STARO IN NOVO GRADIVO ZA TERSKA KRAJEVNA IMENA
II. — KARNAJSKA DOLINA
20. Brezja (Montemaggiore di TaijMna) BdC: Brjezja (+, str. 17), Biježani (+, 71 2-krat, 84), Biježani (+, 73), nom. Brjezja (Plestišča, 59), akuz. tu-Brjezje (Viškorša), 270), töu-Brjezje fViškorša, 371), lok. (u-Brjezja (Plestišča, 62), töu-Brjezja (Tipana, 131), tou-/tu-/tä-na-Brjezjax (Viškorša), 283,
372);
M: tam z Briezjami, tie u Briezj(ah), Brie-žani, Briežanke, briežanski (+), akuz. o na Briezja, ou na Biiezja, or u Briezja lok. na Briezjah, Briezani (Viškorša), Briezja, tan yor u Briezjah, ti Briezjah, u Brieiah, Briezani (Plestišča), dan Briežan (Njivica). Po prehodu -e > -a se v večini karnajskih krajev glasi ime Briezja, tako je zapisal BdĆ v glavi poglavja, ki ga je posvetil tej vasi.
186
Knj. j.: Brezje, od Brezij, v Brezje, v -ah, Brežan, Brežanka, brežanski.
Odkod ime Breški Jalovec v slov. zemljevidih za goro nad Brezjami? V samih Brezjah sem pozabil vprašati za domače ime vrha, v Bardu sem slišal Starmac, pa ne bi mogel priseči, da gre za isti vrh.
21. Debelišl (Debellis)
BdC:   Bork-Debeliš,   ta-par-Debeliši,   gen. uone-tax-Debelišan (Tipana, 146); M: dol na Debelis (Plestišča); Knj. j.:?
22. Karnalita (Cornappo)
BdC: Karriaxta {+, str. 82), akuz. ta-mes-
Karnaxto (Viškorša, 269);
M: ta s Karnähte (Brezje, Plestišča), kar-
näjski, karnäjska dolina  (Viškorša, Pro-
snid).
Knj. j.: Karnahia, -e, -v, -o, v -i, . ? . ..; kar-
näjski.
23. Plestišča (Plattischis)
BdC: Platišča (+, 56: pri poskusu etimologije platišča = plug, soha), nom, Plestišča (+, 59), akuz, Plestišča (+, 57), lok. tle-u-Plestiščax (+, 58), tu-Plestiščax (+, 60, 61), 5. f. sg. (po) plestiški (+, 67), gen. pl. Ple-stiščene (+, 31); lok. yore-u-Plesiiscax (Viškorša, 283), örü/öreü Platišča (Cernjeja, 721);
M: Plestišča, na Plestišča, akuz. tie u Plestišča, nom. pl. Plestiščan, Plestiščani (+), ta s Plestišč (Brezje).
Knj. j.: Plestišča, s Plestišč, na/v Plestišča, v Plestiščah, Plestiščan, ..?.., plestiški. Obliko Platišča je tolmačiti kot naslonitev na frl. obliko in jo domačini rabijo le, ko skušajo etimološko razlagati krajevno ime. Sicer uporabljajo izključno Plestišča.
24. Prosnid (Prossenicco)
BdC: ni bil v Prosnidu, obliko je zabeležil le drugje: nom. Prosnit (Plestišča, 59), lok. tu/tu Prosnide (Plestišča, Mažerole, 62, 65, 840, 843) Prosnide (Plestišča, 70), dat. sg. Prosnicu (Mažerole, 850), prosniski (Mažerole, 829, 832, 856), prosniske čeče (Plestišča, 69);
M: Prosn,-)d, Prosnijan, Prosnejäni, Prosnij-ke, prosnijski {-\-).
Knj. j.: Prosnid, od Prosnida, v Prosnid, v Prosnidu, Prosnijan, Prosnijani, Prosnijka, prosnijski.
25. Tipana (Taipana)
BdC: gen. (blizu) Tijpane, öt-Tijpäne, nom. pl. Tijpdnjeni, pö-tijpäjsken (+, 146), dat.
pl. Tijpänjanen (+, 131); Tijpćna, tü-Tijpä-nu, tu Tijpäne (Plestišča, 59, 58, 62), toy. Tejpäne (Brezje, 84), töu Tijpäne (Brezje, 98) akuz. döu/tüii Tijpänu (Viškorša, 271, 285) ;•
M: gen. ta s Tipäne, akuz. dou Tipäno, tu Tipäno, lok. dou Tipäne (Brezje), skuoz Tipäno, u Tipäni (Plestišča). Knj. j.: Tipäna, od Tipäne, v Tipäno, v -i, Tipänjan, ..?.., tipäjski. Ali je ohraniti povsod osnovo Tijpa-?
26. Viškorša (Monteaperta)
BdC: akuz. fou-Višicuoršo, tou Viškućršo, čjeu-do-tu-Viškuoršo (+,343, 351, 373), lok. tou-Viškuorši (+, 284); nom. Oškuorša (Plestišča, 59), lok. tu-Ošku6rše, tuu-Ošku-6rši, tuu-Oškuorše (Plestišča, 62, 63, 64), tou-Viškuorši (Tipana, 131), po-višku6rš-ken (Tipana, 146);
M:  Viškuorša,  Viškiioršani,   Viškuoršice, viškuorški (+), lok. VišJciiorše (Njivica), ti u Viškuoršo, ta za Viškuoršo (Brezje). Knj. j.: Viškorša, (od Viškorše), v Viškorša, v -i, Viškoršan, Viškoršica, viškorški.
III. Dolina (černjejske) Reke
27. Cernjeja
BdC: Cernea oren ja (+, 722), Dolenja Cer-
nea (+, 726, 2-krat), lok. u-ti-dolenji-Cer-
nei, töu-Cernee (+, 720), töu Dolenji-Cer-
nei (+, 728), ot cernejskix (+, 744); töu-
Carneji, čarnejski (Tipana, 131);
M: Carnjeja, Camjeja, Carnjea (-{-), Carne-
ja (Plestišča, Viškorša), s Carneje (Brezje),
u Carneje, u Carneju (Plestišča).
Knj. j.: Cernjeja, (od Cernjeje), v Cernjejo,
v -i, ..?.., černjejski. Ali je osnova Cei-
ne-?
28. Dobje (Pecolle)
BdC: Dobje (+, 724), töu Döbje (+, 720); M: Döbje (+). Knj. j.: .,?..
29. Laze (Borgo Lase) BdC: Ldze (+, 722); M: Ldze (+).
Knj. j,: ..?..
30. Orenjena (Nongruella) BdC: Oren j i na (+, 722); M: Orenjena (+).
Knj, j.:..?..
187
rv. Dolina Maline
31. Malina (Forame)
BdC: döu-Malino (Cernjeja, 652), d61-u Me-lin (Mažerole, 993), nom. pl. Malinci (Cer-njeja, 653, 674);
M: Malinac ta z Maline, doz Maline (Brezje).
Knj. i.: Malina, od -e, v -o, v -i, Malinec, (Malinka, malinski?).
32. Subid (Subit)
Bde: gen. s-Subida (Cernjeja, 755), akuz. (;'e u Subit (material Giovannija Vogriga, 1127), lok. or-na-Subide (Cernjeja, 652), tä-na-Subide (Mažerole, 993), tou-Subidu (Ti-pana, 131), nom. sg. ddn-Subijen (Cernjeja, 658), nom. pl. Sub jeni (Cernjeja, 653, 674);
M: or Subide (Cernjeja).
Knj. j.: Subid, (od Subida?), v Subid, vina Subidu, Subijan, Subijani, (Subijka, su-bijski?).
V. Pogorje Joanac (Joanaz)
33. Canebola (Canebola)
BdC: tu-Cenjebolo (+, 755, 2-krat), tu-Ci-niebolo (VG, 1114), u Ciniebol (VG, 1133), tdu-Canjeboli (Tipana, 131), dua Ciniebo-ca (VG, 1115);
M: Canebola, Ceneboc, Ceneboska, ćene-boski (+).
Knj. j.: Cenebola, (od Cenebole), v -o, v -i, Ceneboc, Ceneboska, čeneboski.
34. Mažerole (Maserolis)
BdC: akuz. yor-u-Mažery.61a {+, 862), lok tu-Mažaruolix ( + , 897), Možerci {+, 991) po-možersko (+, 937);
M: Mažeru'ola, t je u Mažeru'ole, ta z Ma žeru'ol, Možerc, Možerka, možerski (Cane bola).
Knj. j.: Mažerole, od Mažerol, v Mažerole, v Mažerolah?, Možerec, Možerci, Možerka, možerski.
35. Pod cerkve (Valle di Soffumbergo) BdC: 0.
M: Paccirkuo, ja yren tje Paccirkuo, to Pac-cirkujo, Pacirkönjan, Pacirköuka, pacir-köuski (Canebola).
Knj. j.: Pod cerkvo (neskl.), Podcerkövjan, Podcerkövka, podcerkövski.
36. Podklap (Canale di Grivö) BdC: 0.
M: Pakkläp, Pakkläpic (Canebola). Knj. j.: Podkläp, Podkläpec . . .
37. Podrata (Clap) BdC: 0.
M: Podrata, od Podrät, tje u Podrata, (y)o s Podrät, Padrejac, Padrejka, padrejski (Canebola).
Knj. j.: Podrata, od Podrät, v -a. Podrejec. Podre j ka, podre j ski.
38. Podvila (Gradiscutta) BdC: 0.
M: Padvila, Padvijän (Canebola). Knj. j.: Podvila, Podvijan,. ..
39. Vila (Costalunga) BdC: 0.
M: Vila, Vijan (Canebola). Knj. j.: Vila, Vijan,.. .
VI. Slovenska imena furlanskih krajev, ki mejijo s Terjani
40. Ahten (Attimis)
BdC: akuz. döu-Uäxtan, tjeu-Uaxtan, töu-Uäxtan (Cernjeja, 653, 670, 6'77), lok. tje-u-Uäxne (Cernjeja, 669), nom. sg. dan Axcen (Cernjeja, 677), nom. pl. Axceni (Cernjeja, 653, 674);
M: u Akten, yor u Ahten (Plestišča). Knj. j.: Ahten,  Ahtna, v -a,   Ahčan,. . .
41. Centa (Tarcento)
BdC: Centa, tou-Cento, döu Cento, tjeu Cento, töu Cente (Viškorša, 343, 198, 266", 365, 384, 343);
V: ta-par-Centa (str. 58);
M: dou Cento, od Cente (Viškoršaj, Centa, od Cente, dan Tarćećan (Njivica), Centar, Centarica, čentarski (Bardo).
Knj. j.: Centa, od -e, v -o, v -i. Centar, Centarica, čentarski.
42. Fojda (Faedis) BdC: 0.
M: umez Fćjdo (Viškorša). Knj. j,: Fojda, . . .
43. Gumin  (Gemona)
BdC: yumin (Viškorša, 291), akuz. tü-Umin (Fijplan, 564);
M: Umin, Umijščica (Njivica); Um'in, dou U min, toy, U mine, od Umina, Uminjan, Uminska (Bardo);
g v terskem dialektu povečini onemi, v karnajskem govoru je povečini ohranjen kot 7; vse navedene oblike torej soglašajo; če je kdaj slišati tudi Humin, je to verjetno zaradi knjižnega vpliva ali zaradi lene artikulacije, kar ni redek pojav. H bi ne
188
onemel, kvečjemu bi postal k (hiša > kisa). Tudi rezijanske oblike, kakor mi je zatrjeval Milko Matičetov, soglašajo s ter-skimi.
Torej v knj. j.: Gumin, Gumina, Guminjdn, Gumijščica,
44. Konolič (Vallemontana) pri Nemah
BdC: Konoleč (Cernjeja, 725) i M: 0.
Knj. j.: Konolič?
45. Neme (Nimis)
BdC: nom. Njeme (Cernjeja, 722), akuz. sän. u-Njeme (Viškorša, 366);
M: ta z Niem (Brezje), ću Nieme (Viškorša), skuoz Nieme (Plestišča), tu Niemah (Cernjeja); Nieme, si šou cou Nieme, töu Niemah, od Niem, Niem jen, Niemščica (Bardo).
Knj. j.: Neme, od Nem, v Neme, v -ah, Nemjan, Nemščica.
46. Viden (Udin, Udine) BdC: nom. Uidan, gen. od-Uidna (Viškorša, 291, 188), gen. taz-Uidna (Brezje, 76), (az-Vidna (Ter, 513), blizu Vidna (Ter, 513 2-krat), tam z Vidna (GV, 116) akuz. töu-Ui-dan (Brezje, 76), u-Uiden (Plestišča, 42, 43), döu-Uiden (Plestišča, 44), tu-Uiden (Viškorša, 177), dou-Jidan (Viškorša, 252), lok. ddi-u-Uidne (Plestišča, 52), dva Vidančanja (VG, 1114);
M: tou Vidne, po Vidne (Brezje), dou Uidan, od Vidna, tou Vidne, prebivalec = od Vidna (Bardo).
Knj. j.: Viden, od Vidna, v-u, Videnčan (?). An buloni sousin znancan, ke ni su mi pomali!
Pavle Metku Tr.l