nazaj
skozi Metliko; prim. Matkovic, Rad, knj. 56., o Gj. Husu pa knj. 55.

Ivan Merhar, Sreznevskij na Slovenskem, D. i S. 1899, o Metliki
in Gorjanoih na str. 163—4; nabiranje narodnih pesmi, nosnja i. dr.

M. Verne, Potovanje po nekaterih jugoslovanstkih krajih, Novice
18 62. — _

Ljudevit Tomsic, Iz Karlovca v kranjsko Vinico, Slovenec 1867,
stev. 38—40.

J. L. Podvitranski, Popotni listi z Dolenjskega, Slovenec 1874,
stev. 145 in 147.

'Potovanje dijakov v Karlovec, Novice 1873. — Popotne crtice,
Noyipe 1878: podroben opis Bele Krajine in takratnih dogodikov, posebno
politicnih (narodna zastava na lipi v Crmomljn, da nagaja okrajnemn
glavarjn Mahkotn, ki ni bil izvoljen za poslanca na nemskem programu).

Vatroslav Holz, Potovanje krizem domovine; v Metliki, Slov.
Narod 1883, stev. 270 (Prostoslav Kretanov).

Dr. Leopold Lenard, Onkraj Gorjancev, Slovenec 1909, st. 249—59:
(»Naj se govori, kar hoce o jngoslovanski yzajemnosti, vendar je go-
tovo, da stoje Slovenci etnologicno (!!) blizje Nemcem kot Srbom, o
kultnri niti ne govoriti!«).

4  Gl. tndi Slov. berilo za 3. gimn. razred, 1854.

7

Bogumil Gorenjko, V Belo Krajino, Zora-Prvi cveti, 1909/10. —
Prof. M. Stular, Se enkrat v Belo Krajino, Zora-Prvi cveti, 1909/10.
Prof. Stular popravlja nekatere pomotne podatke Gorenjka o Uskokih
ter dostavlja belezke o Treh Farah, bngarjenju, 5  kresovanju in o jezi-
kovnih posebnostih Bele Krajine.

Bozo Racic, Po Zumberku, Ucit. Tovaris, 7. X. 1920 (inarodopisno).

X a r o d li o z i v 1 j e n j e.

Pogledi tudi zdolaj: narodno blago, posebno Saselj in Strekelj!

Letna godovanja.

J. Kapelle, Das FruhLingsfest in Tschernembh Cariuolia 1839:
praznovanje »zelenega Jurija«; vrsilo se je v Crnomlju vsako leto na
zacinjo nedeljo v mesecu aprilu; prepevaje narodne pesmi, svirajoc na
svirale, piskajoc na rogove, zvite iz brezove skorje, so nosili mladenici
mlaj, ozaljsan od vrha do tal s svilenimi robcki in g a nazadnje posta-
vili pred najvisjo hiso, v kateri so stanovala dekleta, ki so mlaj skozi
okno osmukala, — J. Tomsic, Narodski obicaj na Vinici na Dolenjskem:
Sv. Jurij, Solsiki prijatelj, 1854, str. 179—81. — »Zeleni Juraj«, zapisal
Anton, razlozil J. Navratil, Let. Mat. Slov. 1879: pesem ob jurjevanju
v metliski oikolici.

Janko Barle, Krizi v Gribljah, Let. Mat. Slov., 1889: pastirski
obioaji in pesmi, pecenje cvrtja,

J. Navratil, Kres v Metliki, Vedez 1849. — Bernard Tomsic, Vor-
abend des Johannisfestes zu Weiniz in Uinterkrain, Carniola 1839. —
J. Kappelle, Der Johannisabend im Mottlinger Boden, Carniola 1842.
— I. Navratil, Kresne ali ivanjske pesmi belokrajskih kresnic, Kres
1886. — Janko Barle, Kresne ali ivanjske pesmi belokranjskih kresnic,
D. i. S. XII. — J. S., Ivanjske pesmi iz Adlesic, L. Z. 1887.

Jurij Sterbenc, Bajdnek v Poljanah ob Kolpi, Novice 1856. — Juri
Kobe, Badnjak v Poljanah ob Kolpi, Novice 1857. — Ivan Navratil,
Bozicno koledovanje v Metliki, Vedez 1849. — Pirc Krasinski, Bozic pri
Belokranjcih, Dol. Nov. 1889. — Bozic pri Belokranjcih, Dol. Nov. 1915.
Pogl. tudi »narodni kruhi«!

J. N. Vipauz, Die Ostern in Mottling, Carniola 1839. — Ivan
Navratil, Vuzem v Metliki, Vedez 1849.

Plesi. Kolo.

Pies z meci, Valvazor, Ehre, VI. knj. 302.

I. Navratil, Belokranjsko kolo, L. Z. 1888: metlisko, i>oljansko, vim-
sko, zumbersko, slavonsko, bosansko, hercegovsko in crnomaljsko kolo.

Narodna in cerkvena svecanost.

Skubec, Cerkvena svecanost pri starovercih na Bojancih in mar-
sikaj druzega, Novice 1873: kolo, vencanje, svatba, crnomaljski gostje,
metlisika godba, Novice 1873.

2enitev.

Bernard Tomsic, Die Gebrauche der Weimizer bei Hochzeiten,
Carniola 1840. — Jurij Kobe, En dan na piru v Krajini (vojaski gra-
nici), Novice 1853. — Miko Pozek, 2enitba v Belokranjski, Novice 1877:

5  0 bugarscicah gl. zdolaj »Zbirke«, B.^ Vodnik, 1. c.; narodne
epske pesmi so nastale v krajih, kjer se mesate kajkavscina in sto-
kavscina. Jurij Krizanic, roj. L 1617., je opozoril na te pesmi iz nepo-
sredne blizine Bele Krajine (Ribnik, Ozalj).

8

prosci, skrinja, »srna«, baba, pecenka na kolcu, darovanje, godba; ta
opis je podqben dr. Adlesicevemu. — Janko Barle, Zenitvanjski obicaji
Belih Kranjcev v podzemeljski zupniji, Let. Mat. Slav. 1889. — Franjo
Lovsin, Zenitqvatn jski in drugi belokranjski obicaji, Slovan 1914.

V. Rozic nayaja med zenitvanjskimi obicaji Prigorcev, ki pre
bivajo na vzhodnih obronkih Gorjancev, ta obicajni pogovor svatov:
»Ma gospoda, vi ste zabludili; drugud je put u Mekliku (ali kam
drugam); ovo nisu dvori, ke vi isete!« Prvi kapetan nati veli: »Mi
smo desli po pravim putu, tud se ide u Mekliku.«

Smrt. — Pogreb.

Bernard Tonisic, Gebrauche der Weinizer bei Begrabnissen, Car-
niolia 18e39. — Miko Pozek, Pravoslaven pogreb, Novice 1880.

Janko Barle, Narekovanje za umrlo mater jo, D. i. S. XII. —
Valvazor, Ehre, VI. iknj., 305. — Gl. tudi zdolaj Strekelj.

Narodni kruhi.

J. Buchenhain, Die Weilniachtsbrote, Carniolia 1844: iz Metlike.
Gl. tudi Pirc Krasinski, 1. c. in dr. Adlesic, ro-kopis (bozisnik: trikra-
ljica^ in novoletnica; vrtanj; vezila; pogaca). — Crnomaljske preste,
gl. Vera in cerkev: J. iVolcic, 1. c. 224.

Pastirske igre.

Dr. Adlesic, rokopis: ziljati, nebesati se, p’k’l-nebesa del at i, sukno
krasti, kolicati se, prasicati se, skrivati se, slepe niisi loviti, piscenkad,
sito-reseto iskati, postole sivati, pogacu rezati, ribtariti se, ^nrtveca.
delati, rklja ali bukvo kalati, zbele krasti, skrivati se, ni po kuci
pogledati.

Otroske igre.

Pogl. zdolaj pesmi, Strekelj-Glonar, IV. zv. in pa Cebular; je
seveda se vec drugih iger, n. pr. »To je moja granica«! (v Crnomlju).

Selo in dom.

J. Franke v Osterr. ung. Monarchic in Wort und Bild. VIII. zv.
— Dr. Janko Lokar, Belokranjska hisa, Carniola, nova vrsta 1912; pri-
znati je Franketu in dr. Adlesicu, da »je selo raztreseno v grucah«,
belokranjske vasi niso v »dolge obcestne vasi«, ampak skupine domov, ki
so drug od drugega loceni; skoro vsak v svoji skupini je »enodA^orec&.
V vecjih krajih je na srecli trg, kakor n. pr. v Dragatusu. V mestih,
a tudi po vinorodnih krajih srecamo polnadstropne hise. Zgradbe so
stavili najvec tesarji iz dragatuske fare. Tako pravi tudi Rozic o
zgradbah Prigorcev: »Negda su najvise takvu stahe delali beli Kranci
tam od Crnomlja — paleri ali picavori zvani«. Polnadstropne liise sre¬
camo tudi po »Krajini«.

O enodvorcih Usikokov prim, razen dr. Mala tudi K. B. v. Hiet-
zinger, Statistik der Militargranze des osterr. Kaiserthums. 1817. T,
str. 234, delo, ki je tudi sicer v nmogem oziru vazno.

O svetilih gl. razen Lokarja., Belqkr. hisa in Adlesicevega roko-
pisa (s skico »svecnika« na trinozcu): »cebinek« iz Doblic v Poroc. dez.
muz. v Ljubljani za leto 1906, str. 14.

Tkalstvo.

Dr. Jos. Mantuani, Narodopisne studije. Ostanek prazgodovinske
tkalske tehnike na Kranjskem, Carniola 1915, ikjer je opisana zlasti

9

tkalska tehnika v Beli Krajini, s slikami. — V. Smid, Krainische
Spi.nnroc.keii, Bericht des Landesmuseums in L. f. J. 1907, str. 37 si. &
slikami (v pril.). —

Narodna nosa (nosnja).

2e ime Belih Kranjcev, pr*avi jo, da izvira od njihove bele nosnje;
ined Slovani je znano tudi ime Belih Rusov, Belih Hrvatov in Belih
Srbov. (Nekateri razlagajo »Bele Ruse« v smislu Svobodnih Rusov). —
Nosnjo Uskokov opisali so ze Valvazor, Hacquet, Hoff, Breton: Illy-
rien und Dalmatien, 1816, Hietzinger 1. c., ki opisuje tudi nosnje
Hrvatov v Krajini, Navratil (Uskoki 1. c.) in Mai, da ne nastevam
ostalih. — Belokran js-ko nosmjo pa je prvi opisal Mihael H e i n k o :
Die Volkstrachten in Unterkrain, III, Carniolia 1842; primerja jo z
nosnjo Hrvatov v »slunjs,kem polku« (Slunj = Slovinj?); pravi, da
nosijo okoli Krupe haljo iz belega domacega sukna, navadno preko
ramen, kakor na sliki Arsenovica (glej zdolaj); Konban (1. c.)

pravi, da nosijo Pol janke z barzunom obsite^ kolar je. — Dal je: Lokar,
Lz Bele Krajine, 1. c., zlasti pa Albert Sic,  0 slovenskih narodnih
nosah, 1919. 0 nosnji Crnomaljk, ki nas jako spominja nosnje Osilni-
nicank, g*l. Belokranjec, 1. 8. 1908. — J. Navratil, Kako so Belim Kra-
njicam bili zatrti crni repi, Novice 1879, stev. 49. Gl. tudi Kobe, Beli
Kra.njci, in Adlesic, rokopis. O deznem plascu pastirjev prim. A. A.
Schmidl, Volkstrachten im Konigraich Illyrien, Illyr. Blatt 1843,
stev. 37. — 0 nosnji Zumbercanov in Gorjanov prim. Rozic, 1. c.,
knj. 12, 117—8.

Z bosansko nosnjo primerjata belokranjsko: J. Navratil, Pisma
o Bosni in Herce^ovini, L. M. SI. 1878 in Heinko, 1. c.; s hrvasko pii
D. Seljan, Zemljopis pokrajinah ilirskih, 1843, str. 39. Brezrokavni
zabunec primerja J, Navratil z bolg*arsko brezrokavno zensko suknjo,
Novice, 1875, str. 173.; gl. tudi zabunec devojke iz Vrlike v Dalmaciji:
Gaul-Lowy, Osterr. ung. Nationaltrachten, Wien, I. mapa, stev. VIII. —
O »skricarjih« gl. zdolaj, A. Sic, Narodni okraski na pirhih in kozuhih.
Gl. tudi zgoruj: Iv. Merhar, Sreznevskij na Slovensikem, 1. c. pa Fe-
konja, Pot v gornje str an i. Pisma St. Vraza.., SI. Nar. 1879, st. 22 in
st. 155—6.

Ilisbe in slike belokranjske narodne nosnje.

Goldensteinove slike v Korytkovi zbirki: Slowianszczyzna, tom 1.
Iliria, Slowency, listi: 31, 33, 34, 36, 37 (poljanska svatba z zastavonoso,
se nahaja tudi v Carnioli 1844), 38, 39, 41 (Osilnican in Osilnicanka). —
Iz zbirke Nikole Arsenovica [last mesta Belega grada]; moz in zena
iz Mokric, devojka iin moz iz Sosic, moz in zena iz Stojdrage, moz in
zena iz Mrzlega Polja, se: moz in zena iz Mokric; devojka in mladenic
iz Metlike, prim. Nikola Zega,, Zbirka Nikole Arsenovica, Narodna
starina 1923, s podobama devojke in mladenica iz Metlike na str. 140.
in 141. — Slike z jubilejnega sprevoda 1. 1908. v: I. Saselj, Bisernice,
II. del, iste tudi v D. i. S. 1909. — Slike v prilogah k Rozica »Prigorju«,
1. c. knj. 12. — Gl. tudi Valvazor, Ehre, VI. knj. 302. Tudi zgoraj nave-
dena razprava F. Lovsina je opremljena s slikami: Prihod svatov na
ne vest in dom; izpeljivanje mlade; kresnice; nevestin dar, odhod na
zeninov dom.

6  Pirc mavaja: bozicnik, novoletnico, gubanice, povitice (poval-
nice) ?  strucke in hlebcke (s pticki in okraski); »pugl« (odojak), papirnati
venci; kruh in vino; — op omin mater e, da ostane jo dec a verna
starim navadam;  mosnjic'ek, jarem na mizi; razpelo nad hlevnimi
vrati; narodne pesmi; zdravice.

10

Vezenine. Zbirke vezenin. (Gl. tudi »Prosveta« in »Umetnost«.)

Bozo Racic, Narodne vezenine na Kranjskem, SI. Nar. 18. 6. 1918.
Albert Sic, ^Narodne vezenine na Kranjskem, II. del: Belokranjske
vezenine 1918. Sic pojasnjuje tehniko (na ralice in s tkalnim vbodom),
omenja otirac iz Crnomlja z modro in oranzno ornamentiko ter podaja
prav bogato zbirko vzorcev. Po narodnih vzorcih napravile so si neka-
tere prijatelice Belih Kranjcev in belokranjske rojakinje cele opreme
v belokranjskem slogu: kot zastore za okna, blazine za na okna, namizne
prte, posteljne odeje, prtice za na omarice, torbice, otirace i. dr. Na-
vesti je tudi bojanske in zumberaeke pa marindolske preface, volnene
posteljne odeje, carape, torbe in torbice. Prapor metliskega Sokol a. —
Zbirke v ljubljanskem muzeju. Zasebne zbirke: g. I. Saslja, ge.  Harin-
gove  v prnomlju, gdc. L. Baudekove na Vinici, ge. M. Gostiseve roj.
Malnericeve v Ljubljani; slednji imate lastne vezenine v belokranj-
skem slogu; o zbirki narodnega muzeja gl. njega »Porocila«, zlasti za
1. 1906, str. 19.

NARODNO BLAGO.

Zbirke.

•

Ivan Saselj: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, I-II.
V Adlesicih mabral —, 1906—09: pregovori in reki; 227 pesmi; vraze,
prazne vere, narodni obicaji; bajeslovne stvari (divji moz ali Vilenjak,
prim, zdolaj Pripovedke: Kapelle; — Vidovin in Vidovina, Vile); 30
pripovedk in pravljic; slovarcek. — Janiko Barle, Iz narodne zaikladnice.
Nabral po Beli Krajini — Let. Mat. Slav. 1892: besede, lastna imena
domace zivine, pregovori, reki (koledovanje, pesmica: Lepa roza lilija
s sekiricami). — Davorin Nemanic, Narodno blago, L. Z. 1884. — A. Zlo-
gar, 5 snopicev narodnega blaga v rokopisu Mat. Slov. (vecinoma iz
metliske okolice). — Bozo Racic, Nabirajmo narodno blago! Ucit. Tov.
7. 1.1920.

Dr. Karel S trek el j, Slovenske narodne pesmi, I.—IV. (zlasti
III. zv.), 1895—1923. — Gl. tudi dr. B. Vodnik, Hrv. srb. nar. pesmi, 1913,
1/1, str. 13—14.

Legende.

O cerkvici sv. Primoza nad Semicem gl. Potopisi: Podvitranski.

— Dr. Adlesicev rokopis navaja legende: Kristus in sv. Peter — poma-
gata zenici streho pokrivat; — berac, ki je hudice sabom nosil, — pre-
kani nazadnje i sv. Petra, da mu malo odpre nebeska vrata, nakar
smukne noter,

Pripovedke in pravljice.

Joh. Kapelle, Die Sage vom wilden Manne, Illyrisches Blatt, 1840,
str. 191 si.: o divjem mozu v hribih nad Crnomljem, ki ga zvijacno vja-
mejo v skorenj; divji moz izhira in umre, prejsnje blagostanje^ izgine.

— Gqrenjec-Podgorican, Skratelj, narodna pripovedka belokranjsika (iz
Adlesic), Kres 1882. — Pozencan, Se ena povest od Petra Klepca (iz
Osilnice^ kjer da je bil Peter Klepec doma), Novice 1847. — I. Saselj,
Vile, D. i. iS. X., str. 640. — Janko Barle, Kaj pripovedujejo v Podzemlju
o kacah, s pesmicami, D. i. S. XI, 56—6L — 0 vukodlaku gl.: Bela Kra-
jina, nje prebivalci in njih sege, Dolenjec 1906; pisatelj poroca najvec
o pravljicah; ni posebno naklonjen Belim Krajincem, o ikaterih trdi:
»Ljudstvo (na Gorjancih) je jako domisljavo, samosvoje in skoro tujce
bojece. Ni torej cuda, da je tako pobozno.«

Jfer Trdina, Bajke in pripovesti o Gorjancih, I—TV, zbr. sp. II—V.
1904—08. — J. Kobe, Preklic stare moriti, Novice 1853, st. 3 in 4.

11

Dr. Adlesicev rokopis navaja se prayljice: muz gospodar; — pal-
cek (ki pornaga tatovom); — tri brati (najmlajsi prekani stare jsa); —
ribar: ne vlovi rib, obeca gospodu (vragu) ono, za kar lie zna, da ima,
kadar bo staro sedem let, — in aialovi polno rib; doma pove to zeni, ki
se zacuti noseco; kadar reze mati temu otroku kruha, plaka; dete poiz-
veduje za vzrok; sin, ko doraste, gre k duhovniku, .ki mu da tak nasvet,
da se resi. — Kdo te ima naji-aji 1 ? 2ena ne, ker jo premoti vrag; »ki bi
si bi 1 zeil saboum p’sa, bi te bil cuval in ne bi bil mene (preoblecenega
v oficira) pustilblizu, dokle te ne bi z lajanjem zbudil. A zena te je
tela v spanju ubit.« — Kok se je znebiu g'ospodar svoje zene-cupmce 1 ?
Semiska. — Hudobna maceha in grofovska pastorka, metliska.

Po narodni pripovedki: J. Kobe, Preklic stare moriti, Novice 1853,
st. 3 in 4.

0 »vetrnicah« in soblazni gl. I. Saselj, Zgodovina adlesicke fare,

str. 8.

Pesmi.

Bozo Kacic, Belokranjske otroske pesmi, 1924. — Dr. K. Strekelj
je zbral v I—II. zjv.  Slov. nar. pesmi 147, v III. 254 in v IV. (dr. Glonar-
jeva izdaja) 89 'belokranjskih pesmi, vsega tedaj 490 stevilk. Posebno
lepo mesto zavzemajo belokranjsike pesmi v III. zv., kjer opisuje Stre-
kelj tudi doticne obicaje (»obrede«) same (8., 9. in 10. snopic — bozicne
kolednice, novoletne in kolednice za sv. Tri kralje; kresne ali ladanjske
pesmi, med temi tudi jurjevske — pa kolo; narekanje za umrlimi). V
Strekljevi zbirki so gotovo zbrane vse do 1. 1923. v slovstvu zabelezene
belokranjske narodne pesmi, kot tudi pesmi iz rokopisnih zbirk J. Bar-
leta, L Saslja, A. 21ogarja in iz drugih manjsih rnkopisov. — O Sasljevi
zbirki gl. zgoraj.

Dr. Adlesicev rokopis obsega 149 pesmi, deloma neobjavljenih.

Albiin Cebular, Iz torbice belokranjskih palckov, 1925.

(I. Saselj je objavil najprej belokranjske narodne pesmi v Slo-
vanu 1886—7, L. Z. 1888, D. i. S. III. in V.). — GL tudi Korytko, Sloy.
pesmi ikranjsikiga naroda, n. pr. »Semiska gora« in >2enitna pesem iz
Metlike«. — »Brunka« v crn. kolu je pac — perunika (Perun).

Zagonetke.

L. Tomsic, Narodne zagonetke, Glasnik 1862, str. 112. — Gl. tudi
zgoraj J. Kobe, Preklic stare moriti.

Pregovori in reki. Naziranje o zivljenju, gospodarska, vreinenska
pravila.

I. Tomsic, Vinicke prislovice, Novice 1857; I. Saselj v Bisernicab
(prej v D. i. S. 1888, 1890 in 1893, v Drobtinicah 1887, Slovanu 1886—7,
L. Z. 1887), v D. i. S. XXIV., XXXV. i. d.; J. Barle, gl. istega spis: Iz
narodne za.kladnice, L. M. SI. 1892. — Gl. tudi J. Kobe, Beli Kranjci.

Vraze in prazne vere. /

I. Saselj, Bisernice (prej v D. i. S. II., V. in VII.). I. Navratil, Slo-
venske vraze in prazne vere, L. M. SI. 1885, 1887, 1888, 1890, 1892, 1894 in
1896. To delo obsega tudi vremenska pravila in narodne leke. — Dol.
Novice 1889, str. 55: Iz Bele Krajine.

Krajevna imena.

P. Ladislav, Rosalnice, D. i . S. IV. (1891), str. 73: rusalje, rusalke
— blizina pokopalisca pri Treh Farah in — pristavim — reke Kolpe.

12

L. Pintar, Nestoplja vas (Neustop — Neodstop), Carniola 1910 r
str. 77; Mehovo, L. Z. 1914, 566; Pol jane, L. Z. 1908, 247, 311; Vrtaca, L.
Z. 1913, 546; Zapovdje, L. Z. 1912, 552. — Prim, k Dragotusu Drahotus na
Moravskem; Sodevci, Sodinja vas, Sodni vrh, gl. Gruden, Sloveaiski
zupani v preteklosti, 1916, str. 35, Vavpeca vas pri Semicu, gL Gruden,
istotam, str. 36. — Crnomelj: Crnom-l-ji (Crnomov grad; Jaroslav-l-j;
tako o. Skrabec (Metlika je od 13. stol. ime okraja,  sedanja Metlika
se je zvala Novi trg v Logu fin der Awe, Alba, tudi »na Otoku«l gl.
Hitzinger, Nekatere stare fare..., cerkv. zgod., zdolaj). Bozjakovo: bo¬
ss jaci (templarji)? (Templarji so bili pri Treh Farah).

Gradac, Gradec, Pusti Gradec, Gradnik, Predgrad, Gradinje, Adle-
sici, Bojanci, Badovinci, Dragosevci, Dancidovici, Kordici, Milic-selo,
Pavieici, Pavnovici, Pribinci, Plavci, Sekulici, Markusici, Jakovinici,
Tomasevci, Ucakovci, Vrhovci, Vidnjevici; — Skavrin.i: Skaver: — Kroci:
Cruciuml

Grm. — Trnovec. — Strazni vrh (straza ali strazmji t. j. zadnji?).
Vojna vas (vojna — Vojin — zunanjal). (Kulpa = »vode«, gul = voda,
»pa« je mm. koncnica). 7  — (Zamenjavanje nekaterih imen je povzrocilo
zgodovinske zmote, n. pr. mesta Metlike z metliskim okrajem, Drasce
vasi, ki ni v Beli Krajini, z Drasici: zmota Mella, Schumija im Trdana;
— Cerovca s Crnomljem: Zerndtle, gl. zdolaj pri zgodovini.)

H »Kolnik«-u v Crnomlju (kula voz) prim. P. Sko*k, Prilozi...,
Rad 224, Kolnik.

Rodbinska iinena.

Starejsi »Koledarji Druzbe sv. Mohorja« z imenikom clanov.

Glede nekaterih rodov prim. R. M. Grujic, Plemenski rjecnik
lic.ko-krbavske zupanije, Zbornik za narodni zivot, knj. 21.®

0 domacih hisnih imenih v adlesicki zupniji gl. I. Saselj, Zgodo-
vina adlesicke fare^ — Rodbinska imena posegajo tudi na Hrvasko. 8  —
Gl. tudi zgoraj: Bozo Racic, Prisvarki (rokopis); o »maslarjih«, »skoru
panih« in »fuziinarjih« gl. Mai, Uskocke seobe, op. 226.

Zemljepis. Krajepis.

Splosna dela.

H. G. Hoff, Hist.-stat. top. Gemalde vom Herzogthum Krain, 1808,
1—3, zlasti 2. del (mapake glede Crnomaljscice in Lahinje ter Kuma pod
Crnomljem; opisuje sicer dobro n. pr. belokranjsko vinstvo). — Fr.
Orozen, Vojvodina Kranjska, 1901, 1. sn. (vazno vsestransko). — Anton
Melik, Jugoslavija, I. sn. 1924. — R. Badiura, Vodic kroz jugoslovenske
Alpe, 1922. — Prof. M. Senoa, Geografija Jugoslavije, 1921. — »Vojvod-
stvo Kranjsko«, 1866. — Dr. J. Rus, Slovenska zemlja, 1924 (nekaj geolo-
skih podatkov o Beli Krajini). — Drag. Hire, Sichelburg v. Ositerr.-ung.
Monarchie in Wort und Bild, zv. Kroatien und Slavonien, 1902.

Geologija. Goropis.

Dr. v  D. Gorjanovic-Kramberger, Geologija gore Samoborske i
Zumberacke, Rad. iknji. 120, s skicami (Kupcina je meja med — triaso-
vimi — Alpami in — krednim — Krasom; goropis). — Tacitus, Gorjanci
star ognjenik? (Opozarja n. pr. na toplice: Cateske Toplice in Toplice
pri Strazi; prigorska Toplica, gl. V. Rozic, 1. c.) — I. Saselj, O potresih
v Adlesicih v zadnjih 30 letih, Dol. Nov. 1916, stev. 2. — Cateske toplice,

7  Tako razlaga besedo Kulpa iz praevropskega jezika prof. Ostir.

8  Prim, crnomaljske in hrvaske »Kukarje« (staro hrvasko pleme
izmed enajstero prvih rodov), Gusice (Krasinec), Ovitkovice, Zupaniee
(Draganic), Ma(l)inarice (D. Kosinj; Dabrica).

s

13

gl. vodopis; o dolini »srednje Kolpe« gl. Vojvodstvo Kranjsko." O crno-
mal jsko-metliskem gricevju ikot delu plitvega hrvaskega Krasa, ki se
razteza od Crnomlja in Metlike do Bihaea in Krupe v Bosni, gl. M.
Senoa, 1. c., istotam in zlasti pri Oroznu, 1. e. pa o Rogu, katerega deli
od Gorjancev potok Crmosnica. — »Vojvodstvo Kranjsko*, 1866,
str, 14—15.

Jakob Zupancic, Izprehodi po Gorjancih, Plan, vestnik 1909.

Vodopis.

Prof. M. Senoa, Rijeka Kupa i njezino porjecje, Rad. knj. 122, s
'kico in z natancnim popisom recice Lahinje; namesto »Zagorje« ob
Lahinji beri: Zastava. — K Senoi prim. Valvazorjev zemljevid: Der
Culpstrom in Crain, Ehre , III. knj., str. 305. — Bivso Kranjsko deli
nd llrvaske potok Kanieniea; Kolpa tece ob Beli Krajini (do Kamenice)
'04 km (Orozen). Poljamska dolina je »banja«. — Otocko in metlioko
polje (sPoljei«) gl. Senoa, Rijeka Kupa. — K„ Die warme Quelle bei
Tscliatesch an der Save, Blater ans Krain 1857, 169—71.

Vodopadi: Sopotski slap (8 m); Brizalo (v Slapnico, 50 m); pri
Vranjaku (20 m). — Ponikva: Boljara v Zuniberku.

Podzemeljske jame. Prepadnice. 1

Draganji ali Grdanji skedenj, gl. zdolaj Kolbezeu, Kanizarica; <,
adlesiokLh jamah gl. Adlesic, rok. — Prvi, drugi in tretji »zjod« nad
< rnomljem se nahajajo pri Mavrlu in Bistricu. Podzemeljska jama ob
Kolpi med Kostelom in PoljanamT, gl. Valvazor, Ehre, II. knj. str. 235,
s podobo. Sljut pri Vrhu, gl. B. Tomsie, Die Rauber in Schweinberg,
zdolaj, 1. c. — O »Lapie-gradu« gl. Ogrin. Slike. — Pogana jama; Zidov-
ska kuea; zazidana pecina (Zumberak); Tomasicevka.

Podnebje.

I. Saselj, O vroeini in susi v Beli Krajini, zlasti v adleski zupniji,
Dol. Novice XXXII, stev. 7—15. — Od splosnih del prim, zlasti Orozen,
1. c.; Bela Krajina spada v prvi podnebni pas bivse Kranjske; srednja
mesecna toplota v Crnomlju je: v januarju 0'8°C, v juliju. 20'6°C, in v
decemlbru 0° C, srednja letna toplota pa 10'1° C.

Vremenoslovje.

I. Saselj, Doneski k vremenoslovju Bele Krajine, Dol. Novice,
1914—1916. Saselj je tudi sicer porocal v Dol. Novicah in v Slovencu
o vremenu v Beli Krajini.

Rudninstvo.

W. Voss, Die Mineralien des Herzogthums Krain, 1895: pri
Crnomlju se nahaja zelezna ruda (hematit in limoniit), vivianit, kapro
tinski apnenec, glina, lignit; pri Gradacu zelezna ruda (limonit), pri
Metliki zelezna ruda, numulitski apnenec, rogovec. — Gl. tudi Vojvod¬
stvo Kranjsko, str. 57 o premogu v tretjegorni tvorbi pri Crnomlju.

“ Vojvodstvo Kranjsko, str. 14—15 navaja premogovne apnence
in skriljevce (ziljsiki skladi) akoli Banjeloke, Poljan in (tStarega) Trga
ter pi,sane pescence laporja triasne tvorbe ter dolomite v visjih slojih.
Prim. »Zelezniska zveza Slovenije s Kvarnerom in Dalmacijo cez Ko-
cevje in Crnomelj«, 1921, str. 21—23.

I

14

Rastlinstvo.

J. Zupancic, Izprehodi po Gorjancih, 1. c.

Zivalstvo.

Julij Bucar, Po belokranjskih vodah, Lovec 1912 (popis rib i, d.).

— Albin Cebular, Divji prasici v Beli Krajini. Divja macka v Crnomlju,
Lovec 1922 in druga krajsa porocila v zadnjih letnikih Lovca. — Dr. Gv.
Sajovic, Ornitologicni zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916, Car-
niola 1917 in prej ze od 1. 1910. manjsi podatki tudi o zivalstvu Bele
Krajine, vse na podlagi podatkov It. Saslja. — Fran Lokar, Spomini
belokranjskega lovca, Lovec 1912. — I. Saselj, 0 dehorjih, divjih mac-
kah, jazbecih v Beli Krajini, Lovec 1921. Isti, Divje macke in voLkovi
v Beli Krajini, Lovec 1921. Isti, Divje macke in volkovi v Beli Krajini,
Lovec 1920. — 0 volkovih blizu Podbrezja gl. Slovenec 1876, st. 136 in
1880, st. 12, o medvedu Slovenec 1883, st. 212. O divjem prascu gl. tudi:
Iz Adlesic, Dol. Novice 1913, st. 1 in v Lovcu 1922. — Lov na volkove,
odrejen od okr. glayarstva, SI. N. 1880, st. 198.

D. Hire, Zivotinje okolice severinske, Vienac 1881.

(Belo Krajino odlikuje posebno bogastvo s pticami, zlasti s
»ticami« pevkami).

Zemljevidi, zbirke, opazovalnice.

Razeoi splosnih so posebne pazljivosti vredni zemljevidi: Lazijevi
s »Slovensko Krajino«, 1542 si.; Bolognini Zalterii Ducatus Carniolae
una cum Marca Windorum, 1568, ki oznacuje v Beli Krajini »Valles
Utricae«, vsekako — »mehoys.ke doline«. — Valvazor, Dei* Culpstrom,
1. c.; Senoa, 1. c.; Marinkovicev geoloski zemljevid Jugoslavije.

Rudninska zbirka se nahaja v gra-daski grascini. — Meteoroloski
postaji ste v Crnomlju in v Gradacu. (Prav bi bilo, ako bi premogo-
kopna druzba Belokrajina napravila v Crnomlju rudninsko in geolosko
zbirko). . i* l

V  rokopisu v adlesicki soli: B. Racic, gospodarsko - s^tatisticen
zemljevid Bele Krajine po stanju 1. 1920.

Clovek!, glej Fekonja, Dopisi St. Vraza, 1. c.; Kobe; Lokar;
Adlesic, 1. c.; Zupanic.

Krajepis. ^

J. Kobe, Pogled na rnirno Goro, Novice 1851. — B. Tomsic, Weiniz
in Unterkrain und seine Bewohner, Carniolia III. (1840—41). — Skubec,
Gribeljsko polje in grad Podbrezje, Novice 1873. I. Saselj, Grad Pod-
brezje v Beli Krajini, D. i. S. VI. — Isti, Krupa v Beli Krajini istotam.

— Leopold Kolbezen, Kos.tel, Dol. Novice 1915; Kanizarica; Pusti Gra-

dec; Turn pri Crnomlju, Dol. Novice 1916. — P. pi. Radios, »Schloss und
Stadt Motling in Unterkrain« v Dillinger’s Reisefiihrer 1907, stev. 1. —
H. pi. Radies, Das Mineralbad Toplitz in Unterkrain und seine Umge-
bungen, Duinaj 1878 (o izletih v Belo Krajino). — L. Hrovat, Kranjska
mast a 1885. ' ^ I \  : |

V.Lopasic, Zumberak, Vienac XII; gl. tudi prevod prof. Steklase
v Slovencu 1885, st. 145 si. — Bihac i bihacka krajina.

Prim, tudi Lopasic, BosiLjevo in Severin. Vienac VI., — Jastre-
barsko, Vienac XIII., — Oko Kupe i Korane, 1895. — St. Tomsic in
Fr. Ivanc, Kocevsko okrajno glavarstvo.

Nalez, ob belokranjski zeleznici, Dol. Novice 1915, st. 3 si. (bolj
zgodqvinskega znacaja). — Na Mehovem, Slovenska lipa (rokopis v
ljublj. semeniscu), 1862. —f—, Spomin na Gorijance, Novice 1865.

Krvavi kamen, gl. Orozen, 1. c. I, sir. 91, op. 1.

Med predmestji Crnomlja navaja Orozen Hrib, Kolnik, Krstino
in Skadnje; (pristavljam: Desinec).

15

Starozitnosti.

Jernej Pecnik, Stari grobovi na Dolenjskem, Dol. Novice 1889,

stev. 5.

Jernej Pecnik, Prazgodovinska najdisca na Kramjskem, I. M.
Dr. XIV, str. 188 si. Pecnik opisuje sledeca najdisca: Poljane, Jugorje,
Mackovec, Strekljevec, Rozanec (mitrej), Loka (rimski zid, toplice),
(rnomelj, Tanca gora, Veliki Nerajec (60 mrlicev v eni gomili), Pusti
Gradec, Tribuce, Plesivica, Metlika, Primostek, Gradac, Grm pn
Podzemlju (80 mrlicev v eni gomili), Podzemelj, Kucar (obsezni zidovi),
Otok, Borst, Cerkvisce, Gornje Griblje, Vranovici, Krupa, Vini vrh,
Krasinec, Vrh, Ogulin pri Vinici (rimska trdnjava, temelji stolpov),
2ezelj, Zile (jako dosti orozja), Stari trg; — Catez, Malence, Mokrice,
Zgornja Pirosica, Buseca vas, Stojanski vrh, Izvir, Mehovo, Veliki
Cirnik; v vseh tell krajih so nasli gomile in izkopanine, zidove, bodisi
iz halstatske, latenske ali pa iz rimske dobe. — Isti, Vojvodina Kranj-
ska v predzgodovinski dobi, 1912, zlasti str. 21—22: na Kucexju so imeli
tudi svojega kralja; trdnjava pri Kolpi na 1100m visokem hribn, ki
ga imenujejo Kocevarji »Ludvigsberg«; — edina te vrste ina. Kranjskem;
Brod pri Kolpi; Fara pri Kostelu. Pristaviti je se tudi Perudine, kjer
so nasli rimske novce in zlato verizico.

Jernej Pecnik, Noyiodunum, Slovenec, 1887, stev. 23 si.

0 podzemeljskih izkopaninah prim, tudi dr. M. Hoernes, Die
Urgeschich.te des Menschen, 1892, str. 591: bronasti mec halstatske dobe
z »antenskim« rocajem, koaijicki, okraski na posodju.

S. Rutar, Prazgodovinske rimske izkopine po Slovenskem 1. 1890,
L. M. SI. 189L — Grsika amfora iz Loke: I. M. Dr. 1896, 242.

Kamnena sekirica iz Kolpe, gl. Porocilo dez. muzeja v L. za
1. 1906, str. 11.

D.(eschmann), Inschriftsteine im Tschernembler Boden in Unter-
krain, Mitheil, des hist. Vereins fiir Krain 1856, str. 48, z risbami mitreja
pri Roza/ncu (prim, tudi sliko pri Badiuri 1. c.) kamena z napisom v
Gradacu in reliefa z glavo na Vinici ter glagolskega napisa z Vi nice  :

5

1556

UFLO

CG.(t)

Mommsen, Corpus Inscriptionum Latinarum, fasc.
1893, p. 1738 si.:

Illyricum,

Rozanec:

D. I. M.

P. P. P. AELII NEPOS ET
PROCULUS ET FIRMINUS
PRO SALU SUA SUORUMQUE

Crnomelj  :

(stev. 10822, pi rami di podoben zrtvei
(stev. 10823, Loka, h. st. 10 v ognjiscu):
. . VNA
ASVOR

Gradac:
SEX CAES.

M

EX VOTO

OINIVO (=  Fortuna pro salute Sua Suorumque).

16

(st. 10824, iz cerkvice sv. Duha v Crnomlju):

D M

iz mlinskega slapa, prim. Porocilo dez. Muzeja »Rudolfinum« za 1. 1907,
str. 4; — skoro cisto enak mu je:

Nagrobnik z reliefi — tremi glavami — in daritvenim trinozcem
i-z cerkve sv. Petra v Crnomlju, ki se nahaja sedaj v muzeju nasproti
zgorajsnjemu).

(Stara trdnjava je morala biti v Crnomljn pri prejsmji kapelici
sv. Jozefa, kjer so pozneje stale kasce nem. vit. reda; sledove je opaziti).

Hicinger, Die Mithrasgrotte bei Tschernembl, Mittheil. des hist.
Vereines fiir Krain, 1857, str. 11—12; gl. tudi Novice 1854, str. 279. —
L. Kolbezn, Mitrov tempelj pri Hozancn, Dol. Novice 1916; prim, tudi
L. Podlograr, Kronika.., g\.  zdolaj.

K Mominsenovem stev. 10822 prim, pa »Porocilo dez. muzeja« za
1. 1906, str. 13; votivni zrtvenik Jupitru; reliefi so vidni, kot je kamen
postavljen v muzeju, s treh stra/ni, napis pa bi citali:

^ Malence,  g  1. Mommsen, stev. 3920, 3923, 3925, 10799—10801, 10803,
10807, 10810, 108814; vecina kamenov je najbrz prenesena z Drnoveg*a.

Gl. tudi Fritz-Pichler, Austria Romana, II. 1914, imena: Colapis,
Crucium, Japydes, Metullum, Noviodunum, Ouadrata, Romula, Weiss-
krain itd.

V. Schmid, Bericht des Landes-Museums in Laib. fiir d. J. 1907,
str. 37: o starosloyenskih grobovih v Crnomlju. — L. Niederle, Slo-
vanske starozitnosti, Odd. ikult. 1/1, 233.

M. MaLneric, Stolp v Mestnem obzidju Crnoml ja, I. M. Dr. 1907
(tudi ta stolp je sedaj izgrinil, ker nasa mesta ne cuvajo svojih spo-
menikov tako, kot n. pr. ceska).

Zgodovina.

Fr. Schumi, Mottling, Archiv fur Heimatskunde von Krain, II,
str. 208 si. (viri).

F. A. v. B., Ruhwertshof, Laibacher Wochenblatt 1804, st. 14 in
15: v listin.i cesarja Rudolfa iz 1. 1277. cita B. »Zerndtle« ;— Cerovec,
ne Crnomelj; (drugace Podlogar).Lazius zaznamuje na svojem zemlje-
vidu Cerovec kot velik kraj.

F. A. B., Mottling, Laib. Woch. bl. 1805, st. 43, z grbom Friderika
IV., obsegajocem grb Slovenske Krajine. — Enako (a brez grba):
Mottling, Illyrisches Blatt 1840, st. 5, zgodovina in prirodoznanski opis.

17

lz Valvazorjevega dela »Ehre des Herzogthums Krain« so posebno
vazni odstavki v XI. knj.: Cmomelj, Catez (Duorizhof) in Dragavanic-
dvor, Gradac, Ivostel (Grafenwarth), Kot, Kovaci grad, Krasinec, Krupa,
Mehovo, Metlika, Mokrice, Podbrezje, Podturn (Turn), Poljane, Pungart
(Sternischenhof), Pusti Gradec, Semic, Smuk, Vucigrad, Zumberak.

I. Steklasa, Purkstali, Dol. Novice 1909; isti, Paradajzerji, istotain.
— Dr. Rudolf Puff, Die Grafeu von Purgstall, Blatter aus Krain 1857,
st. 1 in 2. (Ana Gradaska je bila zadnja potomkinja Otokarjev; Moric
Purgstal, ki je bil prizenil Krupo, Jurij Turn, Jurij Schnitzenbaum in
Konrad Peutinger so upostavili prve diplomatske zveze z Rusijo.)

Leop. Podlogar, Kronika mesta Crnomlja in njega zupe, 1906. Isti:
Crnomaljski gospodje, Dol. Novice 1918. — Isti, Doneski k zgodovini
Bele Krajine, Dol Novice 1918. — Isti, Ustanovitev mest Crnomlja in
Metlike, Dol. Novice 1918. — Pozari v Metliki, I. M. D.. XVII.

Braun-r, Die Herren und Freiherren von Tschernembl, Illyrisches
Blatt 1838, str. 125—27; B. navaja, da so imeli crnomaljski gospodje v
svojem grbu — grb Slovenske Krajine; grof Matija Turn in Erazem
Crnomaljski da sta izzvala 30-le,tno vojsko, prim, zdolaj Erazem Crno¬
maljski. Najozji sorodnik Erazma C., Friderik C., je stopil kot o. Jakob
v benediktinski samostan v St. Galln-u.

Fr. Schumi, Die Herren von Krain und die windische Mark,
Archiv f. Heimatskunde von Krain, I. zv.

Fr. Schumi, Die windische Mark, Archiv f. Heimatskunde, II. —
Isti, »Beitrage zur Geschichte von der Mottling und von Sichelberg« in
»Sichelberg«, tudi tarn, I.

A. Suppantschitsch, ( ? Die Gebriider Plasmann, Laib. Woch. bl. 1805;
isto v Illyr. Blatt 1840, st. 46.

H. v. Radies, Schlos*s u. Stadt Mottling, gl. krajepis. — L. Podlogai,
Kostel, Vrtec 1921.

I. Saselj, Zgodovina adlesicke fare, 1887. — F. S. Pirc, Mehovo, SI.
Vec. XIV.

V. Lopasic, Karlovac 1879. — Vrhovec, Zgodovina Novega mesta,
1891; V. Steska, Kocev.je, D. i. S. 1896.

Dr. Fr. Kos, O bojih med krscanskimi in poganskimi Slovenci v
6. sjtoletju, I. M. Dr. X. — Kos zanikuje Megizerjevo trditev o boju
krscanskega Valjkuna s poganskim Drohom pri Metliki.

V. Klaic, Atlas za hrvatsiku povjestnicu, str. 8 in zemljevid br. 2.

Laszow-ski, Stara hrvatska izupanija podgorska, Rad. knj. 138;
vazno radi spoznanja najstarejsih mej Bele Krajine (nekako ob Bregani).

Dr. Fr. Racki, Hrvatska prije 12. vieka glede na zemljisni obseg i
narod, Rad, knj. 56, str. 130—6. Racki smatra Belo Krajino prvotno za
del Hrvatske; enako Sisic, Geschichte der Kroaten, 1917, I. st. 259. Zna-
oilno je, da ne navaja Fr. Kos v vseh do sedaj obelodanjen.ih stirih
zvezkih »Gradiva« nobene listine, ki bi se dotikala. Bele Krajine;
govorec o listini iz 1. 1162, IV. knj. st. 451 zanikuje Kos boje Hartvika z
Me-hovega z ogrskim kraljem Belo III. in le iz listine z dne 3. 8. 1179, IV.
knj. st. 617 izvemo o Vitemaru Zumberskem (de Sicherberg) kot prici.

^ J. Steklasa, Slovenci in Hrvatje v borbi radi investiture, Kres JII,
str. 508—9. (Iz razlogov cerkvene zgodovine smatra Steklasa Belo Kra¬
jino tudi poljticno prvotno za del Hrvatske.)

V. Klaic, Krcki iknezovi Frankopani, str. 168 in 182 (Gotenica;
Mehovo). —r, Zgod. crtice o Beli Krajini, Danica 1904—5.

Dr. A. Luschin v. Ebengreuth, Grundriss der. osterr. Reichs-
geschichte, 1899, in sicer o 81ovenski krajini § 12, t. 3. in § 15, t. 1. (Ime
»Slovenskji Krajina« nastopi za Belo Krajino nekako istocasno z nem-
skim viteskim redom; morda je iskati v tern pojavu vzrocno zvezo. Tudi
na poljskih m.ejah je nastopal ta red v »markah«. Prim, ime »Slovinje«
ISlunj — Slovinj?] in »Slovinci« za kraje tostran Gvozda [Vel. Kapele in
Risnjaka.]). 10  — O »marchii Dalmatiae« gl. Sisic, Gesch. 254 si.

10  Gl. tudi I. Navratil, Nekoliko zgodovinskih drobtin o pojmu
»slovenski, a, o« ali: »slovenski bani«, Kres VI.

2

18

Od splosnih del gl. zlasti Orozen, Vojvodina Kranjska, zgodovinski
opts, 1902, Gruden, Zgodovina slov. naroda in Dimitz Geschichte Krain.

0 Framkopanih je posebe pripomniti, da so vsaj v Crnomlju go -
spodovali dvakrat in sicer 1. 1377. Stjepan knez Krka in Modrusa (cegar
hcer Elizabeto je dal umoriti celjski grof Friderik II.) in Nikola j iknez
Trzacki 1. 1575.

Za najstarejso slovansko zgodovino Bele Krajine pa niso vazna
samo politicno-zgodovinska dela, vazno bi bilo zelo, poznati tudi narodo-
pisni znacaj prvotuega prebivalstva na Gorjancih ter na Kocevskem;
o »starosediocih« ali »prastaniocih« Zumberka je pisal Stanic.

X. Richter, Forschungen iiber Krains, Istriens nnd Friauls Geo¬
graphic nnd Geschichte im Mittelalter, Archiv fur Geschichte, Statistik,
Literatur und Kunst, Wien 1824, stev. 32 si. (Tudi iz tega spisa ni posneti
kaj posebno dolocnega o najstarejsi zgodovini Bele Krajine; clanek je
vazen za Kostel.) — Kadlec, Uherske ustayni dejiny, 1907, str. 10.

Izmed grbov  je vpostevati za starejso zgodovino srednjega veka
zlasti: grb crnomaljskih gospodov — enoglav orel z dvojnim pasom
kock iz levega kota zgoraj do desnega zdolaj, slicen grbu gospodov iz
Novega Grada v Istri. Gl. risbe v Valvazor, Ehre, 3. zv. Prim, grb
kranjske  vojvodine!

Grb Slovenske Krajine: gl. Pavel Ritter Vitezovic, Stemmatogra
phia, 1703; »pileus niger cum rubea ligula in scuto aureo«. — »Eadem
insignia« — kot Japidija — »nunc fert Marca Slavonica, veteris Japo-
diae pars«. — Fr. Schumi, Das Wappen der Wiudischen Mark, Archiv
f. Heimatskunde, I. zv. 11  — P. Kozler, Kratek slov. zemljopis, 1854.

(V grbu Crnomlja, kot ga kaze sedanji pecat, citamo zgoraj letnico
1557, ob levi strani crki C A, ob desni pa H M, kar si razlagam s: centum
anni huius municipii; 1. 1457. so namrec potrdili metliski mestni sve-
tovalci, da uziva mesto Crnomelj z Metliko ze od davnih casov enake
pravice.) . » • • 1 0 r y v v  ^ ^ '

Leopold Podlogar, rokopisi: Zgodovinsiki kazipot po Crnomlju in
okolici, Podbrezje, Stari trg, Vinica; »Crnomelj, zgodovinski mestopis«>.

Ivan Zupanec, Iz casa bivanja Francozov v Beli Krajini, I). L

a xi. -

— Dr. Jos/Gruden, Spomini na Francoze, Zb. Slov. Mat XIII, odsta-
vek: Upor na Dolenjskem in v Beli Krajini.

Krvavo sodstvo so imeli: Metlika (od 1. 1478.), Kostel, Mehovo in
Poljane. —

Dr. H. Bidermann, Zur Geschichte der Uskoken in Krain, Arch,
fur Heimatskunde I—H. — Dr. J. Mai, Uskucke seobe i slovenske po-
krajine. Povest naseobina s kulturno-istorijskim prikazom (sa kartom)^
Srp. etnografski zbornik, prvo odelenje, knj. 18., 1924.^— Isti, Zumberak
in Marindol, D. i. S. 1911. — Ivic, Dolazak Uskoka u zumberak, Vjesnik
kr. hrv.-slav.-dalm. zemaljskog arhiva 1907. — Anton Koblar, Cegav je
Zumberak! I. M. dr. 'VIII. — Ivic, Iz proslosti Srba Zumbercana, Spo-
menik s. kr. akad. LVIII, 11/49, 1923. — Badovinac, Zumberak i Marindol.

Vojne krajine ni vec, Slovenec 1881, s-tev. 79.

Juraj Kosic v zaporih v Crnomlju, inventar v cirilici, gl. R. Lo-
pasic, Spomenici hrv. Krajine, 1884, I., str. 115.

Bernard Tomsic, Die Rauber in Schweinberg, Carniolia 1844. —
Leop. Podlogar, Crtice o belokranjskih hajdukih, D. i. S. 1908; isti, O ro-
parskih napadih na Slovenskem, Mladika 1923—24. — Gl. tudi zgoraj,
krajepis, Lopasic!

0 spisih o turskih vojskah gl. A. Stroj, Drustveni govornik,
III. (1915). —

Tota communitas nobilium Croatorum in stipendio majestatis
regiae in confinibus Croatiae (v Metliki), 1. 1530. gl. Lopasic, Spomenici
hrv. Krajine, I.

. 11  Za posodo (kotel) smatra grb SI. Krajine Valvazor; nekateri
vidijo v tern grbu zvon; lahiko pa da je samo — »tobolec« (»Borsa
d Argento«).

19

O Hiji Gregoricu gl. Levstika zbr. sp. IV. zv.

Cerkvena zgodovina.

I. Steklasa, Slovenci in Hrvatje v bor.bi radi investiture, Kres III,
o(>8—9 in Kralj Dimitar Zvonimir..., izv. rak. gimn. 18 S 3 A.

Dr Fr. Trdan, O slovenskih bogomilih, Cas 1914.

Balt. Kercselich, Historiarum cathedralis ecclesiae Zagrabiensis
I I, str. 25 sL — I. Tkalcic, Ivan arcidjakon goricki, domaci pisac u 14.
vjeku, Rad. knj. 79 (z natancmim popisom postopka zoper crnomalj-
skega komanderja uem. vit. reda, Hinka).

P. Hitzinger, Nekatere stare fare na Kranjskem, Zgod. Danica

1864, str. 191.

M. Slekovec, Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem,
T. M. Dr. 1897 in 1898. (Mati belokranjskih cerkva je crnomaljska, 1228.)

Janko Barle, Nekoliko podatkov za zgodovino belokranjskih zup-
nij, I. M. Dr. XI. in: Se nekaj podatkov prepira med ikrianiki v Beli
Krajini in kapitulom zagrebskim, I. M. Dr. XI. — Isti, Prepir med
nemskim redom in kapitulom zagrebskim, Zgodov.inski zbornik 1892. —
Album capitale« ali »Liber statutorum« v I. Tkalcic, Monumenta hi-
storica episcopatus zagrabiensis, vol. II.

Prof. Ivan Steklasa, Protestantizem v Istri, v metliski in hrvatski
Krajini, Trubarjev zbornik, 1908, str. 74—93.

Leop. Podlogar, Belokranjski reformatorji, D. i. S. 1908.

Dr. J. Simrak, Povijest marcansko-svidnicke eparhije i crkvene
unije v Jugoslaviji, Bogoslovska smotra, 1924—^25.

L. Podlogar, Bozja pot pri sv. Francisku nad Pianino, I. M. Dr. 1906.

Isti, Nemsiki viteski red v Beli Krajini, I. M. Dr. 1907. 12  — Fran-
ciskani v Beli Krajini, istotam.

Is tin a dragatuskega grascaka Primca za uistanovitev dragatuske
fare, gl. zdolaj J. Miiller, 1. c.

Catalogus Cleri dioecesis Labacensis, starejse izdaje.

Monumenta diplom. Commendae Metlicensis et Tschernomblensis.

Gl. tudi odtavek: Vera in Gerkev.

L. Podlogar, Bozja pota v Beli Krajini, rokopis (Tri Fare in 2ezelj).

Vera in cerkev.

B. Tomsic, Iz Vinice na Dolenjskem, Zgod. Danica 1855, str. 167:
Marija 2ezelj: glavni oltar z dvajsetero angeljev in euajst svetnikoy,
slika Marije z zlato verizico in z zvezdo na celu; sredi cerkve kip Marije
z Jezusom; osmerooglat, 34 seznjev visok stolp.

J. A. Babnik (Babnigg), Eine krainiscbe Judith, Blatter aus Krain

1865. Ta povest iz casa turskih vojsk je vazna tudi v  za cerkveno zgodo¬
vino,, posebno za zgodovino bozje poti k Mariji 2ezeljski: Helena Len-
koviceva. v Gradcu, — belokranjska Judita. —, opijani po ocetovem na-
svetu ago, poveljnika turske zadnje straze in mu specemu odsece glavo.
Ko morajo Turki bezati nazaj cez Gorjance, ker ni zadnjib cet, utone
Ali pasa v Kolpi pod 2ezljem; zmagovalci yidijo Mater Bozjo z Jezu¬
som v narocju na prestolu, ki kaze za Turki; v spomin te prikazni je
postavljen ikip Marije v srednji ladji v cerkvi na Zezlju.

12  Pred nemskim redom so bili v Beli Krajini (pri Treh Faxab)
templarji. V znanem procesu proli templarjem jih je bilo 54 sezganih
nastor prizadevanju papeza. Od templarjev izvajajo preko »novib
templarjev« svoj nastanek prostozidarji (visoki naslovi, »clovecan-
stvo« i. dr.).

2 *

20

Janez Volcic, Zivljenje preblazene Device in mature Marije in
njenega precistega zenina Jozefa, IV. del, 1889, str. 224: o Jbjozjih potih pri
Treh Farah in na Zezlju; prva cerkev pri Treh Farah je posvecena pre-
cistemu spocetju Marije Device, druga: Ecce homo, tretja Zalostni Ma
teri Bozji. Gl. tudi zgoraj P. Ladislav, Rosalnice.

J. Kobe, Pogled na mirno Goro, 1. c. Ceaarica Marija Terezija se je
zanimala za to bozjo pot .k sv. Francisku nad Pianino; gl. tudi zgoraj
L. Podlogar, Bozja pot pri sv. Francisku nad Pianino, 1. c.

Pavel Kramer, Nasi pravoslavni sosedje in njih sluzba bozja, Slo-
venec 1884, st. 132—133. — Jovan HraniJovic, Odgovor na podlistek: Nasi
pravoslavni sosedje in njih sluzba bozja, Slovenec 1884, st. 143—144.

Bozja pot pri Klostru: gl. zgoraj: Nalez, Ob belokranjski zelez-
nici, 1. c.

Bozja pot v Vojni vasi pri Crnomlju, Zg. Danica 1891, str. 68.

Skupno cerkveno petje naroda >v Beli Krajini: Nekoliko o petju
sploh, zlasti o cerkvenein petji, Slovenec 1876, st. 149 in Zg. Danica 1856,
str. 106—07.

Govo.r gosp. J. Merveca... o priliki blagoslovljenja cerkve sv.
Nikolaja na Gorjancih dne 13. 9. 1887, pril. k 24. st. Dol. Novic 1887.

Janko Barle, Slovenski duhovniki v zagrebski skofiji, I. M. Dr. IX,
kjer beremo zlasti dosti imen dubovnikov, ki so sluzili na Hrvaskem,
pa so bili doma jz Vinice. — O misionarjih, skofih in duhovnikih v
Ameriki gl. zdolaj!

J. P., Od Kolpe, nova masa dr. J. Sterbenca: rdeci pasi in rdece
kape Poljancev in njih bela obleka so se cudovito lepo vjemale, Zgod.
Danica 1863, str. 190. —

Bernard Tomsic, Iskrene zelje o godu knezoskofa Antona Alojzija
od bodocih farmanov Dragatuske nove fare dopernesene, Zg Danica 1854,
str. 105, pesem.

Od Kolpe, Zgod. Danica 1868, str. 312—313: na Malo maso 1. 1868. je
bilo ob sv. misijonu v Semicu zbranega do 10.000 belokranjskega naroda.

Janez Muller, 'Vincencij Vovk, bivsi dekan v Metliki in kasneje
zupnik v sent. v Rupertu na Dolenjskem ?  Zgod. Danica 1872. (Vovk je
oskrbel tudi nacrt za prezidavo crnomaljske cerkve sv. Petra iz 1. 1830.,
ko je bil zupnik v Crnomlju; vodil je delo za zgradbo cerkva na Suhorju
in v Dragatusu, itd.)

Slovansko bogosluzje unijatov, obisk skofa Jurija Smiciklasa, gl.
Zg. Danica 1867, str. 176—77. (V Metliki imajo unijati tudi svojo
cerkvico.)

J.  V., Njih Milost nas Prevzviseni knez in skof v Suhorju in Dra¬
gatusu, Zg. Danica, 1858, st. 15: o posvecenju cerkva v Dragatusu in
na Suhorju.

V Fari pri Kostelu, Zg. Danica 1858, str. 165—166: posvecenje te-
melja in vogelnega kamena nove fame cerkve.

Letopis ljubljanske skofije za leto 1924. Ta Jetopis navaja okoli 100
cerkva^ (podruznic in kapelic) v semiski dekaniji; v celi Beli Krajini v
zgorajsnjih mejah pa jih je okoli 145. 13

13  Kapelica sv. Jozefa v Crnomlju, zaznamovana na specialki kot
»Skt. Josefs-Tempel«, je sedaj porusena. Sezidana je bila na mestu ko-
menske kasce v spomin bitke 1. 1809. s Francozi. Cesar Ferdinand in
cesarica sta bila v ta namendala 100 gld. Postaviti jo je moral Jozef
Majerle, stotnik v pokoju, ki je dobil kamenje iz komenske kasce, da si
sezida hiso st. 21; prim, o tern listino^ »Vollmacht«, Wien, Prag und
Tschernembl in Anno Domini 1852, ki jo hrani g. Majerle v Crnomlju
(na Pristavah).

21

Jezikoslovje.

V. Oblak, Trije rokopisi slovenski iz prve polo vice XVII. stoL,
L. M. SI., 1887, str. 306—315: tretj.i rokopis je dqlzno pismo Jureka Jago-
dica, pisauo 1. 1030. v metliskem narecju, — najstarejsa slovenska listina
te vnste.

J. Draskovic, Disertatia iliti razgovor, 1832: »Prikupniki« govore
niesano slovensko-brvasko narecje.

Jurij Kobe, Pohlevno vprasanje, Novice 1844: zagovarja »u«
mesto »v«. — Isti, Kako bi se mi Slovenci v knjizevnem jeziku zjedi-
nili, Novice 1851: zagovarja »da« mesto »de«, »-oin«, mesto -am; zaprta
vrata, mesto zaprte vrate, — lepsa, ne leps’, zahteva povdarek na kore-
ninskem zlogu; jako, ne ».zlo«; kupec za Kaufer, trgovec za Handels-
mann; »z«, ue »c« v nemskih besedah. — Isti, Jezikoslovni pomenki. Ca-
kovci po Vakil z ozirom na Kekavce, ki izgovarjajo »1« na koncu besed,
No^ r ice 1857 (o jezikovnih posebnos-tih »Kekavcev ob Kolpi«: »1« sredi
besed; -i kot ikoncnica gen. plur. masc. — voli; molidu; ki, ka, ko; cigi,
ciga, cigo; -n, mesto -m: ja san ga gledal). — Isti, 0 ibesedd rod, roda,
rodo, Novice 1857, str. 228. — Isti, Jezikoslovne drobtinice, Novice 1858,
str. 150; isti, da = ako, Novice 1857, str. 35. Isti, Serbskega jezika domo-
vina, Novice 1857, po Vuku Stefanovicu pisano v belokranjskem na¬
recju; Kobe pove, da je pisal Lucianu iMusickemu (umrl 1. 1837.), da nas
preprosti narod ni zaostal za istimi sloji sosednih narodov. Kobe je
ugotovil v sv. ikriski fari pod Gorjanci cakavsko narecje (gl. Delimaric,
1. c. in Kobe, Cakavci...). — Isti, Kratkocasnice izvinne iz narecij,
Novice 1853, st. 63:klihati in kihati, barati — popariti.

St. Vraz, Dopisi, 1. c. primerja narecje zahodno Kolecaja dalma-
tinskemu.

Jurij Sterbenc, Jezikoslovne drobtinice, Novice 1857, str. 39: »per-
sal« ali »persali«, t. j. a propos ali glej! glej! (V Crnomlju sem slisal
tudi: datesali!).

Ivan Navratil, Kupa ali Kolpa, Novice 1853, str. 290: bolje --
Kolpa. Drugi- pomenek zastran »Kolpe« in Kupe, Novice 1853. — Isti,
O slovensko-nemskem slovarju, Novice 1874, str. 260 si.; clanek ima na-
vslov: Odgovor Navratilov; N. omenja svoje zbirke besed iz^ Metlike, ki
jo je dal Miklosicu, da jo porabi; odtod »Metl.« v Miklosicevem Lexi-
con-u paleonslovenicograeco-latinum. — Gl. tudi zdolaj »Jezikoslqvje<<;
slovnisiko delovanje Navratilovo je najlepse ocenil prof. Strekelj, Hi-
storicna slovnica slov. jezika, 1922, str. 19.

Isti, Bin Beitrag zum Studium des slawischen Zeitwortes aller
Dialekte, Wien, 1856. S to svojo razpravo o dovrsnih in inedovrsnih gla-
golih, katero »bi moral citati vsak slovensiki pisatelj«, je Navratil po-
ostril slovenski jezikovni cut (Grafenauer). — Isti, Beseda zivec je Slo-
vencem znana, Slov. Glasnik 1867. — Isti, Kaiko izgovarjajo opisoval-
nega deleznika koncnico Bell Kranjcil, D. i. S. II. — O besedni razpo-
redbi glede na nas rodil!nik,D. i. S. VII. — Se nekaj o besedni razpo-
redbi glede na nasrodil)nik,D. i. S. VIII, str. 476 si. — Razjasnitev nena-
vadnih besed, D. i. S. VII in VIII.

Davorin Nemanic, Drobtinice za slovenski slovar, L. Z. 1884: belo-
kranjski caso.vni prislovi.

I. Saselj, Beloikranjski izrazi, D. i. S. II—IV, D. i. S. VI. — Iz belo-
kranjskega besednega zaklada,D. i. S. IX., X., XII., XXVIII., XXIX.,
XXXI.—XXXIII.; gl. tudi is teg a Zgodovino adlesicke fare in pa Ba¬
ser nice in Slovenec 1887, stev. 238.

Gl. tudi zgoraj: Potopisi, prof. M. Stnla.r, 1. c.

Prof. Vatroslav Bozic, Kajkavacki dialekat u Prigorji, Bad. 115,
116, 118.

P. Skok, Mundartliches aus Zumberak, Archiv f. slav. Philologie,
zv. 32 in 33.

Dr. K. Strekelj, Slovarski doneski iz zivega jezika narodovega,
L. M. SI. 1894.

22

Prof. Perusek, Ivan Saselj, Bisernice..., Carniola 1910 in 1911 <je-
zikoslovno vazna analiza); I. Sasljevi popravki k tej oceni: Carniola 1912,
str. 292.

R. Strohal, Danasnje marecje u Brodu na Kupi, Rad 196. — Qsobine
danasnjega lokvarskoga, delinickoga, ravnogorskoga narecja, Rad 152,
153, 162; 14  o stativskem narecju: Izv. gimn. Rakovac 1886/7—90/91.

Slovstvo in slovstvena zgodovina.

Liricno in epsko pesnistvo. Proza.

Ignaz Zwanziger, Freythurn, Erinnerungen am Krain, Illyrisches
Blatt 1846, str. 41, pesem, opeva slovenisko-hrvasko vzajemnost in pravi
o podbreskem gradu: »So prangt sie an der Knlpa Strand, — Die schom-
ste Burg* im Krainerlaiul.«

J. Vesel Koseski, Franz Plassmann von Oedengratz, Ballade, Lai-
bacher Wochenblatt 1817, stev. 25.

R. v. Kalchberg, Heinz von Plabmann und Elis£ von Gall, Laib.
Wochenbl. 1818, stev. 4 im 5.

J. Kapelle (Kapele), Der Einsiedler in Mottling, Carniolia 1842,
stev. 91 in 92 (puscavnik, bivsi ogrski plemenitas, zivi v borai kocici
pri Treh Farah; zazeli si zopet domov; da si napraviti korpel iz vina
in disav, v kopelji pa ga zadene kap).

Dr. Rudolf Puff, Dei* Scharfrichter von Kos>tel, Carniolia 1844.

B. Tomsic, Der Jungfernrauber, krainisches Vo Ik son arch an, Car¬
niolia 1844, st. 39 si. Isti, Die Weinsaufer wollen Pension habem, liumo-
reska iz Metlike, Carniolia 1844, str. 174. — Isti, Boj pri Budacki. Povest
v verzih po Valvazorju (o 1. 1575.), S. Prijatelj 1855. — Gorenci-Dolemci,
pesem, Novice 1845.

J. A. Babnik (Babnigg), Eime krainische Judith, Blatter aus Krain

1865.

L. Kordes, Der Harfner. Alte kraimische Sage; ibalada, dejanje se
vrsi na Mehovein, Illyrisches Blatt 1847, str. 133. — »Svatba na Melio-
vem«, povest, Dol. Nov. 1892 po L. Kordesu: Die Hochze.it zu Maichau,
Blatter aus Kraiin 1864. —

Jovan Hranilovic, 2um(beracke elegije, 1886. — Gavro Kostelnik,
Gorske simfonije^ Zgb. 1911.

A. Zlogar, V spomin Ivanu Skoficu, zupniku suhorskemu, umrlemu
30. a pri la 1871. Elegija, ZgocL Danica 1871, <str. 185—6. — Jos ip Novak,
Kobetu, zalostinka, Novice 1858, str. 215.

Anton Medved, Slovo od Bele Krajine, D. i. S. 1894, str. 547—48
(pesem); isti, Vlahinji (.pesem), D. i. S. IX.

Jeiinej Dolzan (ki je bil zupnik na Radovici), Mati bozja dobrega
sveta ali bratovska ljubezen, 1868 (D. sv. Moh.). Isti, Jug smubi burjo,
koledarcek D. sv. Moh. 1869. Sanje v tujimi. — Krcma v suini. —
Volkodlak.

B. Tomsic, Rut, zgodovinski spev, Zgod. Danica 1855.

Josiip Jurcic, Tihotapec, povest iz domacega zivljenja kranjskih
Slovencev, Slov. Glasnik 1865, zbr. sp. IV. zv.

Rudolf Maister-Vojanov, Tihotapec, Poezije 1904, str. 69.

Ivan Tomsic, Zlati orehi, 1888, 2. izd.

Janko Barle, Pokojni gribeljski cerkovnik, D. i. S. II. — Nemskar,
slika iz Belokrajine, D. i. S. X. — iNa lovu, D. i. S. IX. — Slika, D.
i. S. X, — Slike i uspomene sa sela, Zgb. 1901. — Kako se je opekel stari

14  .Posebno pozqrnost zasluzi belokraiijsiki poudarek. V Crnomlju
poudarjajo (naglasujejo) bolj po hrvasko, kot pa n. pr. hrvaski Zagorci.
A tudi v Beli Krajini je pobdarek jako razlicen. — Na splosno pa gl.
tudi Kozlerjev zemljevid, 1864.

Iv

23

Miklavz,

Isti, Bram-

Celesnik, Dol. Nov. 1891. — In -ni sel v Ameriko, Isti istotam.

Oves Ln njegova kobilica, isti, Dol. Nov. 1892.

Ivan Lah, Navkreber, Gorjamska slika, Dolenjec 1906. —
bovci, Knezova kmjizmdca XVII—XVIII.

Srebrniski, Rokovnjaci-Uskoki. Crtica iz zivljenja zadnjih gor-
j an skin roparjev, Dolenjec 1906.

Anton Hribair, Bogokletni riibic (Kovacigrajska hci), halada (Ko-
vaejigrad), gl. Slovenske balade i.n romance 1912, str. 115—116.

J. Trdina, gl. tzgoraj.

Janko Belokranjski, Cr.tice iz dijaskega zivljenja, Edinost 1906,
st. 169—170, pomatismjeno v Glasu Naroda, st. 174 iz 1906.

A. Bartel, Pomladanski vetrovi, povest, Kres I.

Engelbert Gangl, Pisanice, zbirka pesmi za otroke, sin. 12. knjiznice
za niladino (Gorica). — Mara, 1905. — Veliki trgOtvec, Slov. vecernic
zv. 54. — Beli rojaki, 1911. — Zbrani spisi za mladino, do sedaj 6 s-nopicev.

\ r ilko Mazi, Amerikanec, L. Z. 1914.

Oton Zupancic (»Beli Kranjec«, »Gojko«, »Smiljan ;Smiljanic«):
V u j t e c u d o p r e v e 1 i k o ! Uganka, Vrtec 1894, str. 127. Na Jm-ijevo.
— Zelje belokTajskega decka, Vrtec 1895. — Janicar, D. i. S. 1894. — Pi¬
san ice (Belokranjska balada), 1900. — Cez plan (Belokranjska. Druga.
Se ena. — Narodno iblago. — Poko<palisce sv. Barbare. — Sentimentalna
ronianca. — Hudic in kvartopirci.), 1904. — Belokranjsko imenujemo
laliko tndi Zupancicevo »Dnmo«. — Belokranjska deklica, Slovan 1914.

Matija Malesic (Zorislav, Pravoslav, Stanko Bor): Brodnik Matdja,
Zora-Prvi cveti 1908—9 (Belokranjska idila). — Kriva prisega, Dol. No¬
vice, 1909. — Uskok Miko, pesem, Zora — Prvi cveti 1908—9. — Pod Fran-
cozom^ Zora — Prvicveti 1909—10. — Pomlad, pesem, Zvoncek 1910. —
Ne morem, crtica, Mentor I. — Velikonocni dih, crtica, Mentor VI.
Ljudje od iSoce, Ilnstr. Glasnik 1917, str. 376 si. Gospa v kociji, D. i. S.

XXXII.
198.

Na sail eh, D. i. S. XXXIV., str. 196; Kresnica, istotam, str.
Nasa Micika, povest slovenskega dekleta, Mladost 1911—12. —
Amerikanec, Mladost, 1913.

Zgodno svojo mladost je prezivel v Crnomlju pesnik in pisatelj
Mi ran Jarc, roj. 1. 1900 v Crnomlju.

Bogumil Gorenjko (Pucelj), Dialog na Kulpi, Zora

Prvi cveti

1911—12.

Se en pozdrav belokranjski zeleznici, pesem, Dol. Novice 1914, st. 9.
Jan Reginov, Belokranjski vlak, pesem, Zvoncek 1914, str. 32.
Davorinov (Karlin), V Beli Krajini, pesem, Zvoncek 1914, str. 224.
Pesem Belokranjca o potova.nju iz domovine v Ameriko, Dol. No¬
vice 1888, str. 47.

Drame. • • . »

B. Tomsic — L. Tomsic, Lah.koverni, veseloigra v treh dejanjih,
Zgb. 1864.

B. Tomsic, Ravni pot najboljsi pot. Veseloigra v enem dejanji,
Slov. Tali j a V. (1868).

Tihotapec. Narodna igra v petih dejanjih. Po J. Jurcicu priredil
Fr. Ks. Sterzaj, Trst 1909. — Isto priredil Marko Bajuk 1923.

Anton Medved, Na ogledih, veseloigra v treh dejanjih, D. i. S. XVI.
Fr. Milcinski, Volkasin. Roparska pravljica v enem dejanjn.
Glasibo po narodnih napevih priredil E.(mil) A.(damic), 1913.

Josip Logar, Radovan, zaloigra v stirih dejanjih, Mentor III. Po-
zorisce je (najbrz) mehovski grad.

Govornistvo:

Cerkveno.

Anton Golobic (En Bog, ena smrt, ena dusa!). — Martin Malensek
(Molitev: Gospod pri mas osta.ni! — Dolznost in potreba molitve.). — J.

24

Sterbenc (Konec zivljenja. Po Greg:. Nacijanskem, Slov. Li pa 1861 ). —
Anton 21ogar,  izdajatelj Zbornika cerkvenih govorov 1886; nmogo
njegovih govorov je objavljenih v Duhovnem pa-stir ju, trije govori pa
v cit. Zborniku. Gl. Dvojno kazalo prvih deset letnikov Dnh. pastirja za
letnike 1884—1893, ki izkazuje 80 Zlogarjevih govorov.

Narodno.

Prim. Slovenec 1888, st. 180: »Narod nas tudi da vse le na govor,
sodi cloveka po njem, naj si je duhovnik ali parlamentarec.« Gl. n. pr.
Janez Kolbezen, Bodite pozdravljeni belokranjski zivinorejci! Nagovor
v Crnomlju, Novice 1871, str. 155. — M. Kramaric, Zoper odpravo bire
duhovnikov, Novice 1875, str. 204.

Vaznost tehtnih napitnic, gl. zdolaj »Razstava goveje zivine v
Metliki«.

Teorija. Zgodo vina.

Dr. Martin Malneric, Pravoslovje in retorika, Cas, XVII, str. 177 —
192. — Odlomki za panegirik Slovencem, Avtonomist 1923, st. 51.

0 Juriju Erazmn Cmomaljskem gl. razpravo istega v Casu XVIII.,
op. 11. in zdolaj, propagandni spisi.

Politic.no in druzabno.

Dr. Adlesic, O ljubezni do domace grude, Slov.-hrv. kat. shod v
Ljubljani 1913 (porocilo).

J. Macelle, Volilci helokranjskih obcin! — A. Navratil, Za fran-
ciskane-ucitelje, Slo. Nar. 1888, st. 230.

E. Gangl, 0 nalogah naprednega slovenskega uciteljstva, L'cit.
tovaris 1913, It. 38—39. , •

Fr. Snklje, Govor: Otvorenje gorjansikega doma (pri Bledn), 1884.
— Govor dne^ 23. IX. 1909 v dez. zboru kranjskem o belokranjskih za-
devah, Dol. Novice (Belokranjski glasnik) 1909. — Gl. tudi zdolaj: Xa-
rodno gosppdarstvo. Politika.

Dr. Niko Zupanic, Slovenija vstani! Govor amerikanskim Sloven¬
cem, Cleveland (Ohio), 1916. — Lsti, Edvardu Kusijanu, nagrobni govor,.
Slovenski Jug 1911, jan. — O govoru istega narodu v Velesu na Duhovo
1. 1914. gl. Slovenija vstani, str. XXII.

Dr. E. Lampe, O avtonomnili zastopih in kat misli, Slov.-hrv. kat.
shod v Lj. 1913.

M. Malneric, Duh nasega gibanja, Zora XII.

(Posebni poudarek, ritem in besedni zaklad ovira nastop belo-
kranjskih govornikov med Slovenci severno Gorjancev.)

Slovstvena zgodovina, zivotopisi.

Anton in M. Bozic (Voscic), Andre j Jaksic in Jurij Pisec, mescani
v Metliki, pregledajo hrvatski prevod sv. pisma Stjepana Konzula,
gl. I. Steklasa, 1. c. v Trubarjevem zborniku. GL tudi tarn o ucitelju gla-
golice Mavrincu vCrnomlju. —^ Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega
slovstva — o Vlahovicu in Tulscaku, ki je bil znan v Metliki kot »go-
spod Janez«. • . « 1  .*

Anton Raic, Peter Petrecic, Let. Mat. Slov. 1887; zagrebski vladika
P. Petrecic, -kajkavski pisatelj, je bil rojen 1. 1604. v Sosicah. — V so-
sescini Bele Krajine, v Jastrebarskem (Jaski) je bil rojen o. Rafael Le-
vakovic v  gl. dr. D. Surmin, Povjest kn jizevnosti hrvatske i srpske, str.
60—61. Na Ozlju pa je spisala Katarina Frankopanska 1. 1640. knjizico
»Putni tovarus«, gl. Suimin, tudi tarn str. 130. — Za primerjanje narod-
nega blaga gl. spise Tome Miklousica. i-z Jastrebarskega (raj. 1. 1767.),
Surmin, 1. c. str. 141 si. — OP. Fr. Klapsetu (iz Kostela) gl. Jezicnik,
XXII. — J. Grabijan, Kranjska Slovenija, Novice 1862 (iz 1. 1823.).

J. Mam, Juri Kobe Sodevski, Jezicnik XVII, str. 1—16. — Dr. K.
Glaser, Jurij Kobe, L. Z. 1890. — lsti, Zgod. slov. slovstva, III., str. 92 sL

25

r

J. Mam, Ivan Navratil, Jezionik XXIX. — J. D., Ivan NavratU,
D. i. S. VIII, 353 si. — Glaser, Zgodovina slow slovstva, III, 90 (o Na-
vratilu). — Dr. Fr. lies id, Uirec Ivan Navratil, Slovan 1909. — Ivan
Xavratil je izdajal od 1. 1848. do 1. 1850. mladinski list »Vedez«. 0

I. Navratilu gL tudi »Jutro«, 5. III. 1925.

J. Ma-rn, Bernard Tomsic, Jezionik XIX, str. 11—19.

Fr. Ks. T., Ivan Tomsic, D. i. S. VII, str. 321. si. — Glaser, Ivan
Tomsic, Zgodovina slow slovstva, IV, 344. Gl. tudi Simonicevo bibli-
Qgrafijo.— Ivan Tomsic je ustanovil »Vrtec« brat mu Ljudevit Tomsic
(prim. Simonicevo bibliografijo) pa hrvatski mladinski list »Brsljan«.
Ivan Tomsic je znan tudi kot slovenski bibliograf. — Janko Barle, V
spoinin Ljud. Tomsicu, Zvoncek, 1902.

Janko Barle podaja svoje lastne spomine na zgodnjo mladost v
»Spomencviecu« v spomin J. Strossmayerja, 1900: Ob Kolpi. Gl. o njem
tudi Glaser, Zgodovina slov. slovstva, IV. — Drugo gl. zdolaj! — Slika

J. Barletova: D. i. S. 1898, str. 320. ' /0 ‘-’

Gl. podatke Glaserjeve zgodovine slov. slovstva o Antonu Zlo-
garju in Davorinu Nemanieu,

J. S. (dr. J. Slebinger), Engelbert Gangl, Popotnik in L. Z. 1917. —
O E. Ganglu gl. Gra-fenauer, zgodovnna novejsega slovenskega slovstva.

Oton Zupancic, gl. Grafenauer, zgodovina nov. slov. slovstva in
zlasti X. Bartulovic, v Srp. knjizevnem glas.niku 1924 pa Izidor Cankar,
Obiski.

O dr. Juriju Sterbencu kot mecenu ipesnika Simona Jenka in o
Jenkovem rokopisu, ki ga je shranil Sterbenc, gl. dr. J. Glonarjevo
izdajo Simona Jenka, 1921, zlasti str. 312. — Sterbenc je bil prvi urednik
glasila jlubljanskih bogoslovcev, »Slovenske lipe«, 1861—1862 (rokopis).

O dr. ,Nikotu Zupanicu: L. J. Pirc, Iz zivljenja dr. Zupanica. Uvod
Xupanicevega govora »Slovenija vstani!« — Julian Talko-Hryncewicz,
Dwie prace antropologiczne, Kosmos 1911. — J. A. Mercier, uvod k Zu-
panicevi knjigi »Ave Illyria. — Slov. Narod 1922, st. 289. — Dr. L.
Lenard, Nas minister, Samouprava II, st. 1, Gor. Radgona (1923). — Iz
njegovih slovstveno-zgodovinskih del: Jugoslovanska romantika, L. Z.
1902. — Slovensko casni karstvo, Beli grad 1911. — Dragotin Kete,
Beograd 1922. — Pellegrino di San Daniele, umetnik nase krvi, 1923.
— Nepoznani podobi J. Trdine in Leopoldine Kuraltove. D. i. S. — Z
dr. Dei*gancem sta se kot visokosolca izdajal a akademski list
»Jug« 19 01. 15

O dr. Fr. Dergancu gl. Slov. Narod, 1922, 5. 11. 16  O A. Ganglu gL
J. Justin, Ganglov »Vodnik«, L. Z. 1889.

V. C., Tade Smicildas, D. i. S. 1893. — Ivan-Steklasa, Tadej Smi-
ciklas, D. i. S. XVI.

Franc Suklje, gl. Glaser, Zgodovina slov. slovstva, IV. 386—7 in
Ilustrovani narodni koledar, 1. 1 V 1 II.

Rev. J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci, 1912, o: R. B. Dergancu,
M. in dr. I. Grahku, Rev. Johnu Judnicu, Rev. Jozefu Judnicu, Johnu
Ivrakerju, Johnu Kranjcu, uredniku Amerikanskega Slovenca, M. Ma-
jerlu, A. Nemanicu, A. Ogulinu, Rev. J. Persetu, A. Plutu, A. Rezku,
skofu Ivanu Starihi, J. Stefanicu, M. in J. Stuklju (?), Antonu Turku,
skofu J. Vrtinu in drugih amerikanskih Belih Kranjcih.

A. U., t Monsgr. dr. Evgen Lampe, Slovenec 1918, stew 291.

Ivan Lavrencic, Jurij Gabrijan, D. i. S. 1893.

Fr. Kerze, t Janez Vrtin, skof, D. i. S. 1899. — Dol. Novice 1899,
stev. 7. — Josip Zalokar, Srebrna primica mil. skof a Vrtina, Dol. No¬
vice 1891, st. 24.

t Skof Janez Stariha (prvi skof leadski, skof Antipatride), Slov.
1915, st. 273.

15  O dr. N. Zupanicu gl. tudi <M. Ravnicar (o Donat Mitic), O jednoj
desetgodisnjici, Bgd. 1911.

16  Psevdonimi: Sava, Hotimir, Kazimir pi. Radic, Rafael Mirt^
Makso Mak, Gregor Gornik.

26

Nekrologi:

t Anton Golobic, Dol. .Novice 1910, str. 83. — + Jos ip Gerdesic, Dol.
Novice, 1914, st. 10. — t Dr. Ivan Majerle, tudi tam, str. 143. Dr. Majerle
je porocal v liste o bojili v dabiiski obcini s Kocevci, tako poje n. pr.
v Domoljubu 1907, str. 42.: »Jelsevnik zdruzi inaj se z Gricem, — Sneci
vrh pomaga naj Doblicem, — vsem naj pa pomore se Jerneja vas, —
da tujec ne izatre Slovencev »Vas!« — t Rev. John Kranjec (iz starega
trga), Dol. Novice 1915, st. 2. — + Martin Schweiger (zdravnik iz
Crnomlja) Slov. Narod 1883, st. 44.

t Janez Junko, stari cerkovnik crnomaljski pade z oltarja, Dol.
Novice 1900, st. 10. — + Zupnik Martin Malensek, Slovenec 1905, st. 251
in 253. — t Milan Plut, Jutro, 8. 4. 1925.

Doinaci avtorji o slovstveni in kulturni zgodovini.

Dr. Franc Derganc, Janez Trdina, L. Z. 1905—1906.

Dr. Jnro Adlesic, Valtazar Bogisic, D. i. S. 1908. — Ob Gajevi sto-
letnici, Zora XVI.

Janko Barle, Fr. Pustavrh, D. i. S. 1892. — Dr. Fran jo Racki,
D. i. S. 1894. — Ivan Krstnik Tkalcic, D. i. S. 1899. — Miiivoj Srepel,
tudi tam. — Ivan vitez Trnski, 1899. — Josip Juraj Strossmayer, 1900
(izdalo drustvo sv. Jeroniina). — Ipavci, D. i. S. 1909) oce Ipavcev je
bil rojen dne 11. 8. leta 1776. v Gradacu na st. 11; bil je sirota in je
pasel ovcice; prim, tudi Dol. Novice 1909, str. 22).

E. Gangl, Anton Nedved, D. i. S. 1898. — Razne ocene. — (>xRasti-
slav« = Gangl).^- :

Joso Jurkovic, Rodenbach Georges, Omladina VIII. — Jaroslav
Vrclilicky, Onil. IX. — Jurkovic je objavil tudi veliko slovstvenih ocen,
tako zlasti v Omladini VIII., IX., X. in XI.

Dr. Evgen Lampe, Iz pocetka ceske znanstvene knjizevnosti, k
petstoletnici smrti Tomasa ze Stitneho, D.i. S. 1901. — Fr. Palacky,

D. i. S. 1898. — Francisek Gestrin, D. i. S. 1899. — Spomini na dr. Fr.
Lampeta. Njegovo zivljenje, D. i. S. 1900. — Josip Juraj Strossmayer,
D i. S. 1905. Francisek Dobnikar, D. i. S. 1903. — Slovstveni paberki,
Kat. Oibzornik III. — Leposlovje fin du siecle, Kat. Obz. I. — Glagolica
na SloTenskem, D. i. S. 1905. — O petdesetletnici pisateljevanja grofa
Tolstega, D. i. S. 1902. — O Askercu, Rim. Kat. 1897, ter o njegovem
»Trubarju« pred liberalno kritiko, Kat. Obz. IX; o Metelkovi anato-
logiji, D. i. S. 1907; o Krekovem »Socializmu«, D. i. S. 1902. Dr. E. Lampe
(roj. 1. 1874. v Metliki) je bil urednik Slovenca, pa Dom in Sveta od
1. 1900—1913. Izdal je 7. zv. »Pom]adanskih glasov«.

J. Logar, Pisma prijatelju (ob Trubarjevi stiristoletnici), Me-
notor I. 1  I

Dr. Janko Lokar, Francisek Svetlicic, D. i. S. 1903. — Jo van Jova-
novic Zmaj, D. i. S. 1904. — Bleiweis in novicarji v borbi za slovenski
jezik in domace slovstvo, Bleiweisov zbornik, 1909. — Presernovo pismo
Bleiweisu, L. Z. 1909. — Stalisce Blciweiso-vih »Novic« glede knjizev-
nega zedinjenja slovanov, 1907. — Lanska tekmeca za Noblovo knji-
zevno nagrado, Slovan 1914. — Razne slovstvene ocene; tako tudi dr. I.
Merharjeve razprave »Valvazor als Etnograph«, Carniola 1910. — Dr. J.
Lokar je bil urednik »Lovca«, kjer je napisal kratek nekrolog Juliju
Bucarju, 1919. sfvA-ux  ^

Iv. Navratil, Mihal Andreas, samouki pesnik in pevec slovenski,
Slov. Koledar za 1. 1859. — Zivljenje M. Verneta, Koledarcek druzl)e
sv. Mohorja za 1. 1866. 17

, 1 ' I Navratil je objavil se vec drugih krajsih zivotopisov: o Ko-
pitarju, Copu, Knobleharju, Popovicu, Ant., Val. in Lovru Jansi ter
Mih. Andreasu in J. Stephenson-a.

27

Podgoriski, Jaroslava Cermaka start in pogreb v Parizi, pa zopet
poured) v Pragi, Slovenec 1878, stev. 95, »iV Pobrezji na Kupi 22. 8. 1878
(J. Corinak je slikal jugoslovanske iprizore«).

Franc Suklje, Fr. Palacky, Let. Mat. Slov. 1877. — Isti: Nekaj spo-
ininov na prijatelja dr. Ivana Tavcarja, Socialna misel 1923.

Dr. Jurij Sterbenc, Ludovik Knaffel, Slov. lipa 1861 in v Zgod.
Danici 1864.

Anton Zlogar, t Knez-vladika dr. Jan. Zlat. Pogacar, Kres IV. —
O Matici hrv. v Slovencu 1. 1881, st. 34 in 35.

Tadej Smiciklas, v Let. jug. akademije; Uspomeni Radoslava
Lopasi6a (9.). — 2ivot i djela &ime Ljubica (12.). — Dr. Ivan Crnic (12.).
— 0. Euzebi je Fermendzin (12.). — Dr. Petar Matkovic (12.). — Uspomeni
Nicifora Dusica (17.). — Uspomeni Vinka Brandla (17.). — Uspomeni
dr a. Ernes-ta Diimlera (17.). — Vaclav V. Tomek (20.). — Uarion Ruvarac
(21.). — Marin Drinov (21.). — Pisma Janka Draskovica (1.). — V zbirki
Monumenta spectantia historiam Slavorum nieridionalium«, zv. 30.,
scriptores, vol. VI., B. A. Kercselich Annuae. — V »Radu«: O.brana i
razvitak hrvatske narodne ideje od 1. 1790.—1836. (80.). — Misli i djela
biskupa Strossmayera (89.). — 2ivot i djela Ivana Kukuljevica Sak-
cinskoga (110.). — Nacrt zivota i djela biskupa J. J. Strossmayera i
izabrani njegovi spisi i govori, razprave, okmznice, 1906. — Vjekoslav
Babukic, 1876. — Matica hrvatska v nje Spomen-knjigi, 1892. Prim, ka-
talog publikacij jugoslov. akademije.

Janko Barle, Blazeni Marko Krizevcanin, Danica 1905 (Zgb.).

Suhorcan (Radovica na Belokranjskem): t Jernej Dolzan, Slo¬
venec, 1880, st. 43: »Dolzanove ;povesti, katere je napisal, so popolnoma
v duhu pripovedovanja Belokranjca ob vlaski meji«. Dolzanov podpis
je bil: I * * * d.

Oton Zupancic, razne ocene, zlasti v Slovanu 1914.

Dr. Niko 2upanic, gl. izgoraj in Cvijic Jovan, D. i. S. 1907.

Zgodovino akad. tehn. drustva »Zarje« je opisal dr. M. Main eric,
Zora XVIL — Angle<ska dela J. Lavrina: Dostoevsky 1920, Ibsen 1921,
Nietzsche 1922, Tolstoy 1924, Gogol 1925.

Kulturni delavci v Beli Krajini.

Iz Crnomlja: + Jernej Hocevar, SI. Nar. 1880, st. 128.

t Lavoslav Gorenjec, Dol. Novice 1886, str. 56 in Glaser, Zgodovina
si. slovstva, IV; tarn tudi o J. Saslju, Janezu Skoficu; o Skoficii gl. tudi
dr. J. Sterbenc in Janez Podgradom, Zgod. Danica 1871, str. 143 si. in 154
do 155 in 161 do 162 ter Trdina, Izprehod v Belo Krajino. — Fran jo
Lovsin, f Setina Franc, Ucitr. tovaris 1916. Fran Lovsin, gl. Jutro 1923,
st. 43. — O V. Vovko gl. Janez Miiller, 1. c. — Stanko Peharc, gl. Slo¬
venec 1909, stev. 199 (v porocilu S. D. Z.).

Gl. tudi zdolaj: Prosveta, narodno gospodarstvo, raiznoterosti!

Prcpagandni spisi in clanki.

Dr. Juro Adlesic, Ob Gajevi stoletnici, 1. c.

Mirko Cernic, Nove smeri, Omladina VII.

Jurij Kobe, Domorodne reci verlim I’odoljubom v prevdarek,
Novice 1848, st.  48 in 49.

Gl. tudi Derganc-2upanicev »Jug«!

Od Kulpe, Slov. Narod 1870, st. 137: (za Ilirijo).

Iz Bele pokrajine, Slov r enec, 1875, st. 33: (za narodne pravice, za
vseucilisce in narodno slogo).

Iz Zastave pri iCrnomlju, Dol. Novice 1887, str. 102: »Slovenec,
govori slovensko!«

—c: 2umberk in Mari jin dol v vojaski granici pa Slovenci. Slov.
Narod 1871, stev. 59: »Zato nic ne skoduje, nego morda se k oil str, ako

28

Siovenci pustimo, da trojedina kraljevina Lina eno zagozdo v telo
Kranjsko, za katero se bode potegnil kasneje se drug: del Slovenije k
jugu«; clanek je pisan »od hrvatsko-kranjske meje«; tudi dr. Miklosic
da je bil proti aneksiji.

Dr. Evgeai Lampe, »Svobodna sola«, Kat. Obzornik X, pril. str. 13
si. — S Kristusom, Kat. Obz. IV.

Dr. M. Main eric (—c), Narodno delo, g 1. porocilo o III. kat. shodu,
1907, str. 74—75. — Znanstvena organizacija med% Siovenci, Zora XIV,
163—-164. Reka, Slovenec 1922, st. 155. — Ruski most do Jadrana, Slove-
nec 1920, 14. 11. — Slovenski grb, Slov. 1920, st. 223. — Slovenska zastava,
Slov. 1922, 10. 11. — Kulturno merilo, Slov. 1920, 11. 8. — K probleinu
jezikovnega zblizanja, Slov. 1921, 3. VII. — Odvetniske razmere v nasi
drzavi, Slov. 1921, v maju. (Te razmere se do danes niso se izpremenile,
vsaj ne v smislu svobodne izbire kraja odvetovanja.)

Dr. Niko Zupanic, Macedonian und das tiirkische Problem (K.
Gersin), Dunaj, 1903. — IIirija, L. Z. 1907. — Stara Srbija in Macedonija
ter jugoslovanstvo, Slov. Narod 1907, v aprilu. — Altserbien und die al-
banesische Frage, Dunaj 1912. — The strategical Significance of Serbia,
London 1915. — Ave Illyria, Paris 1919. — Narodno radikalna stranka,
1921. — Pro patria mea Slovenia, Petrograd 1915. — Siovenci, New-York
1915. — Kosovo, Zabavnik, Krf 1917.

Tudi prvi panslavist — J u r a j K r i z a n i c — iz Ribnika nasproti
Gribljam, je bil takorekoc iz Rele Krajine. Xjegovo delo je opisal V.
Jagic. —

O propagandnih spisih J. E. Crnomal jskega  gl. J. Stiil-z, 1. c.
in dr. Cenek Zibrt, Bibilografie ceske historie, III./3, st. 11435—11439:
III/3, st. 12268 in st. 12060 (discursuum Bohemicorum Nervus, Conti-
nuatio VIII.) ter IV./2, st. 5692.

Znanstveno slovstvo.^

Bogoslovno slo vstvo.

Pavel F’rancisek Klapse, Sbrani Nauk’karfhanski, 1743 in 1757.

M. Pecaric, Tezenje po sreci in vera v posmrtno zivljenje, Kat.
Obz. X. — Viktor Preglej, Vuzeniski opraviilnik iz 1. 1668., Voditelj v
bogoslovnih vedah 1908. — Anton 21ogar, Lurski prizori, 1913. — Isti,
Trojna bozja pot, 1881. — M. P. gl. op. 18. in o panteizmu, Almanah 1901.

Izmed Zumbercanov je navesti Juraja Pavica, dr. T. Severovica,
dr. Simraka in D. Rebo. — V »bogoslovski smotri« je pisal tudi Janko
Bade. —

Zvezdoslovje. Modroslovje.

Dr. E. Lampe, Tycho Brahe in njegov svetovni sistem, D. i. S. 190].

Jurij Kobe, Ahmet Methemir in njegov sin Abdala, po Meisnerju,
Novice, 1856, 39—40 (v belokranjskem narecju).

Dr. Fr. Derganc, Fragmenti, L. Z. 1903. — Henri Bergson, L. Z.
1917. — Rene Descartes, L. Z. 1919. — William James, filozof moderne
Amerike, Popotnik, 1919. — Zacarani svet, psihologija vraze, Popotnik
1920—21. — Filozofski slovar, Popotnik 1920 si. — Ocena dr. Fr. Vebro-
vega dela Uvod v filozofijo, Popotnik, 1921.

Dr. Evgen Lampe, »Clovek-opica« pa »clovek rojen zlocinec«, Kat.
Obz. II. — Imanuel Kant, D. i. S. 1904. — -V zarji novega stoletja, D. i.
S. 1901. — Janko Lavrin, gl. zgoraj!

18  O Adlesicu, Bajuku, Ceruicu, Dergancu ter zlasti o J. Barletu
gl. predvsem Slov. biografski leksikon, 1925, 1. sn. — M. P(ecaric): Clovek
sredisce stvarstva; apologija molitve; neosholasticno gibanje, Kat. obz.
V.; dokazi za .bivanje bozje, K. O. VI. in VII.

29

Dr. M. Malneric (Zo-rislav), Kdo je velik*? (aforizmi), Zora 1906.
M. Stular, Svetovne uganke, Mentor III. in IV. — Pomen malen-
kosti pri vzgoji, Slow ucitelj 1908. — M. P. o etiki, K. O. VI. in VII

ES'tet i k a. i'.y  ’ j

E. L., Dekadentizam, D. i. S. 1899. — Isti (dr. E. Lampe), Medovi-
ceva slika »Zbora kralja Tomislava«, D. i. S. 1901.

A. Jersinovic, S. Gregorciceva »01jki« kantata, L. Z. 1914. — Lsti,
O konccrtih Glasbene matice v Ljnbljani, tudi tani.

Joso Jurkovic, O 7. in 8. slov. umetniski razstavi, L. Z. 1912.

Dr. M. Malneric (Zorislav), Asociacija idej v Presernovih poezi-
jah, Zora XIII. — Isti, Krst pri Savici v pogledu na celotnost Preser-
novih poezij, Zora 1905—6. — M. P., Pomen filozofije za nmetnost,
K. 0. VI.

Antropologija, arheologija, zemljepis.

— Rusi, Novice 1857. —

O zenito-

V mnzeju

19

Jurij Kobe, Turk!, Novice 1855. —
vanju v Dahnaciji, Novice 1854.

Dr. E. Lampe, Pod oljko in lavorom, D. i. S. 1907.
emigrantov, D. i. S. 1912.

Dr. M. Malneric, O ozemlju Juznih Slovanov, Cas 1918—19.

Iv. Navratil, Kako sem potoval prvic na Dunaj, Koledar druzbe
druzbe sv. Mob. 1892 in 1893. — Pisma o Bosni in Hercegovini in Nova
pisma o B. in H., Let. Mat. slov. 1878—79.

Janko Barle, Moj put na Volajsko jezero, 1910.

M. Stular, Spomini z lagun, Mentor III. — Iz popotne torbe, Men¬
tor IV.

T. Smiciklas, Smrt u Sv. Jakovu kraj Bakra u Hrvatskoj, Zb. za
narodni zivot, 14. — Narodne pripovjedke iz osjecke okoline, tudi tarn,
kn j. 15—17.

Dr. Niko Zupanic, Sistem istorijske antropologije balkanskih
naroda, Bgd. 1908. — Macedoni ja, Zb. Mat. slov. 1904. — Die ^Illyrier,
Sitzungsberichte der Antropologischen Gesellschaft, Dunaj 1907. — Ka
istoriji promene spoljasnosti balkanskih naroda, Bgd. 1910. — Telesna
metamorfoza narodov na nasem jugu, D. i. S. 1907. — Misli o fizioetno-
logiji, Bgd. 19(H). — Trojanci in Arijevci, Glas akad. LXXXVI, 1911. —
Zur praehistorischen Ethnologie der Troas, Korrespondenzblatt der
deaitschen anthropologischen Gesellschaft, 1911. — Pontijski bugari,
Bgd. 1913. — Hrvati kod Atine, Bgd. 1914. — The Slovenian Lands, Lon¬
don 1915. — The map of Yougoslav territory, London 1915. — Slovenija,
zemljevid, rus., Bgd. 1915. — Paleoliticka i neoliticka etnologija jugo-
slavenskih zemalja, Zabavnik srp. now, Krf, 1918. — Les premiers habi¬
tants des pays Yougoslaves, Paris 1919. — Basna historija i karakter
(Etnogeneza) Jugoslowena, Rad 222. — Bela Srbija, Zgb. 1922. — Tragom
za. Pelazgima, Zgb. 1922. — Srbi, Plinija i Ptolemeja, Bgd. 1924. — Izvor
Srbov, L. Z. 1925.

Anton Zlogar, Zborovanje antropologov in zgodovi-narjev v Ljub-
ljani, Slovenec 1879, st. 87—89.

Vilko Mazi, Albert Sic: Kmecke hise..., Trg. list, 1924, 28. VI. -
(Ljudsko solo v Crnomlju je obiskoval pi’of. O. Grebenc, glavni delavec
pri »Probudi«.)

Zgodovina.

Janko Barle, Marko Esterhazy. — Kuga gd. 1739. — O zdravstvu
staroga Zagreba, 1902. — Povijast Turopoljskih zupa. — Ranarnici i
jjekarnici iz franjevackog reda # , 1907. — Zagrebacki arcidijakonat. —
Temeljni kamen kapelice Marije Pomocnice v dolinski zupniji, I. M.
Dr. 1908. — Ljubljanski kongres 1. 1821. po dnevniku zagre'baskega s.kofa
Maksimiljana Vrhovca, Carniola 1911. — Bratovscina sv. Barbare v

19  K temu spisu je primerjati: I. Kostial, Sorodstvene razmere
Jugoslovanov, Veda 1913.

30

Brdovcu, Carniola VI. — Slika sv. Kiimmernisse u kapeli u Velikoj
Mlaki, Prosvjeta 1909.— Popis zupa u Dolnjoj Slavoniji, 1907. — Pop is
zupa i crkva zagrebackih, 1896.

Dr. E. Lampe, Tristoletnica Romanovih, D. i. S. 1913.

Iv. Navratil, Kosovo polje, Slov. Vecernice, XXVIII.

Antoine Rezek, History of the Diocese of Sault Ste Marie and
Marquette, 1906—7.

Franc Suklje, gl. Glaser, IV.

Anton 21ogar, Mestnofarna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, 1886
(Slovenec 1886, st. 236 si.).

Dr. Niko 2upanic, Genealogical tables of Serbian Kings (South
Slav Monuments I.: Serbian orthodox Church), London 1918.

Tade Smiciklas, Dvijestogodisnjica oslobodjenja Slavonije, I.—II.,
1891. — Codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae,
zv. II.—XII. — Poviest hrvatska, I.—II., 1879—1882.

Pravoslovje in drzavnoznanstvo. Narodno gospodarstvo.

Narodno pravo.

V. Oblak, Trije rokopisi, gl. zgoraj jezikoslovje.

J. Kapelle, Zastran besede »skutnik«, Novice, 1850, str. 16.

J. O. Lepstanski, Se nekaj zastran »skutnika«, Novice 1850, str. 3—4.

Jurij Kobe, Zastran skutnika, Novice 1853, str. 191.

J. Kapelle, Odgovor zastran besede skutnik, Novice 1853, str. 256.

Jurij Kobe, »Skutnik« ni izmisljena beseda. Novice 1853, 270—71.

Graberski (GrabrijanD, Se nekaj od skutnika, Novice 1853, sti.
•289—290.

J. Navratil, »Skupnik« in »skutnik«, oboje med Slovenoi, Novice
1853, str. 286.

Jurij Kobe, »Skupnik« ni to, kar je »skutnik«, Novice 1853, 302—3
(pravno jako vazen clanek).

J. Navratil, Konec skutnisko-skupniske pravde, Novice 1853, 323.—
Isti, Skutnik = skupnik, Novice 1875, str. 117—173, s presledki (v od-
stavkih). — (Belokranjski skutnik je »posinovljenec«, staro belokranjsko
pravo!).

V crnomaljski okolici hnenujejo »skupnika« tujega decka in de-
klico, ki ju vzameta 11 a svoj dom zakonska brez otrok, da ju porocita
in jima izrocita svoje posestvo.

Dr. J. Gruden, Slovenski zupani, str. 14, 22—23, 45; tudi imena »De-
blic«, Gric in Gradnik (morda Gradec — Grodec) so belokranjska (str.
64—65) in je torej iskati izvir doticnim gorskim pravdam v Beli Kra-
jini; tezje bi bilo trditi, da je Schopfenberg = Schaflein pri Ovcjaku
(Seflarji nad Gricem pri Crnomlju).

Iz dr. Adlesicevega rokopisa, zv. »Pravo« naj navedem samo nekaj
krilatic: osebujnik (osebejnik)); barmblago; delnik; zakrizanje; dokon-
cek (ga pozna tudi Val. Rozic, o. c.: punctatio); »das roko'? Bog!« —
»Bog!« — Rovas; kvartirasi; skupni lov na tata; obciiisko sodisce.

Prim, tudi A. Pukler, Prilozi kulturnoj i pravnoj poviesti Hrvata,
I./l, Zgb. 1882 (tudi *iz karlovacke okolice).

Valvazor, Ehre, IX. knj., str. 95. — lye Staz, gl. zdolaj!

Dr. M. Dolenc, Pravosodstvo cistercienske opatije v Kostanjevici,.
Zb. znanstvenih razprav, izdaje jur. fak., III.: gl. o prvotnem znacaju
tega ozemlja Iv. Steklasa, 1. c., Kres III.

(»Krajina« ali marka pomeni pravno: — ozemlje kot pritiklino,.
ne kot del drzave; odtod nje samostojnost ali avtonomija, o kakrsni
govori glede Bele Krajine Pirc v uvodu k »Slovenija vstani!« — Me-
tlisko poglavarstvo je morda najvec prenehalo 20  vsled ustanovitve
lastnega zumberskega glavarstva; nem. vit. red je imel v Beli Krajini
ze od 1.1370. azilno pravo, a Sloven ska krajina svoj pravdni red od 1. 1365.

20

L. 1556.

31

Kot marka je mogla Bela ali Slovenska Krajina nastopiti se-le
potem, ko so si jo Nemci prilastili od Hrvatov.)

J-.Kobe navaja v svojem spi.su o Cakavcih 1. c. hrvasko, cakavsko
listi-no iz 1. 1530.

Gl. tudi pregovore in reke!

Dr. J. Adlesic, Slovansko pravo, Cas 1910. — 0 zadruznistvu, Edi-
nost 1917. — Socialne tvorbe pri Jugoslovanih, Cas 1909. — IX. medna-
rodni stanovanjski kongres, Slovenec 1910, str. 125. — Organizacija slo-
venskega izseljenistva, Cas 1909. — Stanovanjsko vprasanje, Cas 1913.

— Open-oka, Koledar druzbe sv. Moh. za 1. 1925. — O prakticnem studiju,
Zora XVI. — Pravni studij, tudi tam. — No vim pravnikom, Zora XV*

Ik Gangl, § 1. drz. solskega zakona, 1910.

Jurij Kobe, Petero potrebnih reei pri dovolitvi zakona na Sloven-
skem (de lege ferenda), Novice 1851. — Kakosna knjiga je vam na
kmetih sadaj najbolj potrebna, Notice 1*852.

J. Gerdesic je pisaj o vprasanjih h kaz. pr. redu v nemskih revi-
jah se kot namestnik drzavnega pravdnika.

Dr. J. Lokar, Srbski zakon o lovu, Lovec 1919.

Dr. E. Lampe, ocena S. Radicevega dela Moderna kolo-nizacija i
Slaveni, D. i. S. 1905. — Nedelja v Hyde : Parku, D. i. S. 1906.

Dr. Fr. Derganc, Kmecka pravda, Cas 1909. — Oskrb pohabljencev,
1). i. S. 1909. — I. Staz, Besedice o v ins kill zadevah, Novice 1862, 1. 8.

■Dr. M.  Malneric, Vazen spomin na Ildrijo ozivdjeno (pomorsko
pravo), Cas 1909. — Veroizpoved in narodnost varuha, Cas 1914. — Nove
smeri v pravni vedi, Cas 1914. — Avstriisko kraljestvo Ilirija, Cas 1914.

— Pravni ra-zlog v splosni pravni teoriji. Cas 1921. — O po-nudbi dela v
svobodnih, javnih, znanstvenih poklicih, Cas 1923. — Rast kriminalnosti
in nje vzroki (porocilo), Cas 1911. — Aurel Popovici, Die Vereiniglen
Staaten von Grossosterreich, Cas 1909. — Dr. R. Knsej, Cerkveno pravo r
Slow Pravnik 1924. — Dr. K. Kadlec-Taranov-ski, Prvobitno slovansko
pravo, Cas 1924. — Zbornik jur. faknlteta III. zv. porocilo, Cas 1925.

Isti, v Avtonomistu 1923: Avtonomija brez posebnih, lastnih izvr-
sevalnih organovl (jan.). — PrezidentsP
Samouprava in drzavna oblika (5. V.).

(27. I.). — O zniotah v prakticni politiki (st. 10.).

* WA* V/ *** |f ^ ^ ^ XT  W V/ V/ **-*-**^ * "

Prezidentstvo in dez. samouprava (st. 13).

Pojmi in zofizmi v politiki

Poedi-nec in drzava

(st. 6.). — V Slovencu (razen krajsih belezk): Merilo politicne svobode,
1920, 28. 10. — K enketi o zamenjavi avstr. kaz. zakona s srbskim (sept.).
— Nov odvetniski zakon, 1921, 20. 7. — Univerzalnost v politiki, 1920, 28.11.

Isti, Gospodarsko-obrtna trznica v Crnomlju, Jugoslov. obrtnik,
1924, st. 8. — O poljedelskih obrlih, tudi tam, 1923, sejmska stevilka.

Iv. Navratil je sodeloval pri Cigaletovi »Juridisch-politische Ter-
ininologie fur die slavischen Sprachen Oesterreichs«, 1853, pa pri pre-
vodn kaz. pravdnega reda.

Pero Popov*ic, Oskrba ubogih v i-nozemstvu, Socialna mis el 1923.
Isti je pripravil tudi spis o dvojni biri (resitev problema je posebno
vazna za nase unijate).

Dane Reba, Izbornik za cerkveno-pravne odnose. #

Fr. Suklje, Niccolo Macchiavelli in knjiga »I1 principe«, Zvon
1878. — Pred polomom nasih zeleznic, Soc. Misel 1923. — Reforma prav-
nega studija, Slov. Pravnik 1891. — Dezelni zbor kranjski in dezelne
finance 1912. — O njegovem delovanju kot dezelni glavar gl.: Dezelni
glavar pi. Suklje, 27. 3. 1908 — 29. 12. 1911, Slovenec 1912, st. 1. (Suklje je
sicer rojen v Ljubljani, pa je sin belakranjskih starisev in se je pn-
steval vedno tudi sam k Belim Kranjcem.) — O borzi in borzni trgovini,

E Z 1889

H Sturm, Je-li cerkveno predstojnistvo upraviceno, cerkev zasto-
pati v sporu pred sodiscem?, Slov. Pravnik 1905. — Isti je pisal o mejah

32

izvrsilnega -red a (SI. Prftvtiik 1904), o § 1118 o. d. z. (SI. P. 1903), o ^ 74
i. r. (tudi tam 1900), o § 40 i. r. (tudi tain 1901), o pravnomocnosti izvr¬
silnega dovolila (1902); judicium rescindens in judicium resciasorium
(1909—10). : }  V

Zakoni.

Zakon z dne 30. dec. 1907, drz. zak. 1907 st. 281 (zeleznica Ornomelj-
Metlika-Karlovec, oz. Bubnjarci in Pribudic-Knin!). — Iz tega zakona
je razviden »namen zakonodaja!ca«, spojiti belokraujsko zeleznico z
dalmatinskimi.

Zakon o drzavnem zunanjem posojilu v zlatu iz 1. 1922. krai je vine
Sr.bov, Hrvatov in Slovencev, Ur list 93 ex 1922, st. 292; § 4. (zeleznica
Crnomelj-Severin-Vrbovsko in Kocevje-Severin-VrbovskoO.

Krosnjarski patent z dne 4. sept. 1852, drz. z. stev. 252, zlasti $ 18.
(Kocevci, Poljanci). — Hrv. zakon o zadrugah, 9. 5. 1899.

Zdravnistvo. ’

Dr. Mirko Cernic, Telesni nas post an ek, razvo j in konec, 1910. —
Donesek k zdravniski terminolo^iji, Nasi zapiski 1911. — Cernic je ob-
javil tudi vec .poljudnih clankov iz zdravniske vede, tako v Taboru,
pisal o pegavici, pa clanke v Wiener klinische Wochenschrift.

Dr. Fran Derganc, gl. Slebinger, L c. str. 182; pisal je tudi v nem-
skih medicinskih listih (Cliylothorax traumaticus. — Der Gasbrand. —
Beitrag zur Peritonitistherapie, i. d.), kot tudi poljudne clanke v raznih
slovenskih casnikih; 21  urejeval je tudi Lijecnicki vijesnik.

Jezikoslovje. — Prevodi.

Ant. Jersinovic, Livijev komentar, I.—II., 1908—9.

Dr. Janko Lokar, Slovenscina v pravni rabi pred sto leti, I. JI.
Dr. 1908. Poglavitosti iz lovskega psoslovja pticarjev, Lovec 1920.

Iv. Navratil, Slovenska slovnica, 1850. — Uirsko-slovenski slovar v
»Vedezu«. — Gl. tudi zgoraj! — Kurze Sprachlehre u. Wortb. d. slov. Spr.
1851. — O dovrsivnih glagolih, Novice 1855. —O slov.-nemskem slovarju,
Novice 1874. — O veznikih, SI. Glasnik 1864.

Dav. Nemanic, Cakavische Studien, I.—II., 1883 si. — Die Sprache
in Bosnien und der Herzegowina (Osterr.-ung. Monarchie in Wort u.
Bild).

Oton Zupancic,, Kako izgovarjamo v knjiznem jeziku crko »1«...,
Zarja, 1912. — J. Lavrin je prevedel na rusko Cankarjevo »Hiso Marije
Pomocnice«, 1910.

Prirodoznanstvo. Lovstvo.

Dr. France Lokar, Dusevne^ lastnosti psa, Lovec 1919. — Dr. I.
Lokar je objavil tudi vec drugih clankov o lovstvu (Pravi lovec, Lovec
1919 i. d.).

Anton Lokar, Lov na Jutrovem, Lovec 1919.

Glasbeno slovstvo.

^ Marko Bajuk, gl. Slebinger, 1. c. str. 218—19. — Pevska sola, 1922.
— Narodne pesmi v sekiricah, Pevec 1923—24. — Odmevi nasih gajev,
Oskar Dev (sin Edvarda Deva, okrajnega sodnika v Crnomlju, gl.
zdolaj; Politika), gl. Slebinger, 1. c. 219—20.

Janko Barle, gl. Slov. biografski leksikon.

\  pr * lGgar«, Dol. Nov. 1914, st. 50 in st. 51 (po Slo-

veneu). — Gl. o dr. Cernicu in dr. Dergancu tudi Slov. biografski leksikon.

33

Voja&ka stroka.

Milan Plut, Po macedonskem bojiscu, Slovan 1913.

Casnikarji. s , ■ <., H. ’ r b 1$M

Mila;n Pint, J. Kranjec — gl. zgoraj —, Joso Jurkovic, Janko
Lavrin, sedaj prof, na vseuciliscu na Angleskem: Albanskie Eskizy, 1916.

Prosveta.

Nemska sola v Metliki, gL zgoraj Motlling, 1. c. — Nedeljska sola
v Metliki, gl. Janez Miiller, 1. c. — Iz Dolenjskega (iz Crnomlja in
Metlike), Solski prijatelj 1854, str. 55, slovenscina namesto .nemsoine. —
Crnomaljska glavna sola, Novice 1864, -str. 300^-1 (»Gotovo je, da je pred
1. 1754. bila sola v Crnomlju«). — Iz Crnomlja, Slovenec 1866, sir. 355:
-Sola je skozi inskozi nanarodni podlagi ustrojena.«

Sporocilo ocitne glavne sole v Crnomlju, 1868.

Iz crnomaljskega okraja, Slov. Narod 1868, stev. 81: Ilustracija za
§ 19. 2upani: podzemeljski, dragatuski, viniski iza Vinico in Preloko in
adlesieka znpan terjajo slovensko solo; tancki, tribuski, -semiski, poljan-
ski terjajo nemscino, crnomaljski in metliski pa zahtevata, da ostane
sola, kot je. — Crnomaljsko mesto — »slawia izjema«.

Iz Bele Krajine, SI. Nar. 1868, s-t. 21: iza orga-nizacijo slovenske
znanosti in umetnosti. # f

Od Kolpe, Slovenec 1866, str. 277: Kocevci posiljajo svoje otroke v
slovensko crnomaljsko solo. — Iz Suhora, Slov. 1876, st. 18 (nova sola
in orglje).

Marindol, Slovenec 1877, st. 108, o solstvu v Adlesicih. Mariiidol,
Slovenec 1879, st. 106: da je bila 1. 1878. ustanovljena v Marindoln »obca
pucka skola«.

Iz Crnomlja, Slovenec 1882, st. 91, o soli na Maverlu: orozniki iz
Ornomlja povedajo solskemu nadzorniku Linhartu iz Kocevja, da nima
na Maverlenu nic posla. — Iz Crnomlja, Slov. Nar. 1883, st. 10 in 52, o
mavrlski soli in nje knjigah; st. 265.

Iz Crnomlja. Nekaj o vaznih solskih zadevah, Slovenec 1877, st. 3:
proti poseb-ni dekliski soli, kar ni za kmeta, proti umetnim rocnim -delom
in mehkuznosti, proti telovadbi v soli. — Iz Bele Krajine, Slov. Nar 1882,
st. 171 (o maverlski soli).

Peticija Metlicanov za kmetijsko solo na Grmu, Novice 1875, str. 163.

Iz crnomaljskega okraja. Nekoliko o razvoju nasega solstva -tekom
zadnjih 20 let, Dol. Novice 1890, st. 9 (vazno).

Leopold Podlogar, Kratka^ zgodovina ljudske sole v Crnomlju.
Letno porocilo Franc Joezfove ljudske sole v Crnomlju 1906—7.

Vrl solnik ; (Anton Jersinovic), Dol. Novice 1887, str. 118.

Nove sole (v Beli Krajini), Dol. Novice 1889, str. 5: nova solska
poslopja na Radovici, y Drasicih, na Bozakovem, Strekljevcu, v Grib-
ljah, Petrovi vasi, Doblicah, Bojancih, v Metliki in v Crnomlju. — Ra
dovica, SI. Nar. 1882, st. 274: nova sola.

Na Vinici, Slovenec 1883, st. 154: nova sola. + ucitelj Kavsek, ki
je tarn pouceval 23 let. — Gl. tudi zgoraj, Fran Lovsin.

Iz Crnomlja, solske reci, Dol. Novice 1895, st. 15.

Semic, Dol. Novice 1911, str. 107, Slavnost 25-letnice naducitelja

Bsrtcls

Adlesici, nova sola, Dol. Novice 1914, str. 40.

Belokrajina, Slovenec 1910, st. 158: za lokalni muizej v Crnomlju.

»Drustvo za poznavanje Bele Krajine«, gl. Dol. Novice 1910, str. 108:
referat dr. Adlesica, nacrt, predlogi, pripravljayni odbor.

Iz Adlesic, predmeti za belokranjski muzej, Dol. Novice 1914, str. 40.

Poldka Bavdkova, Belokran jsko vezenje v soli po zbirki prof. Sica,
Popotnik 1919.

3

34

v »Drvar-
in Stanko

Vukalovic
gre inimo

Wichtige Erf in dung, Carniolia 1841, str. 11 (hektografska iznajdba
v Metliki). — Iz.Metlike, Slov. Narod 1869, st. 13: citalnica (ustanuyl jena
je bila ze 1. I860.* 1 ,’ gl. '-Novice 1865, str. 308 in 351 si.I.

Iz Bele ,Krajine, o delovanju citalnic, Sloveuec 1877, 8-t. 5.

Iz Metlike, izviren dopis, »Babje delo« (glede citalniskih pro-
storoy), Slov, Nar. 1874, st. L — Horacek vzbudi citalnico, SI. N. 1870,
iltjky. 45. '

• l! l;  Braino drustvd'v Crnomlju (ki je iinelo svoje prostore
nici«, kjer so bill kasneje pros-tori Izobrazevalnega drustva
Peharceve knjiznice), Dol. Novice, 1J898, st. 81.

Za prve case citalniskega zivljenja je znacilen clanek:
ali lie? Iz Metlike, Slov. Narod 1869, st. 135. (Neki Hrvat
eitalniee, euje -nemsko govorjenje in izacne izmerjati; zupan Salloker
ga zapre; dijaki spoznajo, da je izobrazen clovek; zupan ga izpusti).

: Izobrazevalno dru^tvo v iCrnomlju, gl. zgoraj Stanko Peliare. —
Tam tudi- o Stanko Peharcevi knjiznici.

• /Uciteljsko -drustvo v Crnomlju obstoji od 1. 1870.

Iz Crnomlja, Slovenec 1876, st. 49 in 51: opereta B. Ipavca »Ticnik<
11a odru. — Novice 1872, 112: »Gospodicna Dragotina Prsetova (mati
prof. g. Kuno Hocevarja) je ze pred leti prva na oder stopila z doma-
eim jezikom. — V Metliki so igrali »Zupanovo  M i c i k o« z e
1. 1792. gl. V. Holz, 1. c.

: :  Iz Crnomlja: C. g. Tomazin, zupnik v Dragatusu; pevci so peli na

grobu Mizerere Palestrinov, Slovenec 1877, stev. 23; o narodnem zivljenju,
tudi tarn, stev. 5: Iz Bele Krajine. — Iz Semica, SI. Nar. 1882, st. 104
(ustanovitev citalnice dne 1. 5. 1882).

(Prof. Trdinovo mnenje, kot da bi bil Crnomelj nekoliko narodno
zaostal za Metliko, ni torej pravilno, gl. .tudi: Iiz Metlike, SI. Narod 1868:
st. 80 o zupanu Sallokerju: »Bitte um deutsche Frage oder Ant\vort«.
Tudi Ante- Beg je pretiraval pomen nemskega elementa v Crnomlju:
prim, tudi tzgoraj med splosnimi opisi pit. clanek iz Dol. Novic 1889,
st. 7 0 najbolj narodnem znacaju Crnomlja izmed vseh dolenjskih mest).

Iz Metlike, Zorin koncert, Slov. Nar. 1882, st. 156 in 158.

Godba v Metliki, Janez Colnar prvi kapelnik, bivsi podkapelnik
domacega pespolka, gl. Janez Muller 1. c. (1. 1850.).

Prvi belokranjski telovadni odsek Orel v Crnomlju, Slovenec 1909,
st. 205. — Ustanovitev: 10. 7. 1910). — Mladost. — Sokolski vestnik.

Iz Semica, godbeni odsek izobrazevalnega drustva, Dol. Novice
1914, str. 48. — Na splosno gl. tudi »Drustv. koledarcek« S. K. S. Z.

Mladeniski tabor na Vinjem vrhu, Dol. Novice 1914, str. 40.

O Vinici gl. zgoraj Franjo Lovsin, Jutro, 1. c.

Dijaski ustanovi za Bele Kranjce iz Crnomlja: Janeziceva, Sta¬
rikov a.

Narodno gospodarstvo.

.. Bozo Pacic, Zumberk in Marindol, gospodarsko kriticna studija,
Jugpslavija 25. (26.) 2. 1921, O dolenjski obrtniji, Dol. Novice 1886, st. 20:
loncarji na Grieu in v Poljanah; izdelovanje kofanov v DragOA^anji vasi
in v Metliki; tkalci — ^koli 10 — v Crnomlju, domaci cevljarji n
C rnomlju (nekdaj so delali »cizme na obrt«); sodarji na Svibniku; na
Desincu, y Podzemlju, Otoku in Primostku; otroske izibke iiz Golobinka
pri Koprivniku; zage; opekarji v Gradacu in v Metliki ter na Krupi;
kolarji; Valentin in Jozef Malneric s Krupe, »ki nam zalisata nase
iz-be..., po.prayljata cerkve, barvata okna itd. in razumeta v obce vse
v hisi in okoli hise potrebno licno i,zdelati«. — Gl. tudi zgoraj Lokar,

22

. ^ sklepu, ustanoviti citalnico v CdHMnlju, g  1 . iNovice 1863, 1 . 35,

o prvi veselici (govor abiturienta Pasica, igra »Slovenija ozivljena«)
pa 1 . 40. —

35

Iz Bele Krajine in Belokranjska hisa. — 0 loncarjih y; Ucakovcih gl.
L. Tornsic: Iz Karlovca.., 1. c. »Kolikor his, toldko loncarjev in konj«.

— (Iz skup-iiih palisc sklepamo na to, da so imeli Beli Kranjci slobodne
narodne obrtne obcine (tovarne) prim. Malneric, porocilo o Kadlec v -
Taranovskega »Slovanskem pravu«, 1. c. — Tudi v Crnomlju so bili
loncarjMn sicer — Vrscaji). 3  — Gl. tudi Sic, Nar. vezenine, (podatki
Fr. Lovsina: n. pr. tkalstvo v Tribucah).

Svdloreja v Metliki, gl. Janez Muller, 1. c. — Kranjsko svilno
dr us tv o v Metliki, Novice 1871, str. 38.

Shod zivinorejcev v Crnomlju, Novice 1871, str. 155.

Razstava goveje zivine v Metliki, Dol. Novice 1887, st. 1887, st. 141

— Napitnici J. Bajuka in M. Pecarica. — r, Zivina za Belo Krajino, Dol.
Novice, 1912, st. 18.

2iviinska razstava v Metliki, Dol. Novice 1896, st. 21.
Pripravljalni odbor za ustanovitev zivinorejske zadruge v Crnom¬
lju, Slovenec, 1912, st. 54.

Iiz Belokrajine, Slovenec 1909, st. v  192, uvodnik o gospodarskem
sestanku v Gradcu. — Belokranjske teznje, Dol. Novice 1909 v i»Belo-
kranjskem glasniku«, vazen clanek.

J., Pomagajte zvestemu ljudstvu! Iz Belokra jine (uvodnik), Slov.
Nar. 1883, >st. 66.

Fr. Suklje, Cesa je treba Belokranjcem 1 ? Govor, Dol. Novice 1911,
st. 3 in 7.

Iz Belokrajine. Nase teznje, Slovenec^ 1879, st. 24—25: vinstvo; za
zeleznisko zvezo do — Kosovske Mitrovice in na Solun, — prim, zdolaj
Malneric, Zelzniska zveza Crnomelj-Ogulin; ista misel iz i-stega kraja!

— Visoki dav'ki naj se naloze kapitalistom; sadje v Beli Krajini.

Anton Kupljen, 0 vaznosti gozdov, Dol. Novice 1885; o belo-
kranjskih gozdovih na str. 102. — Abramova drevesnica v Fari, Nov. 1865.

Iz Crnomlja, Dol. Novice 1895, st. 17: -drzavna trtnica, solski vrt
(v Crnomlju je -sedaj okrajni vrt na »kaplanici«).

—r, Belokranjski steljniki, Dol. Novice 1912, st. 13.

0 prvi dolenjski kmetijski razstavi v Novem mestu, Slovenec 1881,
stev. 119.

Vinski ,semen j v Crnomlju, Dol. Novice 1905, st. 22. — Taksni
semnji so se vrsili lansko leto tudi y  Semicu in v Metliki.

Vinogradarstvo na Belokranjskem, govor poslanca Schweigerja
(Crnomaljca), Dol. Novice 1898, st. 3; isti Vinoreja v Beli Krajini, Dol.
Novice 1896. st. 3 in 4.

Semisko vino, Dol. Novice 1885, st. 21.

Klic iz Bele Krajine (pomanjkanje vode), Dol. Novice 1911,
str. 149.

Za suhorski vodovqd, Slovenec 1906, st. 135.

Petrova vas, otvoritev vodovoda, Dol. Novice 1898, st. 15 (dne
11. 7. 1898 je bil otvorjen vodovod): obelisk ob izvirku. — Iz Sernica,
Dol. Novice 1896, stev 2: podrobnejsi opis vodovoda.

Pozari: , * »

Pozar v Crnomlju 6. 8. 1861 (8 his, veliko pristav), Novice 1861, 1. 34.

Jurij Konig, Na Vinici strahovit pozar, Zgod. Danica 1888, str. 109
do 110 in 125: zgorelo 50 his in neka zena sredi ceste med gorecimi
hisami.

Ob tej priliki gl.: Odprto pismo Vinicakom in sploh vsem, ki
imajo slamnate strehe. Vinicaki! Klancani! Jjrolecani! Dol. Novice 1888,
st. 9 in 10; pisec svetuje, da po ruskem nacinu namesajo med slamo
blata.

23  Kozuharji so bili v Crnomlju n. pr. Plevniki ?  Schweigerji in
Kramaric; cevlje »na obrt« so delali Skofi in Celesniki; v Crnomlju in
okolici delajo tudi pletene bice iz kostanjevega lesa.

3 *

36

Ljudoljub Pobrezan, Vstrojene skodlje (»sinkelni«, namoSeni v
apno in zelezni vitriol), Dol. Novice 1885, st. 4.

Pozar na Vinici 8. 8. 1873, gl. Zgod. Danica 1873, str. 263—264) zgo-
relo 17 his).

Pozar v Dragovanji vasi, Dol. Novice 1890, str. 102 (14 his).

Pozar v Doblicah, Novice 1872, str. 71 (11 his).

Z Verha, Zgod. Danica 1865, str. 110—111: na belo nedeljo 1. 1865
je zgorelo na Vrhu 39 his. — Napacno! (o ognju na Vrhu in postopanju
vlade), Nar. Dnevnik 1925, st. 10. — 0 istem: Jutro, 8. 2. 1925 (pogorelo
8 gospodarjev).

J. iK., Pozar v Otoku, pogorelo 14 gospodarjev, Carniolia 1841,
str. 15—16.

V Oberhu, Zgod. Danica 1864, str. 266: pogorelo 7 gospodarjev,
tretjic v 21 letih.

Pozar v Doblicah 1. 1882, zgorelo 8 his, »krst« crnomaljske pozarne
bramibe, SI. N. 1882, st. 98 (ust. 1879. 1.).

Pozar na pristavah v Crnomlju: Slovenec 1910, stev. 197, zgorelo
7 gospodarjem.

Pozar na Desincu, pogorelo 7 gospodarjev, Slovenec 1906, stev. 183.

Iz Krasinca, Dol. Novice 1890, stev. 15: zgorela cerkev. — O pozaru
v cerkvi v Klostru, gl. zgoraj Nalez 1. c.

Iz Crnomlja, Slovenec 1876, st. 13: za ceste, zlasti za cesto Crno-
melj-Vojna vas-Griblje; za most pri Gribljah; Slov. 1877, st. 32: Iz
Gribelj, za prometno zvezo s Hrvasko in za zboljsanje hrvaskih cest. —
Od Kolpe, Slovenec 1879, st. 37, cestni nacrti za crnomaljsko okolico.

Belokranjske ceste, Slovenec 1910, st. 176, uvodnik.

Nesrece na mostu v Crnomlju: Slovenec, 1865, str. 332. — Most
cez Doblicanko v Crnomlju, D. i. S. 1912, str. 240 (slika na str. 217) in
1913, str. 41 in Slovenec, 1912, st. 185.

Most cez Kolpo pri Vinici, Dol. Novice 1885, st 21.

Most pri Gasparcih, Dol. Novice 1914. str. 44. — (Most pri 'Kuzelju,
49 m dolg, je sedaj dovrsen). O mostu pri Zunicih, gl. zgoraj, Malneric,
Gosp. obrtna trznica v Crnomlju, 1. c.

Catez, Peticija za most cez Savo, Slovenec 1880, st. 144.

Most cez Kolpo pri Metliki, narejen 1. 1875., gl. V. Holz, 1. c.

Zeleznice:

Spomenica o nacrtu ilirskih osrednjih (centralnih) zeleznic: »po-
teza od Celovca cez Ljubljano v Karlovec — cez Sotesko —; razplet
od Tance goj*e na Munjavo pri Ogulinu, dolg 6.81 milj — cez Tounj —;
postranska zeleznica na Kocevje od Vrcic«. Izdalo drustvo za nacrte
ilirske osrednje zeleznice, doklada Novic k st. 11 iz 1. 1872.

Karlovska zeleznica: »Slovenski obrtniki in trgovci na noge!
Karlovec-Sarajevo-Carigrad, to, to je za vas zlata cesta!« Novice 1875,
str. 106—107.

Fr. Suklje, Kako se je rodila dolenjska zeleznica, Slovenec 1905,
st. 244 si.

Iz Belokrajine, Dol. Novice 1888, str. 173: za zeleznico po starem
dr. Tomanovem nacrtu (cez Vrcice in Crnomelj)!

Poslanec Visnikar za podaljsanje dolenjske zeleznice v Belo Kra-
jino, Dol. Novice 1896, st. 7.

Govor poslanca Schweigerja za belokranjsko zeleznico v dez. zboru
dne 17. 2. 1898,^ Dol. Novice 1898, stev. 7.

Potreba zelezniske zveze z Bosno, si Slovenec 1878, stev. 83: Iz
Belokranjske.

Govor poslanca Pfeiferja za belokranjsko zeleznico, Dol. Novice
1902, stev. 1.

Za belokranjsko zeleznico! Govor poslanca dr. I. Sustersica v de-
Jegaciji, Slovenec 1906, stev. 153 (za zvezo Novo mesto-Ogulin^Knin).

Belokranjska zeleznica, Slovenec 1910, st, 158, uvodnik; tudi st. 225.

37

Belokranjska zeleznica in Slovens'ki narod 1. 1910: »81ovenec vara
javnost« st. 169; polozaj silno nevaren, st. 170; zopet nevarnost, stev. 175;
je najbrz ne bo, si. 178: »je padla v vodo«, stev. 186; S.L.S. slepi s to
■zeleznico, st. 188; je »se vprasanje«, stev. 222.

Zacetek gradnje belokranjske zeleznice, Dol. Novice 1912, st. 6.

Gradba belokranjske zeleznica, Dol. Novice 1913, st, 8, dober opis. 24

Otvoritev belokranjske zeleznice, Dol. Novice 1914, st. 7 (skoro cela
stevilka je posvecena belokraujski zeleznici).

E. S., Vpliv belokranjske zeleznice na narodno gospodarstvo v
Beli Krajini, Dol. Novice 1912, stev. 10.

Dr. Fr. Ogrin, 0 gradbi in .pomenu belokranjske zeleznice, Kole-
dar Dr. sv. Mohorja za 1. 1915 (s slikami Semica, Crnomlja in Me,Hike).

Fran Suklje, Ornomelj-Ogulin ali Kocevje^Moravice'? Slovenec
1921, stev. 202. (G. Suklje je pisal kasneje nekoliko drugace).

Dr. M. Malneric, Zelezniska zveza Crnomelj-Ogulin, Slovenec,
13. 10. 1921 (govori za zvezo Ljubljana-Crnomelj-Ogulin-Sarajevo-Kos.
Mitrovica).

Inz. M. Klodic in A. Hrovat, 2elezniska zveza Slovenije s Kvar-
nerom in Dalmacijo cez Kocevje in Crnomelj, 1921.

Inz. Klodic tR., Izlaz Slovenije na more i pitanje luke na Kvar-
neru, Zgb. 1924.

Charpentier, Memoire concernant les moyens de rendre la Riviere,
dite Kulpa, navigable depuis Ladasich jusqu a Brod (30890 toises)
pour le port des bateaux plats charges de 2 a 300 Quint., 1801, Annales
d. Lit. 1802, p. 150 si. . , ,

Inz. K. Pick, Die schiffbaren Fliisse in Krain, Dunaj 1910: o na-
crtih regulacije Kolpe koncem 18. in v zacetku 19. stoletja na str. 25 si.
in o nacrtih regulacije Save pri Catezu.

(Ta vazni problem je sedaj glede Kolpe stopil popolnoma v ozadje,
a glede Save obstoje le nacrti elektricne centrale za Zagreb; ali je res
104 km Kolpe za Belo Krajino brez pomena, ako se ne oziramo na
manjse mlineD

O bivsih plavnicah v Gradacu gl. Vojvodstvo Kranjsko, 1866 in
Nalez, 1. c. (manjsa zelezolivarna je v Crnomlju). — O crnomaljskem
premogu in premogokopu gl. Vojvodstvo Kranjsko. 1866 (sedaj je
podjetje last premogokopne druzbe »Belokrajina«.

O metliski (Prrvi dolenjski) posojilnici glej I. Lapajne, Slo-
venski posojilnicar, 107, str. 12: registrovana je bi-la kot peta slovenska
posojilnica dne 29. dec. 1874; kot drugo na Kranjskem pa jo navaja
clanek: O posojilnicah z ozirom na dolenjske razmere, SI. Nar. 1881/45.
— O kulturnem delovanju »Posojilnice« v Crnomlju 25  gl. Slovenec 1906,
stev. 105): obokana dvorana za gasilno drustvo v Crnomlju, za citalnico
itd.). — O metliski posojilnici gl. tudi V. Holz, 1. c.

Za mestno hranilnico v Crnomlju, Slovenec 1906, stev. 130. — Usta-
novitev »rajfajzenovke« v Crnomlju, gl. Dol. Novice 1911, st. 8, str. 59. —
(V Crnomlju ima sedaj svojo podruznico Ljubljanska kreditna banka).

Za nizje obresti, iz Metlike, Slovenec 1906, st. 199. — Boj za poso-
jilnico (rajfajzenovko) v Metliki, tudi tarn, st. 211.

Postna hranilnica v Crnomlju in v Metliki, Slov. Narod 1883, st. 55.

O clanicah Zadruzne zveze pa Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani
gl. njiju porocila!

Iz Crnomlja, ustanovitev zadruge obrtnikov crnomeljskega sod-
nega okraja (due 21. 6. 1897.), Dol. Novice, 1897, st, 15.

Iz Banjeloke, Slovenec 1880, st. 112: za krosnjarske pravice.

24  Gl. tudi Technischer Bericht uber die neue WeiBkrainer Bahn-

strecke, Laib. Ztg. 1914, 6. 6. .

25  Gl. Dol. Novice 1887, stev. 6: posojilnica v Crnomlju v drugem
upravnem letu. Med ustanovitelji je imenovati Antona Jersinovica,
Avgusta Kunca, §etino in Martina Malnerica. Za ustanovitev Mestne
hranilnice pa si je pridobil najvecje zasluge zupnik Stanko Peharc.

38

Belokranjski kmet svari kmete, Dol. Novice 1896, stev. 7.

Iz Belokrajine, 'Dol Novice 1897, st. 21 (o razdelitvi podpor za pa
toci, — katera obiskuje Belo Krajino jako pogosto, kot kazejo tozadevna
porocila, — poskodovane: da se podpora ne podeli »osobenikom«).

Iz Metlike, :za svobodno trgovino in proti vecni zaprtiji, Dol. Nov.
1897, st. 10.

Saditev tobaka po Dolenjskem, iz Metlike, Dol. Novice 1898, st. 6.

Bozo Racic, Statistika belokranjskega cebelarstva, »Cebelar«, 1924.

Janjci pri Treh Farah, Dol. Novice 1890, st. 18 (spekli in pojeli
101 janjca).

Dr. Adlesicev rokopis slika dejanske gospodarske razmere, posebno
v adlesicki zupniji, nacenja tudi veliko gospodarskih problemov, vaznih
za Belo Krajino.

Amerika:

Iz zalostnih zapiskov belokranjske zupne kronike. Ponesrecenci
Adlesicke zupnije v Ameriki, Dol. Novice 1915.

Anton Turk, doma iz Crnomlja, gl. Trunk, 1. c. str. 601: Turk je
umrl kot premozen tovarnar v Chicag'u; zapustil je nad pol miljona
dolarjev premozenja, 1. c. str. 478.

Med prvimi naseljenci v Zedinjenih drzavah iz Slovenije so bili
Beli Kranjci, g  1. o tern Trunk, o. c., zlasti na str. 466 (San Francisco), 470
(Leadville), 472 (Pueblo), 477 (Kellog, Idaho, Illinois), 479, 483, 484, 490 (o
ocetu skofa Vrtina, ki je najprej krosnjaril, potem pa si je ustvaril
prodajalno: »,Vertin Brothers department store, one square block, ist
the largest department north of Chicago in the United States«, kot
pravi Miss E. G. Batch); 26  — 492 si. itd. itd. Beli Kranjci so bili
sloven ski pionirji v Ameriki;  tudi ime Malnarcica, o kate-
rem poje Zupan v svoji pesmi Sentimer Florjanu: »Lima hvali Malnar-
cica«, 1. 1831. 27  je najbrz belokranjskega izvora (Ulyr. Bl. 1831, sir. 10,
op. 2. navaja, da je bit Malnarcic rojen v Ljubljani).

Politika.

O uporih knietov na Vinici 1. 1848. gl. J. Apih, Slovenci in 1848.
leto, 1888, str. 61.

Dopis iz Semica, Novice 1848, str. 149: kmetje se upro, zvone .plat
zvona in nocejo da,ti Martinu Kuraltu desetine.

Kmeeki politikarji. Iz Metlike, Slovenec 1866, str. 267: »Bog nam
razsvitli milostljivega cesarja in njegovo vlado!«

Od Kolpe, Slovenec 1867, str. 67: »Beli kmet Kramaric je postal
poslanec belih Kranjcev; duhovnikov necedo za poslance, tudi ne ro-
jaka dr. Sterbenca, ker so duhovniki odvisni od skofa; domacin Kapele
pa ni — govornik.« (Tudi Trdina poudarja, da Beli Kranjci ne volijo
radi duhovnikov za poslance: stremljenje za »lajiskim parlamentom<c
in lajisko upravo. Vpliv vere na politiko se ni pol. moc klera.)

Iz metliskega okraja, Slovenec 1877, str. 79oklic  metliskih nem-
curjev — »pac skoda za crnilo in papir!<< — Iz crnomaljskega okraja,
tudi tarn, str. 81: Crnomaljci ne dajo nemskim volivcem vozov za k vo-
litvam v Novo mesto; morajo se peljati na baronovem vozu.— Iz crno-
maljske okolice, tudi tarn, st. 78 b: crnomaljski volivec zavrne barona,
ki agitira na voliscu za nemskega kandidata, in ga pouci, da bode tudi
on prisel na vrsto, da voli.

Pol jane na Dolenjskem, Zg. Daniea 1871, str. 266: protest staro-
trskega zupan a Staudaherja proti ocitku v Danici (st. 24), da so Po-
ljanci hajduki.

26  »Our Slavic Fellow Citizen.«

27  Ulyr. Blatt, 1831.

»OgrLncev odlok« (ki zavraca slove.ns.ke vloge pri • sodiscu y
Metliki), gl. d;\ I. T., Slov. Nar. 1881, stl 89^-90, .uvodhik, pa st.. $8.,'4-Tz
Metlike, inthrvendja mescailov pri sodniku, da uraduje slovensko,
Slovenec 1883, st. 18.0. ' ' . V

Mestna obcina Vrnomelj vlozi peticijo na drzavni’zbor za preme-
stitev visjegA dezelnega sodisca iz Gradca v Bjubljano, Slov. Narod 1882,
st. 35* ’ slede. ji vse belokranjske obcine — kot prve med Slovenci. —,
razen menda metliske, SI. Nar. 1882, st. 40 in 46. — Adresa, Crnon^lja dez.
predsedniku, 81.-N. 1880, 123. . .V

Okr. sodnik Edvard Dev v Crnomlju je bil izvoljen za pQslanc.a
kmeckih in prof. Suklje za poslanca mestnih obcin, ne pa dekan Ales
in prost Urh, Slovenec 1883, st. 68 in 69. — Taaffe castni mescan Crnom-
1 ja, SI. Nar., 1880, st. 122, 131, in 203. . '

Nemiri v Cabru, upori malih kmetov, Slov ,Nar. 1882, st, 132,
uvodnik.

Iz Starega Trga pri Poljanah: protest obcinskih svetovalcev proti
ocitku nekulturnosti Poljancev, Dol. Novice 1892,^ st. 72. — Iz Loke pri
€rnomlju, Dol. Novice 1896, st. 6 in »Poslano« v st. 8:. Matija Cnrk i. d.
zavraoajo neosnovani ocitek.

Dezelni zbor kranjski in politicni okraj Zumberk, Novice 1847. —
Zumberski okraj in Marijindolska obcina v razmeri z dezelo Kranjsko,
Novice 1881. — Gl. tudi Slovenec 1883, st. 96 in 211, o komisiji st. 93, 95
in 97, Slovenec 1884, st. 12. — O peticiji iz Metlike za zdruzitev Zumberka
s Kranjsko, ki je niso podpisali Zumibercanje, ampak klika nekega
krcmarja v Metliki (njegov kletar o>Mito« poibira podpise od nepismenih),
gl. Slov. Nar. 1882, st. 1.

Za Ilirijo, gl.: Od Kolpe, SI. Nar. 1870, st. 137.

Sklep hrvaskih zupanij iz 1. 1871., da se metliskl okraj in Dolenjsko
do »2egnanega Stndenca« zdruzita .s kraljevino Hrvatsko, Slov. Narod
1883, st. 104.

Iz Delnic, 81. Nar. 1869, st. 100: Ja'kdb Majnaric potrjnje, da je
njegov oce zavrnil kot znpan nemsko pisano vlogo voditelja Slovencev,

dr. Coste. > #

Crnomaljski znpan varuje avtnnomne pravice (paliti kres v slavo
zmage Rusov pri Plevnu) pred oroznistvom, Slovenec^ 1878, st. 1.

O »Konversationsvereinu« v Metliki, gl: Iz Metlike, SI. Nar. 1881,
st. 26; o zupanovanjn Salloker-ja, tudi tarn st. 7, o zupanu Hessu pa SI.
Narod 1880, st. 82.

Tisocletnico slovanskega jezika islavi mesto Crnonielj, SI. Narod
1880, -st. 143.

Politicni shod na Starihovem vrtu v Crnomlju, Dol. Novice 1895,
stev, 12.

O amerikanskih belokranjskih politikih, gl. Trunk, o. c. (Nema-
nic, Tezak).

Umetnost.

V. Steska, Pregled nase umetnosti, Mladika 1923—24: A. Cebejeve
slike Povisanje ,sv. kriza iz 1. 1750, — iBrezmadezna —, sv. Francisek
Ksav. na Vinici; Mencingerjeve: sv. Barbara in sv. Jozef v Crnomlju;
ma-ti iBozja, sv. Ana, sv. Trojica krona Mari jo — v Vojni vasi; sv. Ste¬
fan, ,sv. Notburga, Zadnja vecerja iz 1. 1743. — v Semicu. — O Mencin-
gerjevi sliki sv. jStefana v Semicu gl. tudi Zg. Danica 1856, Od herv.
meje (gl. zgoraj: splosni opisi!). \V  Vojni vasi se nahaja tudi lepa
slika sv. Kozme in Damjana; mati Bozja pa ni Mencingerjeya.

O podobi Matere Bozje z zlato zvezdo in verizico na Zezlju gl. B.
Tomsic, Iz Vinice, Zg. Danica 1855 in J. •Volcic, o. c. Gl. tudi Babnik,
Eine krainische Judith, 1. c., o Marijinem kipu sredi cerkve na Zezlju.
Zvonik je osmerovoglat in meri 34 cevljev.

Ehegartner, slikar iz Kranja,. poslika cerkev M. B. pri Treh Farah,
Dominik Fabris iz Osope v Italiji pa cerkev sv. Nikolaja v Metliki,

40

S 1. Janez Muller, L c. — Tam gl. tudi o J. Taviarjn iz Idrije ter oltar jih
na Suhorju in v Dragatusu. 0 Tavcar jevi podobi sv. Alojzija na Suhorju
gl. J. V, , Njih Milost..., 1. c. 0 Jozefu Straussu (Doblice) in o Tavcarju
(Bozakovo) gl. tudi Frst, Jahr. almanah, D. i. iS. 1924.

M. Tame, podobar, oltarja v Semicu, gl. Od herv. meje, 1. c.

Ignacij Pintar, podobar iz Semica, je napravil oltar v kapeiici v
Dobravicah, gl. Dol. Novice 1889, str. 86. — (Potocnik je napravil lep
oltar pri sv. Aidu nad Cmomljem.)

Karol Poglajen, izdelal veliki oltar v Vojni vasi, gl. Dol. Novice
1888, str. 117.

Jernej Jereb, podobar in zlatar v Metliki, je napravil n. pr. veliki
oltar v Semicu, ki »je krona vseh njegovih del«, gl. M. T., Zg. Dan. 1875„
str. 260. — 0 njegovem oltarju v drasicki cerkvi sv. Petra gl.: Od
Kolpe, Slovenec 1884, st. 150. — O njegovem oltarju v cerkvici sv. Duha
v Crnomlju gl. Dol. Novice 1895, st. 12; tarn tudi o slikah Blaznika v isti
cerkvi.

' S. Ogrin, slikar krizevega pota v Crnomlju, Vurnik, podobar iz.
Radovljice, ki je napravil stranska oltarja v cerkvi sv. Petra v Crnom¬
lju, popravil veliki oltar, napravil priznico in okvirje h krizevemu potu:
gl. Dol. Novice 1896, st. 13 in 17 pa 1897, st. 1.

J.^Gosar je poslikal cerkev v Dragatusu, gl. ,Zg. Danica 1891, Iz
Crnomlja.

Kip sv. Jurija v kapeiici na Vinici (iz Grodna na Tirolskem), gl.
Dol. Novice 1900, st. 11; tarn tudi o slikar ju Domincku iz Karlovca, ki
je kapelico poslikal. — O zezeljski cerkvi gl. tudi B. Tomsic, Danica 1855.

Dr. Fr. Stele, Leseni stropi v cerkvah, D. i. S. 1924; strop v cerkvici
sv. Miklavza na Straznem vrhu (str. 247, slika na str. 245); v isti cei-
kvici se nahajata kipa Marije in sv. Marjete z lepo hromatiko.

Pogrebni kriz z Obrha z evangelisti na ramenih in z blagoslav-
ljajocim Kristusom na sredini (nekako v bizantinskem slogu) se nahaja
sedaj v narodnem muizeju v Lju'bljani; tarn je tudi star oltar iz draga-
tuske zupe.

Kukuljevic, Slovnik umjetnika jugoslav., o kiparju Marku Bado-
vicu, slikarju Nik. Strahinjicu in Filipu Frohlichu (gL tudi porocilo
ljubljanske realke, 1870).

Iz Crnomlja, nove Gorsiceve orglje, Slovenec 1882, st. 135, podro-
ben opis; orglje imajo 16 izpremenov.

Narodna umetnost. Hisna kultura.

Janko Barle, Pisanice iz Bele Krajine; prilog k slovenski na-
rodni ornamentiki, I. M. D. 1893; podroben opis pisanja pisanic, -
Albert Sic, Narodni okraski na pirhih in kozuhih, 1922; Sic opisuje pi-
sanje nekoliko drugace; med kozuhi pozna razliko /zabuncev in skri-
carjev (skricarji nas nekoliko spominjajo belo- in maloruskih svit).
Bozo Racic, porocilo. Popotnik, 1922, str 138—140.

Gl. tudi slike belokranjskih pisanic iz adlesicke in crnomaljske
okolice razen pri Sicu v Porocilu dez. muzeja za 1. 1906.

Albert Sic, Okraski na domacem orodju in pohistvu, 1923 (na pre-
slicah in vretenih v Beli Krajini); prim. Bozo Racic, porocilo, Popotnik
1923, 174 si.

#

Belokranjski slikarji: J. Germ (gl. D. i. S. 1899). — M. Kambic, 28

Maksimilijan Gaspari je naslikal >>belokranjsko svatbo« za na
rodni muzej; velika slika; svatje prihajajo iz preloske cerkve. Gaspari
je naslikal tudi »kresnice« (last dr. Sveglja) in »zelenega Jurija« (last
dr. Zupanica) in ima zbirko belokranjskih motivov.

28  Prof. Kambic je naslikal Crnomelj, Dragatus, »ciganici« i. d.
in v  je oskrbel risbe in fotografije k Lokarjevemu spisu Belokranjska
hisa, 1. c. — Ljudski slikar Grdisa (Crnomelj na zastoru odra izobraze-
valnega drustva). — J. Germ: Panorama Bleda; belopesko jezero.

41

Alojzij Gangl iz Metlike je ustvaritelj Vodnikovega (glej L.
Z. 1889, 1. c.) in Valvazorjevega spomenika v Ljubljani, pa kipov:
g-einj, glasba in drama; veseloigra; zaloigra v sedanjem opernem gle-
daliscu y Ljubljani in drugih krasnih umotvorov (Marija z Jezusom,
kip iiz mramora v muzeju; Presernov kip, David s praco, — nagrobni
spomenik gl. Murnikove v Ljubljani i. d.).

Ljudski kipar je J. Jerman, kamnosek t  Naklem, ki je izklesal in
postavil nagrobni spomenik narodnemu muceniku Kromarju na poko-
paliscu v Vojni vasi (kamor je spremilo Kromarja ob prenosu iz Ljub-
ljane mnogo tisocev naroda).

Slikar Georgius -Spechar (1723)!

%

Vesna, 1. 1921: risba his iz Vojne vasi in iz Crnomlja (str. 12. in 48.);
slika razstave belokranjskih rocnih del. j— Arhitekt R. Kregar je na-
risal dve hisi v Crnomlju za obrtnopospesevalni zavod v Ljubljani, ena
je identicna z risbo v Vesni.

#

Belokranjske narodne pesmi: zbirki Marka Bajuka in Alojzija
Mihelcica pri Glasbeni Matici v Ljubljani, gl. Slovenec 1906, stev. 205.
Bajuk in Mihelcic sta objavila v svojih zbirkah narodnih pesmi tudi
vec belokranjskih. Gl. tudi iMihelciceve »Vse ticice«, Pevec 1924, pril. 28.

(Z glasbo se peca intenizivno tudi g. kapian Tome iz Gradaca.)

Emil Adamic, Belokranjske svatovske pesmi; na kmecki svatbi;
pesmi k Milcinskega Volkasinu.

Anton Kuba, Crnomaljsko kolo v »iSlovanstvu ve svych spevech,
Podebrady. (Crn. kolo je slicno ruski kav. koracnici.)

Zanimiv za zgodovino narodne pesmi je tudi Petreticev »Lekcio-
narij«, 1651 (P. .svetuje, naj pojejo »Smiluj se mene, o Boze...« po na-
pevu: »Lepo mi poje erni kos...«).

Hci Crnomaljke je dramatska igralka ga. Saric-Vardjanova.

Raznoterosti.

»iKordon«, Slov. Nar. 1879, st. 67; gl. tudi Slov. Nar. 1875, st. 7: Iz
Crnomlja. — 11. in 12^ ceta (gladna cetrt) ste bill v Zumbeidui.

»Slunj.ska erna ceta« je zaiznamovana na zemljevidih pri Marindolu.

»Gorska palica« metliskega sodca v gorskih pravdah, gl. V. Holz,
1. c. in SI. Nar. 1883, st. 167, podlistek. Tam tudi v st. 174 o razstavljenih
predmetih Ane Radojicic iz Bojancev, Fr. Sustersica iz Crnomlja, P.
Merizzija iz Suhorja in Zavinska iz Metlike.

Grob francos'kih castnikov na crnomaijsko-kocevski meji, gl. L.
Podlogar, Kostel, 1. c. — Mavzolej v Gradacu, gl. lOgrin, Slike.

Edelmiithige Handlung dreyer Bewohner von Kreuzdorf, Bezirk
Krupp in Krain, Illyr. Bl. 26. 11. 1824: junastvo Martina in Matije Ma-
levica in Janeza Nemerica izKrizevske vasi ob povodnji Kolpe.

J. K.(apele), Ein Brief aus Amerika, Carniolia 1841, st. 1—2: pismo
semiskih fantov — Premudovih — iz Cincinnatti.

Iz Metlike, odlikovanje suhorskega zupnika Skofica, slovenski
govor okrajnega glavarja Mahkofa, Slovenec 1867, ,str. 43.

Brzojav vladike Strossmayerja citalnici V v  Metliki, SI. Nar. 1883,
stev. 71. — (Crnomaljec I. Miler je bil soprog necakinje Strossmayerja.)

Citalnica v Doblicah, Dol. Nov. 1885, str. 6 in 22; salon v Doblicah,
poper in paprika na plesu v Crnomlju, Dol. Nov. 1896, st. 4.

Slovanska vzajemnost, Od kranjsko-hrvaske meje, Slov. 1878, st. 82.

Meja med Kranjsko in Hrvasko, Slov. 1909, st. 205 (uvodnik).

42

Iz Crnomlja: Edvard Dev govori slovenski slavnostni govor na
cesarsko slavnost (E. Dev je bil oce skladatelja Oskar ja Deva, ki je
zivel v mladosti v Crnomlju in se zanimal za narodno pesem), Slovenec
1880, st. 95.

Fr. Setina, Crtiea o pocetku izseljevanja Belokranjcev v Ameriko,
Let. porocilo ljudske sole v Crnomlju, 1906—7.

Crne koze v Crnomlju, Slov. Nar. 1881, st. 13.

Poljanci za svoje sodisce: Iz Poljanske doline, Slov. 1895, st. 24, ces
da so imeli do 1. 1848. svojo komisijo.

0 sulferajnski soli na Recicah in o »gospodarski in naselbinski
zvezi za Belo Krajino«, Slav. 1909, st. 192.

»Velikanska kaca na Gorjancih« — plasi v dobi kislih kumaric.

Iz ustnih porocil: zupnik Stariha iz Crnomlja je nakresal s svojimi
zupljani divje Kruce v Babjem klancu na Stajerskem. — Zanimiva
kronika sole in zupnisca v Marindolu.

Za tnriste,ki  bodejo posecali Belo Krajino, zlasti po otvo-
ritvi planinske koee podruznice Slov. planinskega drustva za Belo
Krajino na Mirni Gori: »Moz« v Borovcu 1118, Vrsic 821, Kozice 852, 2e-
zeljc 813, Debeli vrh 804, M i r n a Go r a 1048, Trdinov vrh 1181. Planina
v Gorjancih 1051, Sv. Petka 774, Jecmenisce 979, Javornik 802, Crnomelj
156, Metlika 166, Stari trg 375, Predgrad 378 m.

List  »Belokranjec« je izhajal od 1. 3. 1908 do 15. 6. 1909.

V tesnejsi zvezi s Hrvatsko, naj se ustvari upravna enota od
Cabranke do Brega n e!

%

/

^no-r^vko

tr. 5.ot  .1 . nofcfec. --tr. 5. in 1 C: Jan- rdin^.-
-or. ., 5 oto r iei,l.vrsta-l.153C.-i.tr.25,1 ,vr; ta:

ol .1/ Austin. -^or.El ,17. vrsts :19£5/ ns 19 -5/.-
-tr.4C, d4.vrf ta:-^dovlncu.
r f:N akaj qo  stavkov:

. olbazan,*i joc.i, lokva, > --dl n->, rur-a, -cl. -ov.i 91 £■
silnar In Luschin v. -bangrauth:-sr nzfunri
in Ju.^o r,j #, -rgo I v /novci iz 1 at 1  595 - 1495 /. |

Jozs/Lilek, ozic pri alih cih ..in  . .

-"1 rne ss.je belih. r^njc«v,T o rbica ^ 863.-
v  °o  f-.jiuch anhnin: -5 a Chrl etnacht/tre^i cnl bonne-
Gmomal.j “kih/,pft:r*r 1 utat sin, Gami o'* 1 a l r r.n ri

t-uOi (1 ..  kamen" ,Cl ovan5 .ia 1 848. \

J.5'nvratn : ;1 aanl-CR.- r n vdoelcvp’ra bnpe<i


■rp firm

’'■epffli ^ vre

ntl 1 5  ,C1 ov^ni i • 1

I

Vsebina

Uvod .3

Narodoznanstvo .5

Zemljepis. Krajepis .12

Starozitnosti . ' .15

Zgodovina .16

Vera in cerkev .19

Jezikoslovje .21

Slovstvo in slovstvena zgodovina. Narodno pravo.22

Pros«veta .33

Naro-dno gospodarstvo .34

Politika .38

Pmetnost .39

Raznoterosti .41



.snid98V




ran







lit









\

I