GROSUPELJSKI
((ODMEVI ®
GLASiLO OBČiNE GROSUPLJE | LETNiK XXXViii | 4 - 2013
		
		
-- m i i'^PI wm ^ h	■ -. f- - iN jg ' iv? . -V	Bil \ ' \ "vj Älffll jltfja
t® v i		
		
C
Štorklje v občini Grosuplje str. 17
\i
Goran Petrovič dr. dent. med.
zasebna zobozdravstvena ordinacija
preventivni pregledi in posveti
konzervativa
protetika
certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov nevidni ortodontski aparati INVISALIGN rtg digitalno slikanje zob
bredent
Vedno več pacientov si želi nadomestiti izgubo zoba z implantacijo zobnega vsadka, namesto z brušenjem zdravih sosednjih zob za protetični nadomestek. Tudi delno ozobljena in brez zoba čeljust je lahko oskrbljena v moderni implantologiji z implantati in fiksnim protetičnim nadomestkom. S tem se povrne funkcija, estetika in prejšnja življenska kvaliteta. Z bredentovimi implantati in protetičnimi nadomestki do sijočega in sproščenega nasmeha. Za več informacij ali brezplačno brošuro nas pokličite ali pa nam pišite....
Goran Petrovič dr. dem. med., tel.: +3861787 34 13, gsm: +386 41723 731
Novi
Paket dobrodošlice
Nove komitente nagradimo.
-	brezplačno vodenje računa prvo leto
-	brezplačni dvigi na vseh bančnih avtomatih
-	brezplačna pristopnina na eLON
-	10 položnic brez plačila provizije
-	dodatek 0,10 odst. točke k obrestni meri pri sklenitvi novega depozita
-	ugodno poravnavanje obveznosti preko trajnikov in direktnih bremenitev
Dobrodošli pri nas!
Stanovanjski krediti
Prenavljate? Gradite? Kupujete?
-	kreditiranje do 80 % vrednosti nepremičnine
-	polovični stroški odobritve
-	možnost več plačnikov
-	doba odplačila do 30 let
f. :: t
: t
t
Dostopni in ugodni!
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem - z obiskom lahko le pridobite!
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si info@lon.si
HRANILNICA LON
3&kčkCSbro m, LjuJbeiHitr Oseben hjeuči*.
NOVI FORD B-MAX
ŽIVLJENJE SO ODPRTA VRATA
Novi Ford B-MAX z inovativno rešitvijo odpiranja vrat za vstop brez omejitev. Že od 12.490 €.
Poraba goriva: 4,0-6,4 1/100 km. Emisije CO2: 104-149 g/km.
Slika je simbolična.
SUMMIT AVTO
Flajšmanova 3, Ljubljana 051 634 826 / 01 25 25 125
Go Further
Kazalo
Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 14 Iz naših krajev / 15 Gospodarstvo / 16 Turizem / 17
Socialno varstvo in zdravje / 19
Izobraževanje / 21
Šport / 23
Kultura / 29
Društva / 41
Razpisi/ 47
Spomini in zahvale/ 48 Razvedrilo / 50 Napovednik dogodkov / 52
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov!
Lep pomladni pozdrav, saj smo jo, čeprav z veliko zamudo, le dočakali. Končno se je začela narava prebujati, s tem pa se prebuja tudi dobra volja in optimizem. Naše počutje je več ali manj odvisno tudi od vremena, smo kot kakšne sončne celice, več ko je svetlobe in sonca, več imamo energije. Za nami je nekaj praznikov in čestitke vsem, ki ste praznovali, bližajo pa se že novi in letos so prvomajski prav primerni, da jih z nekaj dopusta podaljšamo v male počitnice, seveda tisti, ki si to lahko privoščite, kar bo tudi nova priložnost za polnjenje notranjih akumulatorjev. V občini imamo precej zanimivosti, ki se jih splača obiskati, tu je Radensko polje s prečudovitim osamelcem Kopanjem, zelo lepa je Županova jama
z okolico, obiska je vredna utrdba Tabor Cerovo, v Šmarju je urejena pot kulturne dediščine, primerna za pohodnike, in podobno. Je pa obiska vredna tudi vsaka posamezna vas v naši občini, še posebej, če radi kolesarite, saj boste presenečeni nad lepotami naših krajev.
Za letos smo skoraj zaključili z občnimi zbori, začenjajo pa se različne akcije, predvsem turističnih in športnih društev, ki so bolj vezane na lepo in suho vreme. Glede na dejstvo, da se je zima tako zavlekla, pa bomo morali nekoliko bolj pohiteti z delom na vrtovih in njivah ter s čiščenjem okolice, začenja pa se tudi kolesarska sezona in sprehodi v naravo. Na sprehodih po bolj utečenih poteh, zlasti v gosteje naseljenih področjih občine, nas bo verjetno pričakalo tudi kakšno neprijetno presenečenje, vsaj tako so mi že večkrat povedali na različnih občnih zborih društev. Gre namreč za nekoliko manj vestne sprehajalce, ki niso primerno poskrbeli za svoje štirinožne prijatelje, zato je sedaj ob poteh veliko iztrebkov, ki tja ne sodijo. Opozoriti je potrebno tudi na redke posameznike, ki jim še vedno ni jasno, da odpadki ne sodijo v naravo in brezobzirno odmetavajo pločevinke, plastenke, škatle od cigaret in podobno. V Grosupljem je komunalna služba relativno dobro organizirana, zato upam, da po številnih čistilnih akcijah ne bomo v gozdu ponovno naleteli na kako zasebno odlagališče.
Po zaslugi izredno aktivne občinske uprave se pričenjajo intenzivna gradbena dela na različnih lokacijah po naši občini in upajmo, da bo teh veliko, saj le tako lahko pričakujemo razvoj. Verjetno bo tudi kakšna polovična zapora cest, a je vredno nekoliko potrpeti, če vemo, da bo po končanju del nek opazen napredek. Po sprejetju izredno razvojno naravnanega občinskega proračuna, tudi po zaslugi pridobljenih evropskih sredstev, bomo v prihodnjih dveh letih priča gradnji kanalizacijskega sistema v občini, širitvi zdravstvenega doma, nadgradnji in energetski sanaciji šol in vrtcev, gradnji pločnikov in krožišč, optičnega interne-tnega omrežja in podobno.
Na sejah občinskega sveta dobimo včasih občutek, da nekatere nekoliko hitrejši razvoj očitno moti, saj namesto za korist občine razmišljajo bolj za lastno oziroma strankarsko korist. Vse seje občinskega sveta si lahko ogledate na internetni strani občine Grosuplje, več aktualnih dogajanj v občinskem merilu pa posnamem tudi sam in so dosegljivi na moji Youtube strani pod imenom „branepet", veliko jih ima tudi povezavo na http://www.grosuplje.sipod „Aktualne novosti iz občine Grosuplje".
V prejšnji številki sem omenil, da so Grosupeljski odmevi glasilo vseh občanov, še vedno vas vzpodbujam, da nam pišete, ker pa želimo ostati pozitivno naravnani, se bomo v uredniškem odboru maksimalno izogibali negativno naravnanih člankov, raznih obtoževanj in podobnega ter takih člankov ne bomo objavljali.
Urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 7. maja na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Nagovor župana
Spoštovani!
»Kakovostno odločati se pomeni uporabljati prave kazalnike. Pomeni znati poiskati najuspešnejše in se z njimi primerjati. Pomeni imeti jasno sliko o tem, kje smo... Namen analize je na enem mestu zgoščeno in čim bolj pregledno pokazati relativni razvojni položaj občine. Je uporabno orodje za primerjavo z ostalimi občinami v Sloveniji in za primerjalno oceno (benchmarking) doseženega položaja občine«.
Tako je zapisano v uvodu k letošnji analizi informacijskega sistema slovenskih občin (ISSO) za občino Grosuplje v okviru projekta Zlati kamen. Seznam podatkov, ki so vključeni v indeks, je obširen, saj spremlja kar 43 kazalnikov od demografije, proračuna, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in okolja. Kazalniki se beležijo na podlagi merljivih podatkov, zato je kakršnakoli možnost, da bi na odločitve vplivala politika, izključena.
Eno izmed ključnih sporočil letošnje analize je ugotovitev, da je bila za upravljanje občinskega proračuna značilna predvsem zelo nizka raven investicij v preteklem petletnem obdobju. Nadalje je zapisano še, da so evropski viri za občino še v veliki meri neizkoriščena priložnost. Na neizkoriščene možnosti financiranja iz drugih virov smo v preteklosti velikokrat opozarjali nekdanjega župana, vendar nekako ni bilo posluha, da bi se investicije v naši občini krepile tudi z evropskimi nepovratnimi sredstvi in ostalimi proračunskimi viri.
Občinski proračun za leti 2013 in 2014, ki ga je sprejel občinski svet na aprilski seji, pa pomeni pravi razvojni preobrat in uresničevanje začrtanega predvolilnega programa. 7 tem proračunu se odraža 14,7 milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev za nadgradnjo osrednje čistilne naprave in za dograditev kanalizacijskega omrežja v naši občini. K temu je potrebno dodati 1,2 milijona evrov, pridobljenih na državnem razpisu za temeljito energetsko sanacijo štirih javnih objektov, in sicer dveh osnovnih šol: OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški ter pripadajočega vrtca, POŠ Šmarje - Sap in vrtca Kekec v Grosupljem. Nekaj manj kot 250.000 evrov evropskih sredstev je zagotovljenih preko sodelovanja v okviru Ljubljanske urbane regije za projekt kanalizacije v naseljih Podgorica in Paradišče, iz evropskega projekta Leader LAS pa se bo, spet s pomočjo evropskih sredstev, financirala ureditev šolskega igrišča pred šolo v Šmarju. Tudi vsa štiri krožišča, ki so v zadnjih dveh letih zrasla v naši občini, ter še dve, ki bosta zgrajeni v letošnjem letu, ta pred občino, ki je že v gradnji, in krožišče v bližini trgovine Tuš v Grosupljem, bodo v večinskem delu financirane iz državnega proračuna.
Zato se toliko lažje lotevamo nekaterih pomembnih projektov za našo občino, ki pa jih žal ne moremo financirati drugače kot iz občinskega proračuna. To so nov, sodoben prizidek k Zdravstvenemu domu Grosuplje, nadgradnja POŠ Šmarje - Sap, za katero smo pred kratkim že pridobili gradbeno dovoljenje, ter POŠ Polica. Če bi ne bili uspešni pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov in državnega proračuna, bi marsikatera od teh investicij morala počakati na kasnejše obdobje.
Tudi v prihodnje bo naša usmeritev pridobiti in poiskati čim več sredstev iz evropskih skladov, državnega proračuna in v okviru vzpostavljanja javno zasebnih partnerstev. Občinski svet je že prižgal zeleno luč za pričetek sodelovanja s Hotelom Kongo, ki bo v partnerstvu z Občino dolgoročno zagotavljal prihodke občini in nova delovna mesta ter omogočal razvoj turizma in gospodarstva. 7 okviru projekta Ljubljanske urbane regije (LUR), financiranega z EU sredstvi, je gradnja naše parkirne hiše v okviru Centra Grosuplje ob Taborski cesti za občinsko zgradbo uvrščena zelo visoko na prioritetni lestvici izgradnje parkirišč po sistemu parkiraj in se pelji (P+R). Ker je v okviru regije evidentiranih še 21 ostalih lokacij po ostalih obljubljanskih občinah, nas visoka uvrstitev na lestvici veseli. Toda za takšno uvrstitev smo na občini pripravili tudi pogoje. Imamo izdelane idejne študije, pridobljena zemljišča in sprejet občinski prostorski načrt. Kar smo v preteklih dveh letih postorili tako rekoč »na zalogo«, se nam danes obrestuje. Za gradnjo te hiše pričakujemo znatna evropska sredstva, v višini najmanj 2,5 milijona evrov. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta smo določili tudi način reševanja poplavne ogroženosti Grosupljega. S pripravo podrobnega občinskega prostorskega načrta »Vodna pot« predvidevamo izgradnjo zadrževalnika Veliki potok ter urejanje vodotoka Grosupeljščica v dveh fazah. Tudi za ta projekt se bomo aktivno angažirali in poskušali pridobiti čim več sredstev iz t.i. državnega vodnega sklada.
Vabim vse, ki imate kakršnekoli dobre ideje, izkušnje ali pa imate morda konkreten projekt, poznate dobre prakse, kako s pomočjo vlaganja zasebnikov, različnih evropskih in domačih, ali pa katerihkoli drugih oblik sodelovanja krepiti potencial naše občine ter ustvarjati rast in njen razvoj, da se oglasite.
Ob tem sem prepričan, da bo analiza za našo občino že v prihodnjem letu merljivo pokazala napredek. Želimo biti občina dobrega življenja in v tem prizadevanju se bomo skupaj s sodelavkami in sodelavci občinske uprave trudili z vsemi močmi in energijo.
Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
Intervju z direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem
j?i I-
j
Tokrat smo se oglasili pri direktorju občinske uprave Grosuplje, g. Dušanu Hočevarju, da izvemo nekoliko več o njem, njegovem delu in delu občinske uprave. Za začetek nam, prosim, povejte kaj o sebi.
Od rojstva živim v vasi Tlake, kjer sem si ustvaril tudi dom in družino. Osnovno šolo sem končal v Šmarju - Sapu, srednjo elektrotehniško šolo sem obiskoval v Ljubljani na Vegovi ulici 4. Po končani srednji šoli sem se vpisal na višjo tehniško varnostno šolo in tam diplomiral kot varnostni inženir leta 1998. Študij sem nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in si z diplomo leta 2000 pridobil naziv diplomirani varnostni inženir. Podiplomski specialistični in magistrski študij sem nadaljeval na Fakulteti za upravo, kjer sem leta 2004 specializiral iz javne uprave. Opravil sem tudi že vse obveznosti na magistrskem študiju, čaka me še dokončanje magistrskega dela.
Bil sem aktiven kot prostovoljec v centru za socialno delo v Grosupljem, veliko let sem član kinološkega društva v Grosupljem, v vasi sem večkrat organiziral in sodeloval pri raznih delovnih akcijah, od postavitve in vzdrževanja javne razsvetljave, bil sem eden od organizatorjev pri asfaltiranju ceste v vasi leta 1999, preko tega projekta so me povabili v politiko in od takrat sem aktiven tudi na tem področju. Trikrat sem bil na lokalnih volitvah izvoljen v občinski svet, en mandat sem bil predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, prostor in ekologijo, v novem sklicu pa do aprila 2012 poklicni podžupan, nato pa direktor občinske uprave.
Organizacijske spretnosti v mladosti so vam prišle zelo prav?
Ja, tisti, ki me bolje poznajo, res pravijo, da mi ne manjka organizacijskih in operativnih spretnosti, ocenjujem, da te izhajajo že iz rane mladosti. Svoj denar sem pričel služiti pri 14 letih in se odtlej ukvarjal z veliko različnimi rečmi, vmes pa relativno pridno študiral. Dejansko sem posel večkrat vzel v svoje roke in kar nekaj projektov uspešno izpeljal.Te izkušnje mi še danes pridejo prav. Župan dr. Verlič je v tem mandatu veliko pozornost namenil tudi infrastrukturi, mislim, da smo veliko postorili, bilo je veliko terenskega dela, ki mi ustreza. Potrebno je iti na teren, tam se stvari vidijo drugače kot iz pisarne.
Vodenje občine po mojem tudi ni mačji kašelj, saj delovno mesto direktorja občinske uprave obsega širok spekter nalog.
Res je, delovno mesto direktorja občinske uprave je precej zahtevno, tukaj drži rek, da se zarečenega kruha največ poje, saj si v preteklosti nisem mislil, da bom opustil delo v Ljubljani na državnem nivoju in prešel na lokalnega. Na tem področju je izredno veliko operativnega dela, dnevno se odpirajo nove zadeve poleg že načrtovanih tedenskih nalog, praktično vsak dan pridejo še tri nove, od majhnih težav na terenu do večjih. Smo le v okolju, kjer se poznamo vsi med sabo in če hočemo stvari reševati in biti odzivni, kar je naš namen, je dela ogromno. Če si človek, ki hoče stvari reševati ažurno, si seveda nakoplješ dela še več, saj ljudje vedo, da si del rešitve. Res je tudi, da dobro delajo tudi sodelavci občinske uprave po različnih uradih. Stvari, ki se včasih niso premaknile več let, skušamo sedaj reševati sproti in nimamo kakih večjih zaostankov, so pa nekatere stvari, ki so vezane na finančna sredstva, omejena s tem. Ključne dolgoročne cilje in razvoj pa diktira župan dr. Verlič. Na tem mestu moram pohvaliti njegovo širino, strokovno kompetentnost in pogum, da v teh kriznih časih vleče voz naprej.
V preteklih dveh letih smo bili uspešni pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev, kar je vplivalo na naš proračun, da smo lahko realizirali več projektov, kot bi jih sicer. Preprosto povedano, če pridobimo dr-
žavna in evropska sredstva, lahko občinska sredstva namenimo za reševanje ostalih perečih zadev, sicer pa bi šla za projekte, ki smo jih dolžni izvesti z evropskimi sredstvi ali brez njih. Nova kvaliteta vodenja je v tem, da greva z županom do državnih in evropskih institucij, da znamo na občini pripraviti projekte, jih ustrezno predstaviti in od omenjenih pridobiti potrebna sredstva. Od predvolilnih obljub župana in SDS, ki smo jih v letu 2010 pripravili, smo veliko večino že realizirali v prvi polovici mandata. Načrtov je še veliko in če bo zaupanje in bo delo potekalo v tej smeri tudi z občinskim svetom, lahko za Grosuplje skupaj naredimo še veliko dobrega.
Kako so vam koristile izkušnje iz preteklega obdobja in prejšnjega delovnega mesta?
Izkušnje, ki sem si jih pridobil od 2005 pa do prihoda na občino, ko sem bil zaposlen na Generalnem sekretariatu vlade, so neprecenljive za naš, lokalni nivo. V Ljubljani sem spoznal postopke, kako stvari potekajo na državnem nivoju, kako tečejo projekti, kakšni projekti so lahko uspešni in da sem to izkušnjo lahko prenesel v delo občinske uprave, je prav gotovo velik napredek. Na občinski upravi smo bolj povezani, naši kolegiji so, kot bi rekli v tujini, kot nekakšen brainstorming med sodelavci, se pravi, vzpodbujamo iskanje in dopolnjevanje idej vseh zaposlenih, kako z razpoložljivimi sredstvi občine narediti največ. Inovativnosti nam gotovo ne manjka, tako da smo vpeljali že nekaj projektov, po katerih se zgledujejo tudi druge občine. Dva od teh sta koncesijski vrtci in mestna linija avtobusa, ki jo je župan napovedal že v predvolilnem programu in žanje uspehe na vseh področjih. Lani smo uvedbo linije 3G nadgradili še z novim krogom po Grosupljem in uvedbo novih postaj, tudi vozni red se je od začetka zgostil zaradi dobrega odziva občanov in povečanja števila potnikov.
Kaj pa dobre prakse drugih.
Dobra praksa nam veliko pomeni, tudi sodelavcem večkrat pravim, da, ko naletijo na problem, naj se ozrejo po dobrih rešitvah v primerljivih občinah, zakaj bi odkrivali toplo vodo, če rešitve že obstajajo. Poiščimo najboljšo od že obstoječih rešitev in jo prenesimo v naš prostor. V širšem prostoru pa občina Grosuplje kotira zelo visoko, večkrat se gibljem v krogu občin osrednjeslovenske regije in se to čuti, da smo v lanskem letu prejeli certifikat Zlati kamen, kar pomeni občino dobrega življenja in nas zavezuje, da to ohranimo in se trudimo še naprej, kar ni samo naloga občinske uprave, temveč tudi občinskega sveta ter vseh ostalih komisij in organov. Če bomo tu složni in se prilagodili finančnim zmožnostim ter pametno izbirali projekte, potem gremo lahko po tej poti naprej.
Seje občinskega sveta si sedaj lahko vsak ogleda na spletni strani občine. Občutek imam, da delo v tem zasedanju poteka bolj urejeno ter da ni več veliko očitnega nagajanja?
Moje mnenje je, da dobri projekti povezujejo, z županom smo zastavili program, ki ne gre v levo ali desno, temveč v dobro občine Grosuplje in ko grejo projekti v dobro cele občine, lahko računaš na širšo podporo. Mislim, da je v preteklih dveh letih zaznati širšo podporo, žalostijo me pa tisti posamezniki, ki skušajo nagajati zgolj iz nekih političnih nasprotovanj. Po mojem bi morali v lokalnem okolju preseči politične okvire in delovati
v dobro občanov, politika pa naj se ustvarja v državnem zboru. Ker pa se že bližajo volitve, je nagajanja peščice posameznikov iz seje v seje več, zato bomo primorani ukrepati in že pripravljamo komunikacijski program, da bomo tista nasprotovanja, ki so politikantska, javnosti tudi predstavili. Naj ljudje vidijo, kdo nasprotuje razvoju in dobrim projektom.
Kljub slabemu vremenu je na terenu opaziti, da se že pričenjajo nekatera dela. Pričeli ste z gradnjo pločnika od Škofljice proti Grosuplje-mu.Tu se že pojavljajo vprašanja, zakaj iz te smeri?
Tu je stvar enostavna, nekateri projekti so bili pripravljeni že lani v jeseni, vendar smo se odločili, da z delom ne pričnemo v jeseni, saj bi lahko imeli razkopane ceste preko cele zime. Moje stališče je, da se na posameznih gradbiščih dela intenzivno ter da so ovire za občane prisotne čim krajši čas. Ne maram gradbišč, kjer so le zapore, dela pa se izvajajo prepočasi. Vsak lahko potrpi nekaj časa, če vidi, da se dela odvijajo sorazmerno hitro in da bo učinek koristen za vse. Projekt pločnika od Škofljice proti Malem Vrhu je bil pripravljen že v lanskem letu, javno naročilo je bilo izvedeno že lani in predlog strokovnih služb, da začnemo, vendar sva se z županom odločila, da ga zaradi zime preložimo na pomlad, saj si lahko predstavljamo, kako bi bilo, če bi imeli cestno zaporo preko cele zime. Sedaj dela potekajo dokaj intenzivno in sem z narejenim v tednu dni, kljub slabemu vremenu, zelo zadovoljen. Tudi sam večkrat obiščem gradbišča, da sem z delom na tekočem ter da s svojo avtoriteto po potrebi ukrepam in prispevam k hitrim rešitvam. Jezi me, kako se včasih projektanti izživljajo z rešitvami, saj so za brv za pešce preko potoka načrtovali dvakrat močnejše temelje, kot za obstoječo cesto, že sami izvajalci se čudijo, čemu je to potrebno. Tudi sicer so velikokrat rešitve projektantov težko razumljive, saj se na tak način izgubljajo finančna sredstva, ki bi jih lahko uporabili koristneje. Na tem področju bomo morali postoriti še marsikaj, tudi na državni ravni. Projekt, ki teče dobro in hitro, je izgradnja krožišča Taborske in Adamičeve pred občino in računamo, da bo gotov v mesecu dni.
Kako pa je z zemljišči za takšne projekte, kot so pločniki.
Zemljiško knjižna stanja na splošno so po celi občini še dokaj neurejena, se urejajo od obstoja občine in se bodo še kar nekaj let. Če bi želeli urediti hitreje, bi potrebovali veliko sredstev, po drugi strani pa se tudi občinsko in javno dobro uporablja v razne namene. Stvari so na obeh straneh še precej odprte, rešujemo pa prvenstveno akutne zadeve. Kar zadeva pločnik od Škofljice proti Malem vrhu, je bil lastnik zemljišča le eden. Skozi t.i. Rede (ovinki do zgornjega uvoza v Tlake) čakamo na kanalizacijo, ki bo potekala pod pločnikom in bodo pločniki narejeni po končani gradnji. Od uvoza v Tlake pa do na Razdrtega se projekt še pripravlja, niso izvedeni še odkupi in služnosti, enako je na delu Sap--Cikava. Postopki potekajo naprej in upamo, da bo projekt zaključen v najkrajšem možnem času.
Kot vemo, ste pridobili veliko evropskih sredstev, kako bo potekala gradnja na predvidenih projektih?
Ključni trije projekti, za katera smo pridobili sredstva, so: porečje Krke, se pravi kohezijska politika za kanalizacijske sisteme in centralno čistilno napravo in vse ostalo, tu je v pripravi javni razpis za pridobitev izvajalca in računamo, da bo v mesecu aprilu objavljen, za tem pa bo potrebna kratka časovnica, da se bo na terenu zadeva razpletla. Tukaj bomo združili vse moči in že v naprej pozivam občane na teh območjih, kjer se bo gradila kanalizacija, da nam pomagajo, da stopimo skupaj in kar se da hitro na teh območjih to zgradimo. Večina kanalizacije se gradi po cestah, po dostopih do hiš itn., zato bomo skupaj morali malo potrpeti, mi pa se bomo potrudili, da bodo zadeve zgrajene, kar se da hitro. Drugi projekt so energetske sanacije šol in vrtcev, kjer črpamo sredstva v treh letih, prvi razpis za energetsko sanacijo šole v Šmarju - Sapu je že objavljen. Tretja zadeva so pa evropska sredstva iz Ljubljanske urbane regije, ki pa so namenjena za izgradnjo kanalizacije za Paradišče in Podgorico, kjer prav tako pričakujemo pričetek del že v letošnjem letu, saj smo gradbena dovoljenja pridobili že lansko leto.
Kje torej lahko v letošnjem letu pričakujemo največje aktivnosti v zvezi s kanalizacijo?
Največ del bo potekalo na cesti od Grosupljega do Ponove vasi, kjer je cesta zelo prometna in že v zelo slabem stanju, a smo čakali na kanalizacijo, tako da dobimo s kanalizacijo tudi novo cesto. Kanalizacijska dela pa se bodo morda že letos izvajala tudi na območju Gajnič, Tlak in Malega Vrha ter na območju Sp. Blata in Gatine.
Za sedaj toliko o občinskih projektih, kaj pa občina?
Na občinski upravi nas je zaposlenih 30 in smo v primerjavi z drugimi občinami vitka občinska uprava, dodatnih 5 zaposlenih je na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu treh občin Grosuplje, Ig in Škofljica. Trudimo se, da smo prijazna občinska uprava, da smo na voljo našim občanom tudi izven uradnih ur, če je le strokovni sodelavec prisoten in ni na dopustu, terenu ali na drugih neodložljivih nalogah. Zadeve poizkušamo reševati, kar se da hitro, v nujnih primerih odreagiramo na klice ali elektronsko pošto tudi izven delovnega časa in poizkušamo zadevo rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Kako pa ste zadovoljni z razvojem turizma in gospodarstva v občini?
Po mojem mnenju je gospodarska in obrtniška dejavnost na območju občine kar lepo razvita, kar pa ne morem reči za turizem. Po mojem mnenju so potenciali občine na področju turizma kot gospodarske panoge slabo izkoriščeni. Turistična društva po občini se sicer trudijo in delajo po svojih najboljših močeh vendar bi bilo potrebno zadevo dvigniti na višji nivo. Preveč je vrtičkarstva, vsak gleda le na svoj segment. Mi smo na pragu Ljubljane in imamo cel kup destinacij, za katere večina Ljubljančanov ne ve, po moji oceni še večina naših novih prebivalcev ne. Če pogledava naše največje naselje Sončni dvori, verjetno še marsikdo ni obiskal Županove jame, Tabora Cerovo in ostalih znamenitosti. Velik potencial vidim v razvoju krajinskega parka Radensko polje, takoj ko bo zgrajena nova čistilna naprava, bomo resnično vzpostavili pogoje, da bi krajinski park zaživel. Tudi na tem segmentu vidim veliko možnosti za črpanje raznih sredstev in tega se bomo lotili, ampak vemo, da obstoječa čistilna naprava naš krajinski park Radensko polje onesnažuje, zato je tudi ključna zmaga projekta kohezijske politike tudi ta, da bomo začeli na Radensko polje končno spuščati čisto vodo.
Reciva še nekaj o sejah občinskega sveta. Dela s pripravo gradiv je verjetno kar nekaj?
Kolesje priprave gradiv za seje občinskega sveta se vrti kar neprekinjeno. Že ko je ena seja končana, se začnemo na kolegiju pogovarjati o temah za prihodnjo, o datumu sklica, odgovornih za pripravo gradiva in podobno. Dela na tem področju je vedno veliko in vedno nas proti koncu priganjajo roki, a so gradiva vseeno kvalitetno pripravljena, tudi svetniki v zadnjem času zelo pohvalijo tako vsebino kot kakovost gradiv pa tudi pripravljalce, ki ta gradiva predstavijo in na tej kvaliteti bomo delali tudi v naprej, je pa tudi res, da župan Verlič vodi seje občinskega sveta popolnoma drugače, kot so bile vodene v preteklem mandatu, kar po moji oceni prispeva k učinkovitosti tega občinskega sveta in nenazadnje tudi delovnega vzdušja v OS. Prej ko so seje trajale tudi po šest ali sedem ur, je bilo že težko zbrano spremljati vse stvari, sedaj pa omogoča dobro vodenje in dobro pripravljeno gradivo tudi lažje in hitrejše odločanje. V tem mandatu smo dali bistveno večjo vlogo odborom, saj je tam prava stroka, ki naj se opredeli do predlogov občinskih služb ali zunanjih sodelavcev. Če se na odboru dobro pregleda in uskladi zadeve, tudi na občinskem svetu ni večjih težav pri odločanju. Na ravni občinskega sveta sta, glede na problematiko v občini, najbolj dejavna odbor za družbene dejavnosti ter odbor za komunalno infrastrukturo, prostor in ekologijo, ki imata vsak po devet članov.
Pa se vrniva še malo nazaj na središče Grosupljega, saj glavna cesta skozi Grosuplje pri obiskovalcih nekako ustvari določeno podobo o mestu, pa tudi o občini.
Cesta skozi Grosuplje je državna cesta in ni v neposredni pristojnosti občine, pa vendar smo se uspeli z upravljalcem, Direkcijo za ceste Republike Slovenije, dogovoriti za pripravo ureditve Adamičeve ceste od začetka do konca, se pravi od Hoferja pa do konca Kovinostroja. Izdelan je že idejni projekt, ki ga je potrdila direkcija, kjer se po etapah ureja Adamičeva cesta, vključno z vsemi stalnimi krožišči, potrebnimi semaforji, površinami za pešce in ostalim. Ključna bo rešitev prometa okoli stare šole Brinje, kjer prihaja do težav, potrebno bo rešiti ozki del pri kulturnem domu in podobno. Pri idejnem načrtu smo vztrajali pri tem, da ta ulica postane me-stotvorna in da to ne bo le neka industrijska cesta, kot je bilo sprva načrtovano. Na občini smo vztrajali pri glavni cesti, ki bo Grosupljemu v ponos, da bodopotrebne ozelenitve, drevesa, kaka klopca in širše površine za pešce. Želimo si, da bi projekt čim prej našel mesto v državnem proračunu.
Kakšno pa je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi?
Veliko energije in dela namenjamo tudi našim desetim krajevnim skupnostim, tu moram pohvaliti predsednico in vse predsednike krajevnih skupnosti v naši občini za dobro sodelovanje, mislim, da so v tem mandatu izredno aktivni in jim tudi na občini pomagamo, tako s stroko, nasveti, pa tudi v proračunu jim zagotavljamo sredstva za delo, je pa res, da ga oni na terenu vedno še oplemenitijo, da v KS vedno za manj denarja naredijo več, ker ljudje stopijo skupaj, kar je zelo pozitivno.
V	letošnjem letu se v vseh KS pojavljajo neki večji projekti, na katere krajevne skupnosti čakajo že daljši čas.
V	največji KS Grosuplje so zelo aktivni in opravijo precej terenskega dela, pa tudi sodelovanje z občino pri sofinanciranju je zelo dobro.
V	Šmarju - Sapu že dolgo čakamo na ureditev središča kraja s prestavitvijo starega pokopališča, z ureditvijo kostnice na novem pokopališču in s pričetkom priprav za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta med gasilskim domom in trgovino Tuš.
V	KS Polica, ki je tudi med večjimi krajevnimi skupnostmi, bomo letos v sodelovanju asfaltirali nekaj cest, poteka že gradnja optičnega omrežja, predvidena je gradnja dveh športnih igrišč na Troščinah in na Peči ter seveda ključni projekt, prostorska umestitev za novo šolo, tu so bili predstavniki KS zelo aktivni in so z lastniki predvidene lokacije podpisali že predpogodbe, tako da bo občina sedaj lahko storila vse, da se prostor za gradnjo nove šole na Polici čim prej uredi.Občina je takoj po pridobitvi predpogodb naročila idejni projekt zasnove te šole skupaj s športno dvorano.
Predsedniki in sveti krajevnih skupnosti pa so aktivni tudi po drugih krajevnih skupnostih.
V	občinskem merilu pa je vsekakor največji projekt, s katerim imamo trenutno največ dela, gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje. To je objekt, ki ga Grosuplje že dolgo čaka, že takoj po prihodu na občino smo se uspeli dogovoriti z lastnikom zemljišč, in odkupiti zemljišča, namenjena zdravstvenemu domu, in takoj v nadaljevanju pričeli s projektiranjem. Povedati moram, da bomo izredno hitro pridobili gradbeno dovoljenje, vlogo smo vložili v petek, 29. marca, in računam, da bomo ob izidu Odmevov že razpolagali z dovoljenjem. Za prizidek v POŠ Šmarje-Sap pa smo gradbeno dovoljenje že prejeli in že pripravljamo vse potrebno za izbiro izvajalca za gradnjo.
Se pravi, da se da, če smo vztrajni in delamo?
Tako je, potrebno je poprositi, potrkati na kaka vrata in tam so praviloma prijazni ljudje, ki pomagajo in razumejo in tu so nam šli zaposleni na upravni enoti pri hitrosti reševanja zelo na roko pri prizidku za zdravstveni dom in tudi za šolo v Šmarju.
Projekt zdravstvenega doma bo večja zgodba letošnjega leta, dobili bomo nove ambulante, nov diagnostični laboratorij, nove prostore za urgentno službo in to bo velika pridobitev za Grosuplje. Zdravstveni dom je bil v preteklih 50 letih praktično brez širitve, medtem ko se je število prebivalcev v občini močno povečalo. Potrebno bo urediti tudi prometni režim, urediti parkirna mesta, del parkirnih mest bo tudi v predvideni garaži, ki jo bomo prilagodili glede na konfiguracijo terena. Mislili smo tudi na
prihodnost ter prizidek projektirali tako, da bo, glede na potrebe, možna nadgradnja, saj bo v sedanji fazi vseboval le pritličje in prvo nadstropje. Po mojem mnenju bo to eden lepših zdravstvenih domov v okolici, prijaznega izgleda na lepi zeleni lokaciji ter bolj prijazen uporabniku, kljub temu da je nekoliko na gričku, bo s prometno ureditvijo dostopnejši.
Kaj pa prihodnost, bomo dobili še kaj evropskih sredstev in na katerih področjih?
Tukaj smo optimisti. Mi bomo za naslednjo evropsko perspektivo 20142020 pripravili celo vrsto projektov. Že sedaj smo na Ljubljansko urbano regijo prijavili 14 projektov (ureditev parkirišča med železniško postajo in Adamičevim centrom - P&R, ureditev jedra Šmarja in park, športni park Grosuplje, rekreacija Koščakov hrib,...) v skupni vrednosti, ki jo lahko le sanjamo, ampak če ne bi bili optimisti, če ne bi bili pogumni, tudi ne bi uspeli s pridobivanjem kohezijskih sredstev v višini 14,7 milijona evrov. V letu 2013 smo na ta račun občinski proračun povečali s 14,4 na 24,4 milijona evrov, v letu 2014 pa na 28 milijona evrov, se pravi, da smo v teh kriznih časih občinski proračun povečali praktično za polovico.
Kanalizacijo bi morali zgraditi tudi v primeru, da evropskih sredstev nebi pridobili.
Tako je, zato lahko sredstva razporejamo za ostale nujne projekte.
V primeru, da se občan obrne na občino s predlogom za projekt, ki bi ga želel izpeljati, mu boste pomagali?
Na občini smo izredno odprti za vse podjetniške, gospodarske in druge ideje, morajo pa biti osnovane na realnih temeljih in v dobrobit občine Grosuplje. Gospodarstva ne oviramo, ampak v največji meri pomagamo. Je veliko primerov, kjer so ljudje zadovoljni z našim servisom. Za naše občane poizkušamo biti prijazna občina in skrbimo za občana od rojstva z donacijo družini za rojstvo otroka, pa do smrti s pomočjo pri zadnjem slovesu.
Še beseda o načrtih za starejše občane, saj tu pripravljamo dobro zgodbo, skupaj z domom starejših občanov bomo v naslednjem letu odprli dnevni center za starejše občane, v ta namen je v tem tednu župan dr. Verlič imenoval tudi županovo komisijo za starejše, ki nam bo pomagala pri tem projektu, da bi ta dnevni center čim prej zaživel in bi starejši lahko kakovostneje preživljali svoj prosti čas: druženje, možnost kosila in podobno. Sedaj ko mestni avtobus vozi mimo doma starejših občanov, bo marsikomu lažje priti.
Kakšno se vam zdi družbeno življenje v občini? Po mojih podatkih je v občini okoli 200 različnih društev.
Na področju športa in kulture je dejavnost v občini zelo aktivna, s tem imajo občani veliko možnosti, da se vključijo v dejavnosti tako aktivno kot tudi pasivno. Na področju športa smo občina, kjer je v športna društva vključenih skoraj dvakrat več občanov, kot je državno povprečje, pa tudi na kulturnem področju so društva izredno aktivna. Občina društvom pomaga po najboljših močeh in tako bo kljub krizi tudi v prihodnje. Vsekakor pa je treba omeniti tudi civilno zaščito in zelo aktivno gasilsko dejavnost naših občanov, ki so neka realna sila, na katero se lahko občina zanese, zato jim tudi izdatno pomaga pri razvoju, pri nakupu opreme in gradnji. Gasilci so poleg družabnih in izobraževalnih dejavnosti izredno aktivni tudi pri praktičnem reševanju ljudi in imetja, tako v požarih kakor tudi pri raznih naravnih in prometnih nesrečah. Na občinski ravni so gasilska društva relativno dobro opremljena, trudili pa se bomo, da se bo to še izboljšalo. V tem času sta v izgradnji tudi dva gasilska domova, in sicer v Škocjanu in na Velikem Mlačevem, tudi tu občina finančno pomaga pri izgradnji.
Hvala za pogovor in še veliko uspehov pri vodenju prijazne občine Grosuplje.
Brane Petrovič
17. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje
V sredo, 10. aprila 2013, je bila v dvorani Družbenega doma Grosuplje 17. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v mandatnem obdobju 2010-2014. Dnevni red je tokrat obsegal kar 21 točk, občinski svetniki pa so največ svojega časa namenili Soglasju k ustanovitvi delniške družbe »CASINO GROSUPLJE, d.d.«, kot zelo pomembno točko dnevnega reda pa velja omeniti tudi sprejem Odloka o spremembi odloka o proračuna Občine Grosuplje za leto 2013 in Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2014.
• Soglasje k ustanovitvi delniške družbe »CASINO GROSUPLJE d.d.«
Občinski svet Občine Grosuplje je sprejel soglasje k ustanovitvi delniške družbe »CASINO GROSUPLJE, d.d.«, na podlagi katerega bosta Občina Grosuplje in družba Kongo Hotel & Casino, d.d., ustanovila delniško družbo Casino Grosuplje, d.d.
Z ustanovitvijo delniške družbe bo Casino Grosuplje pridobil možnost zaprositi za pridobitev t.i. »velike koncesije«, ki bo dodatno omogočala živo igro.
Občina predvideva, da se bo z ustanovitvijo delniške družbe Casino Grosuplje povečalo število zaposlenih, prav tako se bo povečalo število nočitev, in sicer za 55%, nova predvidena višina koncesnine za Občino Grosuplje pa naj bi znašala 815.230 evrov in naj bi se do leta 2018 zvišala na 1.278.312 evrov. Prav tako je planirani čisti dobiček v prvem letu poslovanja 112.730 evrov, s čimer naj bi imela ustanovitev delniške družbe oziroma izvajanje dejavnosti pozitivne učinke na zaposlovanje (nova delovna mesta), gospodarstvo in turizem.
Dodatno razlago je ob tej točki dnevnega reda podal Joc Pečečnik, lastnik družbe Elektronček, d.d., ki je tudi lastnik družbe Kongo Hotel & Casino, d.d.
Joc Pečečnik je občinskim svetnikom predstavil igralni salon, kot ga poznamo danes, kakšnega želijo narediti ter kakšni so podatki in posamezni parametri v projektu. Ob tem je poudaril, da ne gre za nov projekt, da je družba Kongo Hotel & Casino v občini Grosuplje prisotna že 14. leto, v lokalne odnose in dnevne tokove pa je dobro vpeta.
Casino Kongo ima danes 200 igralnih avtomatov, 15 redno zaposlenih in še enkrat toliko študentov, njegova velikost meri 625 m2, delež koncesnine za lokalno skupnost za leto 2012 pa znaša 495.000 evrov. Trenutno se koncesijska pogodba deli na pet občin, zato je občini Grosuplje pripadlo okoli 302.000 evrov. Planiran dobiček v letu 2013 znaša 156.000 evrov.
Novi Casino Kongo bi imel 350 igralnih aparatov, 15 igral-
nih miz, število zaposlenih v igralnici pa bi se povečalo na 84. Prav tako je v planu prostorska razširitev igralnice s sedanjih 625m2 na 1450 m2, ki zajema dvorano, restavracijo in pomožne prostore.
Dodal je še, da pričakujejo najmanj dvojno povečanje število gostov, saj bo Casino Kongo edini kazino z živimi igrami v ljubljanskem bazenu. Kot investitorji v naši občini pa se ne ukvarjajo samo z igralnico, planirajo tudi večjo investicijo v centru mesta in si želijo oživiti Koščakov hrib, kjer bi pripravili javno rekreativne prostore v obliki adrenalinskega parka ter narediti več za promocijo Županove jame.
Primerjava podatkov med starim in novim Kongom
	Igralni salon	Igralnica	Povečanje
Zaposleni	15	84	560%
Igralni aparati	200	350	175%
Igralne mize	0	15	
Promet	4.600.000	9.921.600	216%
Dobiček	156.000	266.000	170%
Koncesija za občino	500.000	815.238	163%
• Osnutek odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o.
Občinski svetniki so pod 3. točko dnevnega reda na podlagi sklepa Skupščine JKP, ki jo sestavljajo župani občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, da se pristopi k prenovi in uskladitvi pravnih aktov, ki se nanašajo na delovanje JKP Grosuplje, sprejeli Osnutek odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. Odlok morajo sicer sprejeti vse občine ustanoviteljice.
• Odlok o začasnem zavarovanju območja naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak
Občinski svetniki so sprejeli Odlok o začasnem zavarovanju območja naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak.
S ciljem, da se ohrani območje naravne vrednote št. 8036 Šmarje - Sap - mokrotni travniki, košeni mokrotni travniki pri Puciharju, jugozahodno od Šmarja - Sapa, se širše območje potoka Graben zavaruje kot širše območje naravne vrednote na območju naselij Gajniče, Tlake in ponikalnice Brinovec.
Varstveni cilji za ohranitev zavarovanega območja so: ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, geomorfolo-ških in hidroloških značilnosti območja in ohranitev pestrosti krajine. Namen tega odloka je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem naselij Gajniče in Tlake.
Občina Grosuplje je pričela s postopki za zavarovanje območja z aktom o zavarovanju v skladu z Zakonom o ohranjanju narave v letu 2006. Zaradi velike nevarnosti, da bo del naravne vrednote poškodovan ali uničen v času do pridobitve akta o zavarovanju skladno z Zakonom o ohranjanju narave, se je sprejel odlok o začasnem zavarovanju.
•	Osnutek odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Grosuplje
Pod 5. točko dnevnega reda so občinski svetniki sprejeli osnutek Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Grosuplje.
Spremembe trenutno veljavnega Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 112/08) in Tehničnega pravilnika o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Grosuplje (Ur. list RS št. 122/2008) so potrebne zaradi večjih sprememb krovne zakonodaje s tega področja.
•	Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2013 in Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2014
Občinski svetniki so pod 6. točko dnevnega reda sprejeli Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2013 in Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2014.
Vodja urada za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek je obrazložila spremembe, do katerih je prišlo v času od sprejetja osnutka proračuna, na seji pa je bilo sprejetih tudi več amandmajev. Rebalans proračuna za leto 2013 znaša 24.118.663 evrov, proračun za leto 2014 pa 27.666.728 evrov.
Župan dr. Peter Verlič je ob tej točki dodal, da je proračun razvojno naravnan ter oplemeniten z evropskimi sredstvi in s sredstvi, ki smo jih pridobili na državnih razpisih. Med večjimi projekti je nadgradnja čistilne naprave in kanaliza-
cijskega omrežja, gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje, energetska sanacija vrtca Kekec, Osnovne šole Louisa Adamiča z vrtcem Tinkara ter Podružnične šole Šmarje - Sap, še dve novi krožišči, eno pred občinsko stavbo in drugo »pri Bambiču«, na križišču Ceste na Krko, Župančičeve ceste in Partizanske ceste, nekaj projektov pa bo zaživelo tudi po posameznih krajevnih skupnostih.
•	Predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2013 in 2014
Pod 7. točko dnevnega reda so občinski svetniki sprejeli predlog Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2013 in 2014. Njegova vsebina zajema naslednja dva sestavna dela: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja ter Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
•	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojno-varstveni zavod Kekec Grosuplje
Pod 8. točko je bil sprejet predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojno--varstveni zavod Kekec Grosuplje.
S 1. 9. 2012 je na Kopanju začela delovati nova enota vrtca VVZ Kekec Grosuplje, ki se imenuje Trobentica. Z zadnjo spremembo odloka o ustanovitvi VVZ Kekec Grosuplje je bila nova enota dodana v sestavo zavoda, zaposlenih v enoti pa se ni umestilo v sistem volitev za predstavnike delavcev v svetu zavoda. Z junijem 2013 poteče mandat članom sveta VVZ Kekec Grosuplje, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojno--varstveni zavod Kekec Grosuplje pa bo omogočil izpeljavo volitev v ustreznem sestavu, upoštevajoč vse zaposlene v zavodu.
•	Letni program kulture v občini Grosuplje za leto 2013 in Letni program športa v občini Grosuplje za leto 2013
Občinski svetniki so pod 9. in 10. točko dnevnega reda obravnavali in sprejeli letna programa kulture in športa v občini Grosuplje za leto 2013.
•	Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega vzgojno-varstvenega zavoda Kekec Grosuplje
Sedanjim članom Sveta javnega VVZ Kekec Grosuplje Mojci Globokar Anžlovar, Cvetki Košir in Barbari Černe Strgar bo 16. 6. 2013 potekel mandat, zato je bilo v svet javnega VVZ Kekec Grosuplje potrebno imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Za predstavnike ustanovitelja so bili imenovani Bojan Zupančič ter ponovno Mojca Globokar Anžlovar in Barbara Černe Strgar.
•	Sklep o imenovanju predstavnika ustanovitelja v komisijo za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje
Sedanjemu predstavniku v Komisiji za sprejem v VVZ Ke-
kec Grosuplje Janezu Pintarju bo 25. 4. 2013 potekel 4-letni mandat, zato je bilo potrebno imenovati novega predstavnika ustanovitelja. Za predstavnika ustanovitelja je bil ponovno imenovan Janez Pintar.
•	Osnutek programa dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2013
Pod 13. točko dnevnega reda so občinski svetniki potrdili Osnutek programa dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2013, ki določa okvirni načrt dela.
•	Predlog odloka o predkupni pravici Občine Grosuplje na nepremičninah
Občina ima izvirno pristojnost, da na območju občine vodi načrtno politiko urejanja prostora. Predkupna pravica se nanaša predvsem na nepozidana zemljišča, lahko pa tudi na pozidana in obstoječe objekte na teh zemljiščih znotraj poselitvenega območja, katera so predvidena ali bodo z novimi prostorskimi akti predvidena za urejanje.
Cilj Odloka o predkupni pravici občine na nepremičninah je, da mora biti območje določeno za javne koristi, določitev območja pa mora biti jasno opredeljena, saj je namen predkupne pravice v tem, da si občina preko nje omogoča večje možnosti za realizacijo s prostorskimi akti načrtovanih prostorskih ureditev.
•	Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na zemljiščih parc. št. 520/3 , del 1042/1 in del 520/2 k.o. Stranska vas za funkcionalno širitev športnega parka Grosuplje
Pod 15. točko dnevnega reda so občinski svetniki sprejeli Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na zemljiščih parc. št. 520/3, del 1042/1 in del 520/2 k.o. Stranska vas za funkcionalno širitev športnega parka Grosuplje. Širitev športnega parka znaša 4990 m2 in prostorsko posega v območje, kjer je že predvidena v sklopu Občinskega prostorskega načrta izdelava OPPN Grosuplje - Športni park. S širitvijo se bo lažje umestilo športne objekte, ki morajo dosegati standarde za športne objekte. Območje širitve posega predvsem na kmetijska zemljišča. S širitvijo iz tega sklepa se bo postopoma realiziral cilj: urediti športno infrastrukturo na enem mestu, jo povezati z obstoječim naseljem in posledično zagotoviti delovna mesta.
•	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc.št. 2225/5. k.o. 1783 Grosuplje - naselje in Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc.št. 1221/9, 1222/6 in 1223/8, vse k.o. 1787 Mali Vrh
Pod 16. in 17. točko sta bila sprejeta Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc.št. 2225/5. k.o. 1783 Grosuplje - naselje in Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc.št. 1221/9, 1222/6 in 1223/8, vse k.o. 1787 Mali Vrh.
•	Informacija v zvezi s sprejemanjem državnega prostorskega načrta za obvoznico Škofljica
Pod 18. točko dnevnega reda je župan dr. Peter Verlič občinskim svetnikom podal informacijo v zvezi s sprejemanjem državnega prostorskega načrta za obvoznico Škofljica.
Župani občin Ljubljana, Ig, Škofljica, Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče, Sodražica, Ribnica, Kočevje, Loški Potok, Ko-stel, Osilnica in Bloke si že več let prizadevajo za izboljšanje cestne in železniške povezave tega dela Slovenije.
Med pomembnejšimi prizadevanji je obvoznica Škofljica, ki naj bi Škofljico razbremenila vsakodnevnih prometnih zastojev. Umestitev obvoznice po Ljubljanskem barju je županom kljub nasprotovanju naravovarstvenikov, saj naj bi del obvoznice posegalo v območje Natura 2000, zagotovila Vlada RS že leta 2011.
Vendar pa napredka ni, še več, predvideva se širitev območja Nature 2000, in to ravno na območje načrtovane trase obvoznice.
Občinski svetniki so tako sprejeli Sklep v zvezi z informacijo s sprejemanjem DPN za obvoznico Škofljica, s katerim se vztraja in zahteva, da se v celoti spoštuje dogovor, sklenjen dne 9. 2. 2011, med ministrstvom, pristojnim za promet, in ministrstvom, pristojnim za prostor, ter župani 3a razvojne osi, na podlagi katerega se obvoznica Škofljica z Uredbo o DPN umesti po Barju. S sprejetim sklepom Občina Grosuplje tudi odločno zavrača kakršnokoli umeščanje začasnih ali trajnih rešitev obvoznice Škofljica preko občine Grosuplje.
•	Soglasje k sklenitvi aneksa k Pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Grosuplje in Soglasje k sklenitvi aneksa k Pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije za nadzidavo in dozidavo telovadnice v Osnovni šoli Louisa Adamiča, Podružnična šola Šmarje - Sap
Občinski svetniki so pod 19. in 20. točko sprejeli Soglasje k sklenitvi aneksa k Pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Grosuplje, in sicer zaradi povečanega obsega dela pri izdelavi projektne dokumentacije 2. etaže prizidka Zdravstvenega doma Grosuplje ter Soglasje k sklenitvi aneksa k Pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije za nadzidavo in dozidavo telovadnice v Osnovni šoli Louisa Adamiča, Podružnična šola Šmarje - Sap, zaradi spremenjenih pogojev oz. povečanega obsega dela površin pri izdelavi projektne dokumentacije.
Video posnetke sej si lahko ogledate na www.grosuplje.si.
Evropski sončni dnevi 2013
Odprtje elektro črpalke, postavitev sončne elektrarne in prenova javne razsvetljave v občini Grosuplje
Evropske sončne dni bomo letos obeležili med 1. in 19. majem 2013, ko bo istočasno po vsej Evropi na temo sončne energije organiziranih veliko različnih dogodkov. Prvi dan sonca so v Avstriji praznovali leta 2002. Ideja se je kmalu razširila v Švico in Nemčijo, za tem pa v Belgijo, Italijo, Francijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in druge evropske države. Že šesto leto zapored pa se bodo letos Evropski sončni dnevi odvijali tudi v Sloveniji. Koordinator projekta v Sloveniji je Agencija za prestrukturiranje energetike (ApE, d.o.o.), ki vabi lastnike in inštalaterje sončnih elektrarn, ponudnike opreme, združenja, razvojne agencije, šole, vrtce in ostale zainteresirane skupine, da organizirajo in gostijo svoje lokalne dogodke. Vse potrebne informacije so na voljo na spletni strani www.ape.si/wwwesd. Glavni namen »sončnih dni« je ozaveščanje javnosti o koristni uporabi okolju prijazne sončne energije in doseganje zavezujočega cilja 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v EU do leta 2020.
Sonce je pomemben vir energije, tega se zavedamo tudi v občini Grosuplje. Naj ob tem omenimo zadnje večje okolju prijazne občinske projekte: odprtje prve elektro črpalke za električne avtomobile v naši občini, postavitev prve sončne elektrarne na javnih zavodih v občini Grosuplje in podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Grosuplje.
V decembru 2011 smo na parkirišču pri Okrajnem sodišču v Grosupljem postavili prvo elektro črpalko v naši občini. Grosuplje se je tako vrisalo na zemljevid elektro črpalk. Elektro črpalka se napaja z zeleno energijo, ki je proizvedena izključno iz obnovljivih virov energije, in sicer iz majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn, in zato še dodatno predstavlja pomembno pridobitev za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov v občini Grosuplje. Konec leta 2011 je pričela delovati tudi sončna elektrarna na strehah Osnovne šole Brinje Grosuplje in Športne dvorane Brinje Grosuplje, ko jo je skupina BisolGroup priključila na električno omrežje. 422,4-kilovatno sončno elektrarno sestavlja 1729 fotona-petostnih modulov, ki letno proizvedejo cca. 444 megavatnih ur električne energije. Na ta način je več kot 266 ton manj izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Proizvedena električna energija zadostuje potrebam okoli 110 okoliških gospodinjstev.
ske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Grosuplje, ki so ga občinski svetniki sprejeli novembra 2011, je bila oktobra 2012 med Občino Grosuplje in podjetjem Javna razsvetljava, d.d., za določen čas 20 let sklenjena koncesijska pogodba za opravljanje lokalne gospodarske javne službe.
Odlok je bil sprejet z namenom zagotovitve trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave, zmanjšanja porabe električne energije ter zagotavljanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
S sklenitvijo koncesijske pogodbe pa je bil narejen tudi prvi korak k energetski učinkoviti prenovi javne razsvetljave v občini Grosuplje, ki pravzaprav pomeni zamenjavo starih in gradnjo novih, bolj
učinkovitih naprav, žarnic, svetil, regulatorjev in druge opreme. Občina Grosuplje ima okolju prijazno zeleno barvo tudi v grbu, ki nas, kot je že večkrat dejal župan dr. Peter Verlič, opominja, da bomo razmišljali zeleno, skrbeli za čisto okolje, posledično pa bomo v naši občini tudi zdravo živeli. Med pomembnejšimi zelenimi projekti Občine Grosuplje je poleg elektro črpalke, sončne elektrarne in podelitve koncesije za javno razsvetljavo, tudi uvedba mestne linije 3G, s katero smo želeli spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa. Z okolju prijaznimi projekti bomo nadaljevali tudi v prihodnje in raven kakovosti bivanja prebivalcev občine Grosuplje na ta način še povečali.
"Sonce pošlje na Zemljo v 3 urah toliko energije, kot je človeštvo porabi v enem letu."
Na podlagi Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodar-
optika do doma »FTTH« Spoštovani krajani občine Grosuplje!
Telekom Slovenije, d.d., GVO, d.o.o., in pogodbeni izvajalec Esva sistemi, d.o.o., vas obveščamo, da se na podlagi vašega velikega zanimanja in oddaje prednaročil za uporabo storitev preko optičnega omrežja »FTTH« v občini Grosuplje pospešeno nadaljujejo dela, in sicer na spodnjih naslovih.
Grosuplje:
Adamičeva cesta 1a,1b,1c, 3a, 3b, 3c, 3d, 8, 11, 41a, 41b, 41c, Stranska pot I 1a, 1b, 1c, Stranska pot III 6a, Taborska cesta 2a, 3, 7, Bevkova cesta 1, 3, 5, 7, Ljubljanska cesta 4a, 4b, 4c, 4d, 4e, 4f, Kersnikova 1, 3, 5, 7, 9, 11, Brezje pri Grosupljem, Slomškova in Maistrova v nadaljevanju.
Informacije in naročilo 031 360 710, od 8h-15h
Ravno tako se izvajajo aktivnosti v smislu projektiranja in nadaljevanju gradbenih del na območjih: Mala Stara vas, Velika Stara vas, Gradišče, Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Mali Konec, Gorenja vas, Dolenja vas, Troščine.
Informacije in naročilo 031 360 710, od 8h-15h
Ponova vas, Mala vas pri Grosupljem, Bičje, Pece, Podgorica pri Taboru, Kobiljek, Št. Jurij, Udje, Gornji Rogatec, Vrbičje, Medvedica, Cerovo.
Informacije in naročilo 051 384 279, od 8h-15h
Preko optičnega omrežja Telekoma Slovenije bo krajanom občine Grosuplje omogočeno spremljanje storitve INTERNETA nad 50/20Mbit-100Mbit/s simetrične hitrosti, SIOLIP TELEVIZIJE, KABELSKE TELEVIZIJE v analognem in digitalnem DVB-c načinu ter seveda IP TELEFONIJE s prenosom obstoječe tel. številke.
Optične povezave bo Telekom Slovenije najprej zagotovil na ulicah, kjer je zanimanje krajanov zanj največje. Občane pozivamo, da izrazijo interes oziroma povpraševanje na zgoraj navedenih tel. številkah.
Vabljeni v Info točko Telekoma Slovenije, ki se nahaja na Taborski c. 5 (POŠTA - vhod zadaj) in je odprta: vsako sredo med 15h in 18h, info: 031 360 710.
OBVESTILO
Vzdrževanje javne razsvetljave v občini Grosuplje
izvajalec vzdrževanja in upravljanja z javno razsvetljavo v občini Grosuplje je koncesionar Javna razsvetljava, d.d. Morebitne napake, okvare in poškodbe na sistemu javne razsvetljave javite koncesionarju na: http://www.jrl.si/prijava-napak, info@jr-lj.si ali 01/58-63-600.
občina Grosuplje

Izgradnja krožišča pred Občino Grosuplje
V ponedeljek, 8. aprila 2013, so se pričela prva gradbena dela za izgradnjo krožišča pred občinsko stavbo. Tokrat gre za izvedbo stalnega krožišča, dela pa se bodo predvidoma izvajala do 12. maja 2013.
Vse udeležence prometa obveščamo, da bo zaradi izgradnje krožišča delna zapora na regionalni cesti R3-646/1444 Cikava-Grosuplje od km 1,645 do km 1,730. Dela bodo potekala predvidoma od 8. 4. 2013 do 12. 5. 2013.
Prosimo za razumevanje in upoštevanje začasne prometne signalizacije.
Jana Roštan
Rožice za starejše članice SDS ob materinskem dnevu
Ob praznovanju materinskega dne, 25. marcu, smo članice Ženskega odbora SDS Grosuplje že tradicionalno na domu obiskale naše starejše članice, jim ob njihovem prazniku čestitale in jim podarile rožico. Članice so bile obiska in skromne pozornosti zelo vesele, njihovi zadovoljni obrazi pa so polepšali dan tudi nam. Materinski dan je za nami, upamo, da ste svoj praznik lepo praznovale prav vse matere.
Ženski odbor SDS Grosuplje
Občni zbor Občinskega odbora DeSUS Grosuplje
V sredo, 27. marca 2013, je Občinski odbor DeSUS Grosuplje sklical redni občni zbor v gostilni LUNCA v Zagradcu, na katerem so podali vsa potrebna poročila za preteklo leto in sprejeli program dela za leto 2013. Občni zbor je zaradi moje odsotnosti - bila sem na zelo pomembni seji sveta stranke DeSUS v Ljubljani - vodil podpredsednik Jovan Markov. Zbor so začeli pevci mešanega pevskega zbora SLAVČEK iz DeSUS-a Grosuplje pod vodstvom Jožeta Kaste-lica, ki zbor spremlja tudi s harmoniko.
Lansko delo je bilo kar delovno in uspešno. Organizirali smo več srečanj in izletov. V oktobru smo ustanovili pevski zbor SLAVČEK. Prepevamo narodne pesmi, in to brez not, vsak četrtek od 18. do 20. ure v prostoru na Kolodvorski. Vabljeni vsi, ki
vam je tako petje všeč. V občinskem svetu delujeva dva svetnika, g. Marjan Trobec in jaz. Delujeva tudi v več občinskih odborih. Sej se udeležujeva redno in se trudiva delati čim bolj konstruktivno v dobro vseh naših občank in občanov. Tudi v prihodnje bomo v stranki poleg rednih dejavnosti namenili veliko časa dru-
ženju in delavnim srečanjem v prostorih stranke na Kolodvorski ulici v Grosupljem ter se informirali o najnovejših dogajanjih na državni in občinski ravni.
Predsednica OO DeSUS Grosuplje Valentina Vehovec
Francka Okorn, Šparovčeva mama
Pred časom sem bil na obisku pri Francki Okorn, ki je kljub spoštljivim letom še vedno izredno zanimiva sogovornica. Že na začetku me je presenetila s tem, da je vedela vse o meni.
Pogovarjala sva se več kot dve uri in sem slišal marsikaj zanimivega o dogajanju in življenju v teh krajih nekoč in danes. Obdelala sva dogajanje med drugo svetovno vojno, v kateri so vaščani veliko pretrpeli, tudi Francka je bila zaprta in internirana v Italijo, spomnila se je tudi veliko imen vaščanov in krajanov iz sosednjih vasi, ki so doživeli med vojno različne usode. Dotaknila sva se vaških posebnežev iz sosednjih vasi, spomnila sva se starih imen, vsake njive in gozda posebej; tu lahko rečem, da se nekatera imena pojavljajo skoraj v vsaki vasi, kot na primer: Ograja, Lazi, Stelnik, Mrzlo polje in podobno. Franc-
ka Okorn je izredno zanimiva sogovornica, dovolila mi je, da sem pogovor tudi posnel in bom mogoče kdaj napisal kaj več o tem. Prišel sem z namenom, da jo prosim za dovoljenje za objavo njenega pisanja, ki ga je pripravila za prireditev Turističnega društva Šmarje - Sap. Pisanje, ki sledi, je dobesedni prepis njenega izredno lepega rokopisa, brez popravkov, saj se mi zdijo izredno zanimivi tudi jezik in stari izrazi. Mlajši bralci se za pomen nerazumljivih izrazov pozanimajte pri starših ali starih starših.
Francka Okorn, rojena Pavlin, Huda Polica, 12.11. 2011 Moje misli!
Moja rojstna vas je Huda Polica. Tu je bilo 6 hišnih številk. Vsaka družina je imela 6 do 10 otrok. Njih prehrana je bila skromna, tako je skoraj v vsaki družini umrl otrok. Zdravnikov ni bilo. Le vsi so imeli grunte, obdelovali zemljo, ki jih je preživljala. Tudi otroci so morali delati, da so le malo odrasli. Sejalo se je vse vrste žita, krompir, fižol, tudi lan. Vsega so pridelali le malo, saj so orali z lesenimi plugi in branami. Za to so potrebovali 3 osebe: prvi je vodil vole, drugi klešaril, da je šel plug ob brazdi, tretji pa drvaril, da je oralo tiščal k tlom.
Hrano so kuhali v črni kuhinji, v peči, lonce so k ognju primikali ali od-mikali z burklami. Zjutraj so bili žganci z mlekom ali zeljem. Družina je skupaj zajemala iz sklede, pred jedjo in po njej molila očenaš. Enako je bilo tudi ob južni. Jedli so krompir, zelje, kašo, fižol, ričet. Meso so videli le za božič in veliko noč. Saj je bilo tudi nekaj kokoši pri hiši, ali vsako jajce so prodali, da so kupili sol in žajfo in plačali davke. Kruh se je pekel v peči 1-x na teden 6 ali 7 hlebcev, iz mešane moke, največ pa koruznega. Tako je bil suh, da se je ves drobil, pa so ga vseeno hvaležno pojedli, saj ga je bilo tako malo. Potico se je peklo le za velike praznike, bila pa je rožičeva, smetanova, orehova.
Šola
V šolo smo hodili v Šmarje, tudi iz vasi Blato in Drenik Vsi smo hodili bosi do snega. Ceste iz Hude Police v Šmarje ni bilo. Hodili smo po stezah Blaški, Sapljanski. Šolarji smo se včasih tudi stepli, a zamere so bile kmalu pozabljene. Cesto proti Šmarju so naredili in posuli leta 1935. Vse so delali ročno, nekaj let so kopali gramoz, ga nakladali v truge in vozili z voli ali konji. Delali so vsi moški in ženske, delo pa je vodil takratni župnik Ravnikar, ki je imel zemljo na Hudi Polici. Delali so vsi brezplačno. Kot se spomnim, so bile starejše ženske oblečene v ošpetle (bluže), inte-fat in dolgo kiklo. Hlač niso nosile. Moški so bili v dolgih gatah, spodaj z zavezami, poleti in pozimi. Otroci in ženske so hodili bosi, čevlji so bili eni, ki pa so jih za k maši umili in namazali s salom, da so se zmehčali, manjši otroci so čevlje dobili od večjih.
Zaslužek
Ga ni bilo. Le če so prodali kakšno živinče ali pujska in požagali drevo za klaftre drv.
Vojska
Prišli so Italijani, Nemci, okupirali so našo domovino. Istočasno so se ilegalno zbirali tudi naši ljudje in se skrivali v gozdove, da jih ne bi našli
Brane Petrovič
okupatorji, ki so želeli naš rod uničiti in potujčiti. Pri nas so se vse pogosteje oglašali partizani, saj so imeli prehod čez železnico preko tunela. Bilo je delo na terenu, pa zbiranje hrane in razširjanje literature Poročevalec. Italijani so vse moške pobrali in odpeljali v internacijo. Začeli so se spopadi in boji. Takrat so se s pomočjo cerkve organizirale »bele garde«, ki so bili prijatelji z okupatorji. Začeli so se požigi, poboji, aretacije. Skratka veliko gorja in trpljenja tudi na Hudi Polici. Prišel je konec vojne, srečni smo se vrnili domov. Sicer so bili domovi prazni, izčrpani, kot mi vaščani. Organizirane so bile delovne zadruge, kjer so se dogajali tečaji za odrasle. Nekateri smo jih vestno obiskovali, nekateri pa tudi ne. Počasi se je znanje vračalo tudi v našo vas. Pridno smo obdelovali polje in sadili krompir. Vse se je lahko prodalo, nabavili smo stroje, traktorje in umetno gnojilo, tako nam je tudi zemlja začela vračati z lepimi pridelki. Življenje je postalo lepše, mladi so šli v šole, starejši v službe. Le elektrika nam je zasvetila šele leta 1954. Vodo smo rabili iz štern.
Po vojni sem se poročila s sosedom Lojzetom, ki je prišel iz italijanske in nemške internacije po 32 mesecih z načetim zdravjem. Rodile so se nama 4 hčere, bile so pridne. Tri so študirale in dosegle želene poklice, Vera pa se je zaposlila, po službi pa je pomagala na kmetiji. Ker je bila mlada in delavna, je obvladala vse stroje, ki smo jih nabavili. Bili smo kar srečni.
Starejši sosedje in tudi iz naše družine so pomrli. Mlajši so si sezidali hiše in ustvarili nove družine. Leta 2011 je bil do vasi položen asfalt, pritekli sta tudi voda in elektrika po zemlji, za kar smo vaščani dolga leta prosili in čakali.
Sedaj živim sama v svoji hiši. Zdravje je kot navadno pri 87 letih, vse poteka počasneje. Toda pomagajo mi vnuki in hčerke, za kar sem vsem iz srca hvaležna.
Dne 17. 6. 2010 nam je vse potolkla toča, kakršne še nisem doživela. Dogajajo se stvari, katere moja pamet ne more razumeti, tako v naravi, tehniki in v vsem. Ostajajo mi le spomini, ki jih vse ne morem zapisati. Saj bi morala morda to narediti že v preteklosti, pa sem mislila, da to lahko stori le pisatelj. Sedaj bom končala to moje razmišljanje z željo, da ne bi bilo nobene vojne in gorja, ki ga prinese. Zase pa želim, da se, ko se izteče moj čas, mirno poslovim. Naj živijo srečno in zdravo vsi moji in sosedje, ki živijo v tej lepi Hudi Polici.
Če bo moje misli kdo bral, naj oprosti pisavi in napakam, ker tudi slabo vidim.
Francka Okorn, rojena 17. 2. 1924 na Hudi Polici št. 1, pri Kurjakovih 22 let, od leta 1946 živim na Hudi Polici št. 3 pri Šparovčevih.
CASINO KONGO GROSUPLJE
Oglasni članek
Širjenje dejavnosti na področju turizma in igralništva
Hotel in Casino Kongo velja za enega najbolj prepoznavnih turističnih objektov v državi, ki je nastal iz bivšega Motela Grosuplje. Skoraj 15 let je od tega, odkar je zasebno podjetje Elektronček prevzelo propadajoči objekt, ki se je zaradi slabega vodenja in prevelikih investicij davnega leta 1999 znašel pred stečajem.
Poleg razvoja prenočiščnih kapacitet in gostinske ponudbe je ena od glavnih dejavnosti igralništvo, ki je zelo pomemben del novega Konga. Igralni salon Kongo je bil s strani mednarodnih ocenjevalcev večkrat izbran za najlepšo in najsodobnejšo igralniško okolje. Kongo je preživel težke čase in veliko volje, investicij in poguma je bilo potrebno, da smo v zadnjih 14 letih prilagodili ponudbo novim trendom in veseli smo, da nam je uspelo, da bo Kongo končno po 14 letih ustvaril dobiček. Kljub recesiji in drastičnem upadu potrošnje, v letu 2013 Kongo posluje pozitivno in stari gostje se vračajo.
čila širitev družbe Casino Kongo. Nova družba bo povečala igralniške kapacitete za 3x in bo imela pravico do prirejanja živih iger. Prav žive igre so razlog, da bomo s tem lahko privabili oddaljene goste iz Turčije, ki si jih tako želimo.
Kongo Hotel in Casino ima pred sabo 5 letni razvojni načrt, v katerem bi želel povečati igralniške kapacitete, dopolniti turistično ponudbo za avtodome, izvesti investicijo v adrenalinski park, izdelati prenovo restavracij in v letu 2015 pripraviti načrt za dodatne kapacitete sob. Občina Grosuplje in zasebno podjetje Kongo d.d., igralni salon, bosta v ta namen ustanovila novo družbo Casino Kongo d.d., v kateri je občina 80% lastnik, obstoječa družba Kongo - igralni salon pa 20%.
Igralniške kapacitete bi povečali že v letu 2013, v kolikor bo država novi družbi podelila "Veliko koncesijo" in omogo-
Načrt je odvisen od tega, ali bo vlada RS dejansko izvedla to, kar govori in pomagala Občini Grosuplje in zasebnemu partnerju, da ustvarita kar 70 novih delovnih mest, ali pa bo zopet prevladal prekrit politični interes. Vlada lahko omogoči, da Občina Grosuplje in zasebni partner povečata turistično igralniške produkte in podvojita prihodke. Zasebni investitor je pripravljen vlagati, da bi omogočil nadaljnji razvoj družbe Kongo in občine. To je to, kar si nova vlada želi, zato ima idealno priložnost, da se izkaže.
Joc Pečečnik
Turizem
APRIL 2013 | GROSUPELJSKI ODMEVI 17
Grosuplje -mesto štorkelj?
Ko slišiš npr. debato dveh sosed o tretjih sosedih: »A pri njih je bila pa predvčerajšnjim štorklja...,« ti je takoj jasno, da so dobili naraščaj. Ko pa prebereš, npr. na občinskem portalu podatek g. Tomaža Mihe-liča, ornitologa in velikega poznavalca tudi naših okoljskih ptičev, ki ga je zapisala ga. Jana Roštan, da je »pet parov štorkelj v naši občini v obdobju po letu 2000 uspešno speljalo že 95 mladičev«, se zamisliš, se nasmehneš!
Da, to pa je podatek, ki nam ne dovoli mižati. Torej, po tej »naravni danosti« je Grosuplje postavljeno ob bok poznanima vasema Velike in Male Polanev Prekmurju, imenovanih celo »Evropska vas štorkelj«, z devetimi gnezdi, kjer se začno z vračanjem štorkelj v začetku aprila prava mala praznovanja. Pod vsakim gnezdom domačini nestrpno čakajo svoj par. To je tradicija, ki gre iz roda v rod. Če para še ni, če samo malo »zamuja«,je že panika, kaj če.
Le kje je mama s hrano?
Pa pri nas, na obrobju Ljubljane, imamo iz lanskega pregleda pet »živečih« gnezd, in še nekaj praznih. Bela štorklja, ki po podatkih v priročniku »Ptiči« meri z iztegnjenim vratom malo čez 1 meter, in ima razpon peruti lahko celo čez 2 metra, je zelo »družabna«. Gnezdi v naseljenih predelih, ne motijo je ne hrup, ne govorjenje ali laježi, niti gnezda manjših ptičkov v spodnjem delu njene košare oziroma gnezda.
Naša »popularna« gnezda, iz katerih vsako leto poleti od 3 do 5 malih štorkeljc, so v naši bližini: eno je tik za progo, za Pekarno Grosuplje,in je vidno s ceste blizu zapornic. Drugo gnezdo je, če se podamo peš mimo pokopališča, v sredini vasi Malo Mlačevo. Lepo je vidno s ceste, saj je na drogu, na najvišjem naklonu ceste. Od tu do spodnjega dela Zagradca, mimo zahodnega obronka Boštanjskega gradu in ob vodi (ali suhi strugi) Radenskega polja je nadaljnjih 20 minut hoje. In čudovito gnezdo je vidno z različnih mest okoli droga na domačiji Krampelj.
Že več let je »živo« tudi gnezdo na malem zvoniku lokalne kapele tik pod Kopanjem, v Veliki Račni. Z dobrim daljnogledom se lepo vidi pernati naraščaj ali prelete staršev kar s Kopanja. Tu so že ob prvem gnezdenju bele štorklje, pred leti domačini odstranili vrv z zvonca, (kot je navedel Mihelič), da ni bil par, ki je in še vedno navdušuje domačine, moten pri gnezdenju. Gnezdo v Ponovi vasi je pa doživelo »smolo«, saj se je razdrlo, in ta isti par (po Miheliču) je potem začel vzgajati svoj zarod na novem gnezdu ob lokalni cesti malo naprej od transformatorske postaje. Medtem ko je to pisanje pred vami, je verjetno tudi košara za gnezdo že ponovno nameščena na drogu v Ponovi vasi, saj sta se o tej akciji pogovarjala župana, naš in iz Velike Polane. Dva para štorkelj pa naj bi vzgajala svoje mladiče tudi na relaciji Sp. Slivnica--Cerovo-Ponova vas.
Lep pogled na vlak.
Prvi poskusni skok.
Kot pravi Tomaž Mihelič (vodilni član DOPPS-a), je uspešnost gnezdenja tolikih parov štorkelj blizu Ljubljane, ali blizuLju-bljanskega barja, kjer gnezdita le dva para, fenomenalna. S tem se strinjata tudi župan in direktor občinske uprave, verjetno ali kar zagotovopa tudi mi vsi.
Naj povem, kako lep, celo ganljiv prizor se poraja v drugi polovici poletja, ko na drogu, visoko nad tlemi, na tistem »krogu« iz vejic, s cca 60-80 cm premera, kolikor povprečno meri vrh gnezda, začno mladiči eden za drugim poskakovati tudi do meter visoko. Začenjajo prve poizkuse za letenje. Kljub drenja-nju treh do petih bratcev in sestric to počno tako elegantno, tako varno, da mala ptica že v nekaj dneh postane letalec, da bo v jeseni že sposobna zajadrati z vetrovi v daljno Afriko.
Da, Grosuplje je tudi »MESTO ŠTORKELJ«!
Marjan Trobec
V Županovi jami prezimujejo tudi netopirji
»Joj, ne maram ga, v lase mi bo šel,« se je zaslišalo iz skupine obiskovalcev, ki je raziskovala podzemni kraški svet. In drug, bolj navdušen glas: »Netopir! Glej, kako leti!« Vodnik je skupini povedal: »To je mali podkovnjak. Zmotili smo ga med počitkom, vendar brez strahu, v nikogar se ne bo zaletel. Netopirji se orientirajo s pomočjo ultrazvoka in zelo natančno zaznavajo ovire v prostoru.«
Če obiščete Županovo jamo, boste videli tudi netopirje - največkrat med »dnevnim počitkom«, ko z glavo navzdol in oviti v prhuti visijo s kamnitega stropa in celo s kapnikov. Netopirji so namreč nočne živali, podnevi si poiščejo zatočišče, ponoči pa zletijo na prosto in si iščejo hrano.
Kraški svet, ki je prepreden z jamami, je kot naročen za opazovanje teh skrivnostnih, vendar za naravno ravnotežje pomembnih in koristnih živali. Vraže, da se ti leteči sesalci zaletavajo v lase, so izmišljene, resnica pa je, da pojedo kar veliko nadležnega mrčesa in na ta način pripomorejo k vzdrževanju naravnega ravnovesja. V Sloveniji živi 28 različnih vrst netopirjev, kar našo državo uvršča med bogatejša območja v Evropi.
Mali podkovnjaki. Foto: Marjan Trobec
Kljub temu veljajo netopirji za ogrožene živali in so z zakonom zaščiteni. Prizadene jih predvsem pomanjkanje kotišč, saj samice svoje mladiče najraje povržejo in vzrejajo v temačnih, vendar zaprtih in toplih prostorih. Tradicionalno so to podstrešja stavb, z novimi načini gradnje pa so naše strehe vse bolj neprodušno zaprte, tako da netopirji na podstrešja novogradenj in pod obnovljene strehe ne morejo. Podzemeljske jame, v katerih netopirji prezimujejo, za vzrejo mladičev niso primerne, saj so prehladne in prevlažne.
S preučevanjem in zaščito netopirjev se že nekaj let ukvarja Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Primož Presetnik, eden od sodelavcev društva, je proučeval tudi netopirje v Županovi jami. Ugotovil je, da je jama najpomembnejše
zatočišče netopirjev na severozahodu Dolenjske, v njej je zasledil sedem vrst netopirjev. Najmanj dve - mali in veliki podkovnjaki - v jami tudi prezimujeta.
Najbolj številčni so mali podkovnjaki. V začetku letošnjega februarja, ob vsakoletnem preštevanju sredi zime, jih je Presetnik naštel 126. „V jami smo letos opazili tudi štiri velike podkovnja-ke, enega navadnega oz. ostrouhega netopirja, končno pa smo med prezimovanjem opazili tudi širokouhega netopirja," je povedal Presetnik. Netopirji si pred zimo ustvarijo podkožno plast maščevja, v drugi polovici novembra pa so pripravljeni za pre-zimovanje - hibernacijo. Temperatura njihovega telesa se s 40 zniža na 5 do 10 stopinj Celzija, srčni utrip pade z 250 do 450 na 18 do 90 udarcev na minuto, dihanje pa se upočasni z 80 do 90 na štiri do pet vdihov v minuti. Med prezimovanjem se netopirji vsakih nekaj tednov zbudijo in pogosto tudi zamenjajo prostor, vendar teh dogodkov ne sme biti preveč. Med prebujanjem iz hi-bernacije netopir porabi toliko energije, kot bi mu je zadostovalo za nekaj tednov prezimovanja. Če jih pozimi po nepotrebnem vznemirjamo (svetimo neposredno vanje, na primer) jih s tem izpostavljamo nevarnosti, da jim jesenska zaloga maščobe ne bo zadostovala do pomladi. Običajno netopirji do konca marca prezimovanje že zaključijo, letos pa se je njihovo zadrževanje v jami potegnilo v april.
Damjan Viršek
Kdaj v Županovo jamo
Jamo sestavlja sedem dvoran, ogled bogatega kapniškega okrasja pa traja eno uro. Od marca do novembra so redni ogledi vsako nedeljo in praznik, ob 15. uri, od maja do septembra pa tudi v soboto, ob 15. uri. Za skupine najmanj petih obiskovalcev se je mogoče posebej dogovoriti vse leto. Informacije: 041/407-705, info@zupanovajama.si, www.zupano-vajama.si
Pomagajmo žabicam čez cesto 2013
Ko se spomladi stali sneg, temperatura se dvigne malo nad ledišče in nastopi prvo obilnejše deževje, se dvoživke začnejo seliti. Na žalost to opazimo predvsem na cestah, ki so v tem času na nekaterih mestih polne njihovih trupel. A zakaj te, sicer skoraj neopazne živali, spomladi tako množično rinejo na ceste?
Dvoživke so vezane na dva različna življenjska okolja - vodo in kopno. Svoje življenje začnejo v vodi, v obliki jajčeca in kasneje kot ličinke, ki se razvijejo iz njega. Po nekaj mesecih se preobrazijo v odraslo žival in lahko zapustijo vodo. Ko jeseni pritisne mraz, se nekatere dvoživke zatečejo v gozd, kjer se zarijejo globoko v zemljo. Tam na varnem pred zmrzaljo otrple preživijo zimo. Ko pa spet nastopi pomlad, se dvoživke predramijo. Odpravijo se na pot do vode, kjer se parijo in odložijo jajčeca.
Pogosto njihovo selitveno pot od gozda do vode in nazaj preseka prometna cesta, kot je na primer regionalna cesta Mlačevo-Račna. Posledica pa je cesta, polna trupel, in izguba velikega dela populacije dvoživk.
Zato smo v akciji Pomagajmo žabicam čez cesto, ki jo je tudi letos finančno omogočila Občina Grosuplje, že peto leto zapored žabicam pomagali na njihovi selitvi iz gozda proti Radenskemu polju. Začasno ograjo ob cesti, ki je dvoživkam preprečila dostop na cesto, so postavili gasilci PGD Čušperk in PGD Račna s pomočjo prostovoljcev. Ograjo smo pregledovali vsak dan, zjutraj in zvečer, najdene dvoživke pa smo v vedrih prenesli na drugo stran ceste. Letos smo akcijo vodili člani društva Pest fižola - društvo za biološko izobraževanje. Gonilna sila pro-
jekta v preteklih letih, Lara Kastelic, je letos namreč v tujini, zato smo na njeno pobudo z veseljem prevzeli letošnjo akcijo. Člani društva smo biologi z večletnimi izkušnjami dela z dvoživkami in smo že organizirali podobna prenašanja dvoživk na drugih lokacijah. Projekt pa smo lahko prevzeli, ker na lokalni ravni ni bilo zanimanja za izvedbo akcije.
Vrstna pestrost in številčnost dvoživk na tem območju je izjemno dragocena in vsekakor eden od zakladov Radenskega polja. Člani društva vemo, da neprekinjeno izvajanje akcije vsako leto bistveno pripomore k možnostim preživetja ogroženih vrst, ki jih najdemo le še v tako ohranjenem okolju, kot je Radensko polje.
Želimo si, da bi v prihodnjih letih postavili trajne podhode in ograje za dvoživke, ki bodo preprečili nepotrebno umiranje teh in še mnogih drugih zanimivih živali. Na tem mestu se želimo še enkrat zahvaliti vsem prostovoljcem, še posebej pa Maji, Niki, Eriki in Valeriji. Še posebna zahvala pa gre gasilcem iz Čušperka in Račne, kajti brez vaše pomoči nam ne bi uspelo!
Alenka Rozman
Jabolka ob svetovnem dnevu zdravja
Svetovni dan zdravja vsako leto obeležujemo 7. aprila. Letošnja tema svetovnega dneva zdravja je bila problematika zvišanega krvnega tlaka, zato se je odvijal pod geslom »Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap«. Visok krvni tlak povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS pa ima zvišan krvni tlak kar vsak tretji prebivalec Slovenije, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da veliko ljudi ne ve, da je njihov krvni tlak nad normalno vrednostjo. Pomena zdravja in problematike visokega krvnega tlaka se zavedamo tudi članice Ženskega odbora SDS Grosuplje, zato smo v soboto, 6. aprila 2013, pred trgovskimi centri v Grosupljem mimoidočim simbolično delile jabolka in jih osveščale o težavah, ki jih povzroča povišan krvni tlak. Ob tem pa smo se spomnile tudi starega pregovora: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.«
Ženski odbor SDS Grosuplje
f
rdeči križ slovenije
območno združenje rdečega križa
Grosuplje
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO:
-	V SREDO, 22. 5. 2013, OD 7. DO 12. URE, V OSNOVNI ŠOLI FERDA VESELA, ŠENTVID PRI STIČNI;
-	V ČETRTEK, 23. 5. 2013, OD 7. DO 13. URE, V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI;
-	V PETEK, 24. 5. 2013, OD 7. DO 12. URE, V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE;
-	V PONEDELJEK, 27. 5. 2013, OD 7. DO 13. URE, V OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM.
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Skupaj rešujmo življenja!
Ohrani bistro glavo
Dogodek v okviru TEDNA MOŽGANOV že drugič tudi v Grosupljem
Zdravje je vrednota, ki jo vsak postavlja visoko na lestvici vrednot, še ko je zdrav. A ko človek zboli, postane zdravje edina vrednota, ki si jo želi. Hudo je, ko se poškoduješ ali zboliš, ko izgubiš kak ud, sluh, vid, morda ledvico. Še huje je, ko zboli srce. Pa znanost že uspešno omogoča zdravljenje vseh vrst bolezni, tudi raka, nudi tehnične nadomestke, pripomočke ali celo zamenjave živih organov, skoraj za vse, kar odpove. Življenjska doba ljudi se je zato zelo podaljšala.
Skoraj! Kajti izjema je glava z možgani in živčnim sistemom, ki so centralni organ živega bitja, zato najpomembnejši, pa tudi najbolj kompleksen, zahteven in, žal, najmanj raziskan organ. Ko je napaden, so posledice hude, ne le za bolnika, tudi za svojce in družbo. Bolezni možganov so večinoma še neozdravljive.
S tem se ukvarja nevroznanost. Zadnja leta intenzivno raziskuje in počasi napreduje v tesnem sodelovanju strokovnjakov različnih strok po celem svetu. Naša domovina ni izjema. Tu nismo tako uspešni kot v športu s Tino Maze, pa vendar prispevek naših znanstvenikov ni majhen.
Izkušeni in tudi mlajši vedoželjni strokovnjaki, zanesenjaki različnih strok, ki jim je skupno zanimanje za možgane, nevroznanstveniki, so pri nas pred 10-imi leti ustanovili Slovensko društvo za nevroznanost »SiNAPSA«, ki jih povezuje in organizira tu in v mednarodnem prostoru. Društvo skrbi za prenos znanja v prakso, za seznanjanje javnosti z rezultati raziskav in izobraževanje o boleznih ter zdravljenju možganov. Deluje prostovoljno! Več o društvu je opisano na njihovi spletni strani: http://www.sinapsa.org/naslovnica/.
Da bi približali nevroznanost zainteresirani javnosti, pa vsako leto organizirajo tudi teden možganov (TM), ki ga nevroznanstveniki obeležujejo pri nas in po svetu vsak 3. teden v marcu. Letos že desetič. Cel teden so v prestolnici potekali razni dogodki, kjer smo lahko brezplačno spremljali zanimiva predavanja, debate, delavnice, filme. Zadnja leta se društvo trudi, da bi podobni dogodki v okviru TM potekali tudi v večjih krajih izven prestolnice.
Lani je ta dogodek prvič zaživel tudi pri nas. Obrnil sem se na dr. Darka Taseskega in sestro Ireno Koritnik iz Zdravstvenega doma Grosuplje, ki sta idejo takoj podprla. Zahvala gre tudi Zvezi kulturnih društev (ZKD) Grosuplje, Radiu Zeleni val, spletnemu portalu Drevored, župniščem, Občini, društvo SiNAPSA pa je zagotovilo dva predavatelja (psihologa in nevrologa). Občanom smo približali demenco in Alzheimerjevo bolezen, ki postajata vedno večji problem. Naslov dogodku pa smo dali »POZABLJIVOST«. Obisk je bil krepko nad pričakovanji, odmev odličen. Udeleženci so spraševali predavatelja marsikaj in pripovedovali svoje zgodbe. Ocene v anketnih listih so bile le pozitivne. Ves trud je bil s tem poplačan.
Logično po vsem tem je, da sem letos vajo ponovil. Doktor Taseski je na ta dogodek spomnil udeležence »Zdravčka« in povprašal ljudi, kaj bi želeli slišati v zvezi z možgani. Seveda nadaljevanje o »Parkinsonovi bolezni«, ki je huda in problematična, pa kako ohraniti možgane čim dlje zdrave. Torej, kako ohraniti bistro glavo? In že je bil tu naslov letošnjega dogodka TM v Grosupljem (TM13 Gro) »Ohrani bistro glavo«.
Društvo je brezplačno zagotovilo zdravnika specialista Dejana Geor-gijeva, ki tudi raziskuje in zdravi Parkinsonovo bolezen, ter asistentko dr. psihologije Ano Ožura, ki je obdelala problem upada umskih sposobnosti in s tem povezano kognitivno (miselno) rezervo. Oba sta na razumljiv način pojasnila delovanje in bolezni možganov in vsak na
svojem področju prikazala zakaj in kako nastanejo bolezni oz. motnje v delovanju možganov. Predvsem je bil poudarek na preventivi, da se izognemo bolezni ali jo vsaj odložimo na kasnejši čas. In ko, če, ta že pride, kako jo zdravimo ter kako čim lažje živimo z njo.
Dogodek je posnel tudi urednik Grosupeljskih odmevov Brane Petrovič, posnetka obeh predavanj pa sta dostopna na: http://www.you-tube.com/watch?v=Wle_oGqNSX8 in http://www.youtube.com/ watch?v=H4MyQBQb5j0.
Vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k uspešno izvedenem dogodku TM13 Gro se iskreno zahvaljujem, prav tako udeležencem za njihove pohvale v anketnih listih in drugače. Očitno je bilo zadovoljstvo večstransko.
Na koncu pa imam v imenu društva SiNAPSA še eno prošnjo.Vabim vas na spletno stran društva SiNAPSA, kjer je na naslovu http://zamo-zgane.si/projekt/10/manifest-za-mozgane objavljen »MANIFEST ZA MOŽGANE«. V njem so navedeni argumenti in cilji raziskav. Z njim pa želi društvo tudi ozavestiti širšo javnost o pomenu te problematike in zato predlaga Vladi RS, da razglasi vsako sredo v tretjem tednu marca za dan možganov.
Na zgoraj citirani spletni strani najdete manifest, kjer je tudi označba za potrditev manifesta, na naslednji strani pa je obrazec, z izpolnitvijo katerega lahko prispevate svoj glas za ta manifest. Zdi se mi vredno to storiti, ker gre res za dobro in pravo stvar.
Anton Pelko - Tone
Izobraževanje
APRIL 2013 | GROSUPELJSKI ODMEVI
21
Vpis otrok v vrtec Jurček
v Mali vasi pri Grosupljem za šolsko leto 2013/2014
Iz velike hiše je nastal nov, bolj svetel, prostoren Vrtec Jurček v Mali vasi pri Grosupljem. Iz dveh smo sedaj »zrasli« v tri skupine.
Vodilo za naše delo v vrtcu in oddelku je, da z ljubeznijo, strpnostjo in razumevanjem spletamo dom veselja in vrednot, ki vplivajo na dobro počutje otrok.
V novem šolskem letu 2013/14 vas vabimo k vpisu otrok, ki bi
želeli z nami bivati, se igrati in z nami deliti svojo žalost in veselje.
Obrazec Vloge za vpis otroka v vrtec boste starši dobili na sedežu vrtca, Mala vas pri Grosupljem 1B, vsak delovni dan od 7.00 do 16.00 in na spletni stani vrtca: (http://www.vrtec-jurcek.si/). Izpolnjene vloge oddajte osebno ali pošljite po pošti na naslov vrtca.
V vrtec sprejemamo in vpisujemo otroke tudi med šolskim letom, vendar le v tiste oddelke, kjer so še prosta mesta.
Mala vas pri Grosupljem

VRTEC JURČEK VABI NA DAN ODPRTIH VRAT ki bo v torek, 14. maja 2013,
dopoldne, od 9. do 11. ure, in popoldne, od 16. do 18. ure.
•	Želite izvedeti kaj o Vrtcu Jurček?
•	Si želite ogledati vrtec in se priključiti delavnicam z otroki?
•	Nas želite spoznati?
•	Imate otroka v vrtcu, pa se želite pobliže spoznati z našim delom in osebjem v vrtcu? Pridite, veselimo se srečanja z vami.
Kolektiv Vrtca Jurček
Vrtec Rožle razstavlja v Hiši kruha
Kruh je ljubezen, kultura, spoštovanje, tradicija, je zapisal eden izmed obiskovalcev razstave »Naš kruh« v Hiši kruha Pekarne Grosuplje.
V vrtcu Rožle poteka celoletni projekt NAŠ KRUH. Otroci skupaj z odraslimi pečejo kruh, si izmišljajo zgodbice, pesmice. Spoznavajo, da kruh ni nekaj samoumevnega, da je vanj treba vložiti veliko truda in ljubezni.
Pekarna Grosuplje se je prijazno odzvala na našo pobudo in nam omogočila razstavo pekovskih in likovnih mojstrovin otrok.
Miran Kastelic iz Pekarne Grosuplje pa je ob tem dejal: »Otroke tega vrtca bomo v Pekarni Grosuplje tudi sicer še malo pocrklja-li. Organizirali jim bomo še ogled pekarne in delavnice s ptički, zajčki, polžki ...«.
Človek, ki pol sveta obteče,
ve, da najboljši kruh doma se peče.
(slovenski pregovor)
Strokovne delavke Vrtca Rožle
Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2013/2014
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA
V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej spletno stran). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati.
Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer:
•	trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna),
•	klarinet in saksofon,
•	oboa, fagot,
•	violončelo,
•	klavirska harmonika,
•	petje.
Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja.
Za šolsko leto 2013/2014 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 18. in 25. maja 2013, od 9. do 12. ure, na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah:
•	Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje,
•	Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje,
•	Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica,
•	Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna.
O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov.
IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA
Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice.
Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke, stare 5 let. Pouk poteka 1-x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto.
Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke, stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1-x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje.
Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej spletno stran).
Nina Kaufman
Izjemni uspehi mladih tekmovalcev Glasbene šole Grosuplje
Z velikim ponosom objavljamo rekordno število zlatih priznanj - kar sedem, ki so jih februarja na regijskih tekmovanjih dosegli naši učenci. Na regijskem tekmovanju flavtistov na Vrhniki sta tekmovalki iz razreda prof. Nikoline Kovač (Ivančna Gorica) dosegli naslednji uspeh:
•	Tinkara Stražišar je v kategoriji 1. c zasedla 2. mesto (91 točk),
•	Katarina Zvonar pa v kategoriji 1. b 1. mesto (95,33 točke). Obe sta prejeli zlato priznanje.
Spremljevalka na klavirju je bila Evelin Legovič.
•	Karmen Kušlan iz razreda prof. Helene Potočnik (Grosuplje) je ob spremljavi Eve Sotelšek v kategoriji 1. b prejela bronasto priznanje.
•	Prav tako ob spremljavi Eve Sotelšek je v kategoriji 1. b saksofonist Martin Samec (Grosuplje), pod mentorstvom prof. Andreja Tomažina, zasedel 1. mesto (91,67 točk, zlato priznanje).
V	Trbovljah, kjer je potekalo tekmovanje pianistov, sta najvišji uvrstitvi in zlati priznanji v kategoriji 1. a pripadli našima učencema (oba s Škofljice):
•	Martin Šalamon, učenec prof. Evelin Legovič, je dosegel 92,33 točk,
•	Ema Markič, učenka prof. LovorkeNemeš Dular, pa 91,33 točk.
V	1. a kategoriji klarinetistov sta učenca prof. Sama Perka (Grosuplje) ob pomoči spremljevalke Elene Metelko prav tako osvojila zlati priznanji, in sicer:
•	Urban Šifrar 91,67 točk (četrto mesto) in
•	Zala Katarinčič 95,67 točk (absolutno prvo mesto).
Na Jesenicah pa je v disciplini kljunasta flavta v 1. c kategoriji tekmovala:
•	Ana Starc iz razreda prof. Jasne Rojc (Grosuplje) ter dosegla 1. mesto ter srebrno priznanje.
Katarina Zvonar je dobila priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo in je skupaj z Zalo Katarinčič nastopila na zaključnem koncertu
v petek, 15. februarja 2013, v Glasbeni šoli Domžale. V marcu so se vsi tekmovalci z zlatimi priznanji z regijskih tekmovanj preizkusili še na državnem tekmovanju »42. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije«. Tudi tu so dosegli vrhunske rezultate in s tem postavili nov mejnik v zgodovini naše šole:
Razred klarineta, prof. Samo Perko (klavirska spremljevalka Elena Metelko):
•	Urban Šifrar, kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 1. mesto (98 točk),
•	Zala Katarinčič, kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (96,50 točke).
Razred flavte, prof. Nikolina Kovač (klavirska spremljevalka Evelin Legovič):
•	Katarina Zvonar, kategorija 1. b: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (kar 99,50 točke),
•	Tinkara Stražišar, kategorija 1. c: priznanje.
Razred saksofona, prof. Andrej Tomažin (klavirska spremljevalka Eva Sotelšek):
•	Martin Samec, kategorija 1. b: srebrna plaketa, 7. mesto (92,60 točke). Razred klavirja, prof. Lovorka Nemeš Dular:
•	Ema Markič, kategorija 1. a: bronasta plaketa (88,40 točke). Razred klavirja, prof. Evelin Legovič:
•	Martin Šalamon, kategorija 1. a: bronasta plaketa (86,20 točke).
Urban Šifrar je nastopil tudi na koncertu prvonagrajencev v Glasbeni šoli Krško v sredo, 27. marca 2013.
Vsem iskreno čestitamo!
Robert Petrič in Nina Kaufman
Kolesarsko društvo Grosuplje v soorganizaciji Občine Grosuplje najavlja, 15. MARATON TREH OBČIN
ki bo v nedeljo, 2. junija 2013, s startom ob 9. uri, na Kolodvorski cesti v Grosupljem.
Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi - v celoti asfaltiranimi
progami:
•	92 kilometrska proga z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visoki Korinj je namenjena dobro pripravljenim kolesarjem;
•	80 kilometrska proga je enaka, le brez vzpona na Korinj;
•	56 kilometrska proga;
ter:
•	Družinski maraton- proga je namenjena družinam, manj pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi;
•	MTB proga bo speljana po okoliških poteh v dolžini cca. 35 km, primerna samo za gorska kolesa;
•	Pohod na Magdalensko goro za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili.
društvo
Več informacij bomo objavili v naslednji številki Grosupeljskih odmevov. O predprijavah in podrobnostih se lahko pozanimate na internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ maraton.
Nedeljo, 2. junija, si rezervirajte za kolo in prijetno družbo.

S KOLESOM NA GRADIŠČE
sVo društvo c
in
PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI
organizirata
6. kolesarsko akcijo »VZPONI NA GRADIŠČE«
(Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom pri Stični).
Akcija traja od 1. aprila do 30. septembra 2013. V tem času se bo mogoče povzpeti na Gradišče kar 183 krat. Kolesarko in kolesarja, ki se bosta največkrat povzpela in vpisala v evidenčno knjigo vzponov, čaka posebna nagrada. Enako velja za najmlajše in najbolj izkušene udeležence, družine itd. Za 15. in 30. vzpon boste nagrajeni v koči.
udeleženci akcije se ob plačilu startnine 15 evrov vpišete v evidenčno knjigo, vsak vzpon pa evidentirate tudi na svojem kartončku. Dnevno šteje samo en vzpon. Dne 6. oktobra bo zaključna prireditev. Takrat bomo za vse udeležence organizirali vožnjo na čas - kronometer in najuspešnejše seveda nagradili. start bo v ivančni Gorici in cilj pri lavričevi koči na Gradišču.
Nagrade:
■	10 vzponov - bronasta medalja,
■	20 vzponov - srebrna medalja,
30 in več vzponov - zlata medalja.
Še nekaj predlogov za dostop na Gradišče:
-	Grosuplje - Blato - peščenik - V. Gora - iv. Gorica - stična - Gradišče
-	Grosuplje - Žalna - Loka - Peščenik - V. Gora- Iv. Gorica - Stična - Gradišče
-	Šentvid pri stični - petrušnja vas - Gradišče
Srečno vožnjo!


S KOLESOM NA PEČ
s*o druätvo c
in
TURISTIČNA KMETIJA »GIOVANNI«
organizirata
»4. VZPONE NA PEČ«.
akcija traja od 1. aprila do 30. septembra 2013. V tem času se je mogoče povzpeti na peč kar 183 krat.
udeleženci akcije se ob plačilu startnine 10 evrov evidentirajo v knjigi vzponov in dobijo evidenčni kartonček. ob vsakem vzponu se vpišejo v knjigo, ki se nahaja v turistični kmetiji.
nagrade:
-10 vzponov - bronasta medalja,
-	20 vzponov - srebrna medalja,
-	30 in več vzponov - zlata medalja.
Medalje in nagrade bodo podeljene na zaključni prireditvi v oktobru.
srečno vožnjo!
kolesarsko društvo Grosuplje
Novosti iz KK in ZKK Grosuplje
Mlajše selekcije košarkarjev in košarkaric v sezoni 2012/2013
Del mlajših ekip KK in ŽKK Grosuplje je konec marca zaključil s sezono 2012/2013. Tako so žogo v kot za nekaj časa postavili mladinci in mladinke ter kadeti in kadetinje. V sklepnem delu tekmovanja je tudi moška članska ekipa v najmočnejši košarka-škiLigi Telemach, zadnja tekma bo na sporedu 26. aprila. S tekmami zaključujejo tudi članice, ki so si z odličnimi predstavami že zagotovile nastop v polfinalu državnega prvenstva. Na drugi strani pa se je državno prvenstvo za pionirje in pionirke šele dobro začelo.
Mladinke osvojile drugo mesto
Mladinci so letošnje državno prvenstvo zaključili na 8. mestu, kar je glede na to, da so bili najmlajša ekipa v ligi (nosilci so bili za leto ali celo dve mlajši od ostalih; samo dva igralca sta letnika 1994) prijetno presenečenje. Dva mesta višje, na 6. mestu, so sezono končali kadeti A, ki jim je zmanjkal le kanček sreče, da bi se uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih ekip v državi. Kadeti-nje so osvojile 9. mesto in prav tako za las zgrešile t.i. Finalfour, saj so v odločilni tekmi klonile proti Odeji iz Škofje Loke. V prvenstvu so nastopali tudi kadeti B, ki so bili večinoma dve leti mlajši od svojih vrstnikov, cilj njihovih nastopov pa je bil predvsem nabiranje izkušenj za prihodnje sezone. Odličen rezultat pa so dosegle mladinke, ki so zadnji vikend v marcu nastopile na zaključnem turnirju najboljše četverice v Celju. Osvojile so odlično drugo mesto, potem ko so v polfinalu premagale Panter Ilirijo z 62:54, v finalu pa klonile proti Athlete Celju z 60:50. Igralka ŽKK Grosuplje Klara Zupančič je bila na koncu izbrana v najboljšo peterko turnirja, žal pa v finalu ni nastopila glavna nosilka igre Alina Gjerkeš, ki si je poškodovala gleženj in sedaj okreva po poškodbi.
Pionirji in pionirke začeli sezono
V sredini marca so s prvimi tekmami državnega prvenstva začeli mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke. V kategoriji mlajših pionirjev, mlajših pionirk in starejših pionirjev nastopa Grosuplje s po dvema selekcijama (A in B), v kategoriji starejših pionirk pa tekmuje ena ekipa. Mlajši pionirji in starejše pionirke so med »mrtvo sezono« nastopili v prijateljskih ligah. Mlajši pionirji so tekmovali v Novi ligi, kjer so se uvrstili na zaključni turnir v Ljubljani in osvojili drugo mesto. V polfinalu so naši košarkarji premagali Helios Domžale s 47:31, v finalu pa so izgubili proti ŠD Šentvid s 36:46. Starejše pionirke pa so sodelovale v tekmovanju mednaro-
dne BCAA lige in se prav tako uvrstile na zaključni turnir, ki je potekal v Bakru na Hrvaškem. Dekleta so v predtekmovalni skupini premagale Bakar s 55:51, nato izgubile proti Trešnjevki 09 s 35:52, na tekmi za 3. mesto pa so ugnale Medveščak s 53:51. Ves čas so aktivni tudi najmlajši grosupeljski košarkarji in košar-karice, ki so sredi aprila sodelovali že na 4. turnirju šole košarke, ki je bil tako, kot vsi pred tem, odlično obiskan. V povprečju se posameznega turnirja namreč udeleži med 350-400 otrok.
Članice v polfinalu, člani v ligi za obstanek
V	času, ko nastaja ta prispevek (8. april), čakata članice ŽKK Grosuplje še dve tekmi v drugem delu tekmovanja - ligi za prvaka, trenutno pa na lestvici s 17 zmagami in 7 porazi, zasedajo visoko 3. mesto. Nastop v polfinalu so si že zagotovile, tam bo njihov nasprotnik kranjski Triglav. Uvrstile so se tudi na zaključni turnir pokala članic, ki je potekal 2. in 3. marca v Celju.
V	polfinalu so se pomerile s kasnejšimi pokalnimi prvakinjami, igralkami Athlete Celja in izgubile z rezultatom 58:73. Medtem ko so članice nastopale v ligi za prvaka, pa se člani borijo za obstanek v najmočnejši slovenski košarkarski Ligi Telemach.
V	ligi za obstanek je šest ekip, zadnja uvrščena pa bo naslednje leto tekmovala v 2. SKL. Grosupeljčani, ki so se med sezono srečevali s številnimi težavami, od poškodb, do menjav v igralskih in trenerskih vrstah, bodo sezono zaključili 26. aprila pod vodstvom trenerja Predraga Miloviča. Milovič je mesto glavnega trenerja prevzel konec februarja, pred tem pa je treniral Postojno.
V	sklepnem delu prvenstva je viden napredek v igri domačih, ki si napake do konca prvenstva ne smejo več privoščiti. Cilj ekipe je jasen - obstanek v ligi in verjamemo, da jim bo ob bučni in številčni podpori zvestih domačih navijačev to tudi uspelo.
Alja Gabrijel Za KK Grosuplje
Maja bo v naši bližini že 36. Rally Saturnus
Tudi letos bo že 36. po vrsti Rally Saturnus potekal po nekaterih lokalnih cestah v bližini Grosupljega, in sicer na območju Ivanč-ne Gorice. Tekmovanje med drugim šteje za odprto državno prvenstvo Slovenije. Dirka se pričenja v Ljubljani na območju ŠP Stožice, kjer bo v petek, 10. maja 2013, štart rallyja. Sobotni tekmovalni del rallyja bo letos potekal na območju Ivančne Gorice, vse hitrostne preizkušnje pa na območju občin Ljubljana, Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica. Od Grosupeljčanov bo na tekmi zagotovo sodeloval Jaka Cevc kot sovoznik, voznik pa bo Alan Pajk iz Dobrepolja. »Poskušala bova zmagati v svojem razredu in doseči čim boljšo uvrstitev v generalni razvrstitvi. Najine dosedanje izkušnje so pokazale, da je dirka zelo naporna tako za posadko kot za dirkalnik in je hkrati tudi najdaljša v celi sezoni slovenskega državnega prvenstva,« pravi Jaka.
Trasa bo šla tudi po občini Grosuplje, najboljše točke za ogled in najlažje dostopne točke pa bodo narisane in opisane v t.i. rally vodiču, ki je približno teden dni pred dirko na voljo tudi na internetu. Organizatorji prosijo za upoštevanje zapor za promet, ki bodo v soboto ob naslednjih terminih: HP Janče	od 8. do 16.30. ure
HP Metnajod 9. do 16.30. ure HP Višnja Gora od 9.30 do 17.30. ure
Ob teh bodo dodatno za promet zaprti še nekateri odseki cest, ki vodijo na odseke posamezne hitrostne preizkušnje.
Tamara Barič
Državno lokostrelsko prvenstvo Šenčur
V soboto, 22., in nedeljo, 23. 2. 2013, je v Šenčurju pri Kranju potekalo 22. slovensko državno lokostrelsko prvenstvo, ki ga je pripravil LK Šenčur.
Udeležili smo se ga tudi trije člani LK Taborska jama, in sicer v disciplini dolgi lok člani. Tudi letos smo dosegli odlične rezultate. V sobotnem posameznem delu je Anton Klančar dosegel prvo, Marjan Kocman drugo, Karli Goršič pa četrto mesto, pri čemer je Anton Klančar spet popravil svoj državni rekord izpred tedna dni. Drugi dan tekmovanja (nedelja) pa so potekali izločilni boji 16 absolutno. Tudi tu smo dosegli prvo, drugo in četrto mesto s sobotnim vrstnim redom. Tudi v popoldanskih ekipnih bojih smo v
isti zasedbi ponovno ostali nepremagani. Pod vtisom zmag z državnega prvenstva že težko pričakujemo sezono na prostem, ki pa se je zaradi slabega vremena pričela s prestavitvami tekem.
Lokostrelski pozdrav: vse v zlato!
Marjan Kocman
ZOBNA a
üenadent
•	estetsko zobozdravstvo,
•	protetika,
•	implantologija,
•	otroško zobozdravstvo, {
•	brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo,
•	zdravljenje parodontalne bolezni
Draga 1, 1292 Ig •
POTREBUJETE ARHITEKTA ?
arhitekturno in gradbeno projektiranje
projektivni atelje • • • « i.p.

gsm: +386 (0)41 715 762 e-mail: dusan.kus@t-2.net
Kolodvorska ulica 4 SI - 1290 Grosuplje davčna št.: SI95881085
► ►
www.projektivniatelje.si
20 letne izkušnje na področju projektiranja vseh vrst stanovanjskih, večstanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov
IDZ, PGD, PZI, PID, Vodilne mape
IZDELAVA IN MONTAŽA - plise zavese, komarniki, notranje in zunanje žaluzije, rolete in ostala senčila
SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079 www.sencila-oven.si
GRADBENE STORITVE, Jani Stare s.p. gsm: 041 376 835, e-mail: penzi.star@gmail.com
* fasaderska dela
" organizacija izvedbe projekta 1 zidarska dela ' adaptacijska dela ' slikopleskarska dela
Obiščite nas tudi na facebooku:
*	mavčna dela
*	zunanja ureditev
*	svetovanje,...
Penzl Gradbene Storitve
IWr-* ,f 7 ' -i ~ j/
Šiviljstvo Majda Kastelic s.p.
IZMERE, IZDELAVA iN MONTAŽA ZAVES PO NAROČILU
Polica 53,1290 Grosuplje tel: 01 7364 943, GSM 041 347 8931
sivi Ijs t vo. k a s te I tc rna ti. c oni
dipl. ing. arh
Oglasi
APRIL 2013 I GROSUPELJSKI ODMEVI 27
V^J B 1
zaživi vec
.življenja!
i tbstur-^
POPOLNOMA NOVI
pro-CG^G^a
Dinamičen, športen in temperamenten.
«q^ÄEKBBSSt
Najbolj atraktiven športni terenec na trgu navdušuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamični dizajn, prepričljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa štiri kolesa »Dynamax«.
KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR
The Power to Surprise
Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.
AVTOTRADE, D.O.O., Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99, www.avtotrade.kia.si Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 - 145 g/km CO2.
*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR - Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR - Joker »Krpan« 1.000 EUR - Joker »0% financ.«), z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.
OFFSET TiSK DIGITALNI TiSK
POSLOVNE TISKOVINE:
vizitke, dopisni listi, kuverte, CMR seti, ...
OSTALE TISKOVINE:
letaki, zgibanke, revije, plakati, knjige, letna poročila, mape, ...
PARTNER GRAF
z&äena tiskarna
Glavno vodilo grafičnega podjetja Partner graf d.o.o. je nenehno izboljševanje kakovosti in varovanje okolja. Vsi zaposleni so zavezani za nenehno rast kakovosti storitev, proizvodov in procesov. Dosledno upoštevanje navodil in pravilnikov podjetja pa omogoča učinkovito delovanje sistema.
PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje T: 01 7861 177, F: 01 7861 587 info@partnergraf.si, www.partnergraf.si
DODELAVA TISKOVIN:
različne vezave, personalizacija, plastifikacija, ...
REPRO STUDIO:
grafično oblikovanje, grafična priprava za tisk, ... SVETUJEMO:
pri načrtovanju tiskovin, pri izbiri materiala, pri uporabi barv, SKRBIMO ZA:
kvaliteto, okolje, hitre dobave, zdravo ceno, ...
Odlični uspehi grosupeljskih plesalk Plesnega studia Tina
V februarju in marcu so se plesalke Športnega kluba Tial in njegove sekcije Plesnega studia Tina udeležile dveh večjih tekmovanj. 2. februarja je potekalo odprto prvenstvo Slovenije imenovano Rom pom pon v Dolu pri Hrastniku. Tekmovalke koreografinje Eve Repše so zasedle dve 1. mesti: mini cheerdance skupino sestavljajo deklice v starosti od 7 do 8 let, v otroški cheerdance plesni skupini pa plešejo deklice stare od 9 do 12 let. Zelo uspešen je bil tudi 14-letni mladinski cheerdance par, ki ga
sestavljata Teja Brezec in Nika Zadravec, saj sta osvojili odlično 1. mesto. Med otroškimi cheerdance pari sta Maša Mesec in Kim Kneisel (letnik 2002) dosegli 3. mesto, Manca Tomc in Nina Omahen (letnik 2001 in 2002) pa peto mesto.
Tekmovalna članska skupina koreografinje Špele Kosmač, ki jo sestavlja
pet deklet, starih od 17 do 18 let, je dosegla 5. mesto. Drugo tekmovanje je potekalo v Italiji, in sicer v Trstu. Tako imenovan Millenium cup se je odvijal 16. marca 2013. Prvo mesto je osvojil otroški cheerdance par, v katerem plešeta Manca Tomc in Nina Omahen, drugo mesto pa Maša Mesec in Kim Kneisel. Mladinski cheerdance par, ki ga sestavljata Teja Brezec in Nika Zadravec (letnik 1999), je osvojil 2. mesto, 3. mesto pa mladinski par, v katerem tekmujeta Manca Mlačnik Koščak in Pia Kušar (letnik 1999, 1998). Drugo mesto pa je osvojilo tudi osem deklic, ki sestavljajo otroško cheerdance plesno skupino. Četrto mesto si je pri-plesala mladinska cheer plesna skupina, katero sestavlja sedem deklet v starosti od 14 do 16 let, in članska skupina petih deklet. Ponosni smo na vse tekmovalke in njihove trenerje, v prihodnosti pa jim želimo še veliko uspehov. Na nove uspehe ne bomo čakali dolgo, saj nas v spomladanskem delu čakata še državno prvenstvo Slovenije 2013, Zagreb Open 2013 in Zadar Open 2013.
Vse deklice, ki se želijo ukvarjati s cheerdance plesno zvrstjo, vabimo na avdicijo za šolsko leto 2013/2014, ki bo 19. junija 2013, od 16.3018.00, v veliki telovadnici Športne dvorane PIL Brezje. Avdicija bo potekala za naslednje starostne skupine:
•	Mini kategorija (letniki 2006 - 2007),
•	Otroška kategorija (letniki 2002 - 2005),
•	Mladinska kategorija (letniki 1998 - 2001),
•	Članska kategorija (letniki 1997 in starejši).
Več informacij lahko prejmete na spletni strani www.ples-tina.com!
Anja Matjažič, plesalka članske cheerdance plesne skupine
11. tradicionalna Salamiada za naj salamo občine Grosuplje
Bar Pr' M'rtinet je že 11. leto zapored organiziral salamiado z naslovom Za naj salamo občine Grosuplje. Letošnja je potekala v petek, 22. marca. V ocenjevanje smo prejeli 36 vzorcev salam, ki so kljub slabim vremenskim pogojem za zorenje salam bile večinoma odlične. Komisija je ocenila, da so letos najboljše tri prinesli:
1.	Robert Škufca,
2.	Marko Mehle,
3.	Janez Svetek.
Sponzorsko so nam pri letošnji salamiadi pomagali: Komunalne gradnje, MPG, Veterina Buba, Hi-Po, Pekarna Grosuplje.
Tatjana Koščak
Druženje ob materinskem dnevu s poslanko Ljudmilo Novak
V nedeljo, 24. marca 2013, ob prazniku materinskega dne, so članice Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje že tradicionalno preživele prijeten večer ob druženju in klepetu.
S svojim obiskom jih je tokrat počastila poslanka Državnega zbora RS in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. Dogodka sose udeležili tudi župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar s soprogo mag. Janjo Garvas Hočevar ter občinski svetniki Matjaž Trontelj, Marjan Kastelic in Iztok Vrhovec s soprogami.
Uvodoma je članice PGD Grosuplje in vse ostale prisotne goste pozdravil Iztok Vrhovec, ki se je tokrat znašel tudi v vlogi predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje, jim zaželel prijeten večer ob sproščenem omizju, za tem pa besedo predal poslanki Ljudmili Novak. Ljudmila Novak nam je povedala nekaj zanimivosti o sebi in svojem življenju, nato pa nas povabila, da jo tudi kaj vprašamo.
Prvo vprašanje, ki ji ga ponavadi zastavijo, je, zakaj je postala po-litičarka. Politika jo je vedno zanimala, tudi doma so se o politiki veliko pogovarjali, vendar pa si nikoli ni mislila, da bo kdaj postala poklicna političarka.
Po izobrazbi je namreč profesorica slovenščine in nemščine. Učila je v srednji šoli in to delo opravljala z velikim veseljem. Leta 2001 pa so bile v občini Moravče zaradi odstopa župana izredne županske volitve in njena stranka je vztrajala, naj kandidira za županjo. V kandidaturo je privolila in bila izvoljena. Ta prehod iz šolstva na Občino pa je bil zanjo tudi najtežji prehod v življenju.
zbor. Vendar pa, kot je dejala, funkcije prihajajo in odhajajo, pomembno je, kakšen si kot človek. Če ima sama neko funkcijo ali pa je nima, se zaradi tega ne počuti ne več in ne manj vredno. Po uvodnih besedah Ljudmile Novak se je razvila zanimiva razprava. Pogovor je tekel o njenih izkušnjah z gasilstvom, o tem, da jo zanima tudi kultura ter da piše igre in režira v ljubiteljskem gledališču, o položaju žensk v politiki in na vodilnih položajih, beseda pa je nanesla tudi na Slovence v zamejstvu in po svetu, veliko zanimivega nam je povedala predvsem o Slovencih v ZDA, ki jih je kot ministrica tudi obiskala.
Za tem je postala evropska poslanka, ministrica, tudi ti prehodi so bili zahtevni, vendar pa je bil najtežji prav tisti prvi. V evropski parlament je bila izvoljena leta 2004 in tako nekoliko pobližje spoznala evropsko politiko. Na zadnjih državnozborskih volitvah pa je bila kot poslanka izvoljena v Državni zbor in po dveh mesecih, ko se je sestavila Vlada RS, je prevzela resor Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Funkcijo ministrice za to področje je opravljala z velikim veseljem. Kultura, jezik, domoljubje, vse to ji je zelo pri srcu. Pred kratkim je bila imenovana nova Vlada RS, tako da se je kot poslanka vrnila v Državni
Ob koncu se je še enkrat lepo zahvalila za povabilo, za prijetno družbo in članicam PGD Grosuplje zaželela, da bi bile še naprej gasilke s srcem, da bi jim gasilstvo obogatilo življenje ter da bi se tudi kot mame, žene, dekleta počutile samozavestno. Sama pravi, da je zelo vesela, da je ženska, da ji je Bog dal možnost materinstva, kajti zdi se ji, da jo to kot žensko tudi najbolj izpolnjuje. Čestitala jim je ob materinskem dnevu in jim zaželela, da bi bile z veseljem mame, babice, tašče, tete, vse smo namreč potrebne našim moškim, je nekoliko šaljivo zaključila Ljudmila Novak.
Jana Roštan, Foto: Brane Petrovič
Otroci Vrtca Jurček ob materinskem dnevu pripravili predstavo
Ob materinskem dnevu so otroci iz Vrtca Jurček pripravili predstavo, ki je pustila svoj pečat. Na odru je kup otrok, vsi veseli in razposajeni igrajo igrico Mamica, kje si. Nobenega dvoma ni, da je dogajanje postavljeno v naravo, saj lahko na kulisi v ozadju opazimo gore, drevje in lovca, ki budno spremlja živali. Na levi strani je skupina otrok, ki poje pesmice - pojejo vsi, med njimi potuje mikrofon, tako da lahko skoraj vsak otrok del pesmi zapoje skoraj solo. Zadaj sreče prav nič ne skriva naša Manca, ki veselo ploska in se dviguje na svojem vozičku, presrečna je, ker lahko nastopa z ostalimi otroci, ob strani jo bodri njena spremljevalka, iz kitare izvablja nežno glasbo, ki da dogajanju na odru prav poseben pečat. Videti je, da se na odru vsi zabavajo, tako otroci, ki pojejo in igrajo, kot njihovi vzgojitelji, ki jih pri tem spodbujajo in skrbijo, da je mikrofon vedno pred pravimi usti. Starši, babice in dedki v dvorani so navdušeni, nekateri neprecenljive trenutke lovijo s fotoaparati in kamerami, drugi pa se ne dajo zapeljati tehniki in skušajo uživati v vsakem trenutku, ko njihov najdražji malček nastopa zanje. Tako majhni, pa tako samozavestni igralci pred čisto pravo publiko, na čisto pravem odru, v čisto pravi dvorani Kulturnega doma v Mali vasi pri Grosupljem, ki nam ga je dala na razpolago Krajevna skupnost Št. Jurij. Nepozabni pa so bili profesionalni prikloni malih igralcev. Videti je bilo, da so se povsem vživeli v svoje igralske vloge. Na oder so prišli tudi naši
najmlajši, ki so s seboj pripeljali tudi svoje mamice in z njimi zaplesali priljubljen otroški ples Ringa raja. Komaj smo opazili, da se je rajanje na odru končalo, že so otroci hiteli razveseljevat svoje mamice z rožami, ki so jih posebej zanje izdelali sami. Nekaj neprecenljivega je bilo videti ganjene obraze mamic, ki so od svojih malčkov prejele prekrasen pisan cvet. In že so otroci z rajanjem nadaljevali tudi pod odrom, kjer so se v ritmu narodno zabavne in ljudske glasbe zavrteli s svojimi vzgojitelji in starši.
Kolektiv Vrtca Jurček
Praznovanje materinskega dne v Veliki Loki
V	nedeljo, 24. marca 2013, smo v Veliki Loki, tako kot že vrsto let praznovali materinski dan na nam ljub in tradicionalen način: s prireditvijo v dvorani gasilskega doma Velike in Male Loke.
V	Veliki Loki imamo kar nekaj nadebudnih predšolskih in šolskih otrok, ki so z velikim veseljem hodili na vaje za nastop. Po besedah enega izmed njih, so vaje obvezne le v gasilskem domu, doma otroci ne smejo vaditi, ker potem nastop ni presenečenje. Očitno so pod vodstvom mentoric Judite in Zlate vadili kar dobro, ker so bili nastopi naših najmlajših zelo iskrivi, brez strahu in sramu pred nastopanjem.
Z otroškimi pesmicami so nas tako razveselili najmlajši, še predšolski: Nika K., Brina, Jernej in Erik, ter šolarja Miha in Maja. Po stopinjah naših starejših gledališčnikov pa že stopajo Robi, Nika B., Neža, Bojan, Lucija in Jan, saj so nas nasmejali s kratkimi igricami.
Dva kratka skeča so nam uprizorili tudi člani Gledališča pod mostom, na koncu pa nas je predsednik PGD Velika Loka povabil na pogostitev, ki so jo pripravili vaščanke in gasilci. Upam, da našim mentoricam ne poide volja in ne zmanjka idej za naslednja leta.
Katja Brlan
Nagrada Prešernovega sklada Marcosu Finku
Basbaritonist Marcos Fink je naš občan, kar s ponosom povemo, saj je slaven umetnik, znan po vsem svetu. Rodil se je v slovenski družini v Argentini in se pred osemnajstimi leti preselil v Slovenijo. Živi v Gorenji vasi pri Polici, kadar seveda ne potuje po svetu s koncerti samospevov ali opernimi nastopi.
Posebno rad poje samospeve. Pred dnevi je imel celovečerni koncert Hommage a Carlos Guastavino. V rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa v Slovenj Gradcu je pel samospeve argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina (1912-2000), kot poklon ob 100-letnici njegovega rojstva.
Že drugič ste prejeli nagrado Prešernovega sklada!
Prvič sem prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1999 s pianistko Natašo Valant za komorne dosežke, predvsem za izvedbo pesem-skega cikla Labodji spev, s katerimi sem v Schubertovem letu 1998 zastopal Slovenijo.
Letos pa sva prejela nagrado Prešernovega sklada s sestro Bernardo Fink Inzko za zgoščenko Slovenija! - samospevi in dueti. Hotela sva predstaviti slovenske samospeve od čitalniškega časa pa do danes. Izbirala sva dela že pokojnih skladateljev, pretežno na besedila slovenskih pesnikov. Vključiti sva želela tudi skladatelja iz diaspore, Alojzija Geržiniča, ki je pisal samospeve na besedila manj znanih Slovencev (France Balantič, Rafko Vodeb). Ta nagrada je poklon slovenskemu samospevu.
Radi pojete samospeve?
Rad imam vse tri glasbene zvrsti: opero, oratorijsko glasbo in samospeve. Zgoščenko Slovenija! je izdala francoska založba Harmonia-mundi, zato sva s sestro zastavila širok okvir, da pokaževa ustvarjalno moč Slovencev. Zavedala sva se, da je na eni zgoščenki težko zajeti vse, verjameva pa, da bodo mladi za nama izpopolnili to sliko. V Sloveniji je bil samospev dolgo potisnjen v ozadje. Prevladovalo je mnenje, da so samospevi namenjeni meščanskemu sloju in niso v skladu s proletarsko idejo. Res da naši skladatelji niso bili vodilni nosilci novih tokov, to se je dogajalo v velikih središčih, kot so Rim, Dunaj, Praga, Benetke, Pariz, vendar so ustvarjali slovensko glasbo na visokem nivoju. Predvsem se to opazi, ko gre za ljudski melos. Slovenska glasba na besedila slovenskih pesnikov je zelo prepričljiva, razumljiva tudi tujcu, ki besedila ne razume. Francozi pravijo, da smo Slovenci narod pesnikov. Tujec lahko dobi vpogled v slovensko poezijo skozi glasbo. Slovenski glasbeniki so veliko posegali tudi po tuji poeziji, na zgoščenki so uglasbene pesmi LiTaiPoja in Roberta Burnsa, vendar v slovenskih prevodih. Poslušalci so navdušeni nad slovenskimi samospevi.
Ali sta izbirala pesmi tudi glede na vajina osebna občutja?
Ko sva izbirala, sva seveda upoštevala tudi najine osebne želje, nagnjenje in občutenje vsebine pesmi in melodije. Tudi otroške in ljudske pesmi sva vključila. Plošča naj bi bila uravnotežena, kar se čustev tiče. Če te pesem nagovori, je tvoja, jo lažje interpretiraš. Pri glasbi in besedilih sva se trudila, da ne bi prevladovali samo temni toni, čeprav v glasbeni literaturi zadnjih 50 let temni, žalostni toni prevladujejo. Vseeno pa mora biti v besedilu in melodiji prisotno tudi upanje, svetla točka. »Ventil« za samoterapijo v besedi je poezija, v glasbi pa samospev.
Ali sta se s sestro pri izboru pesmi vedno strinjala?
Na splošno da. S sestro sva skupaj živela v isti v družini, v enakem okolju in sprejemala enake vplive, imela enako vzgojo. Pela sva skupaj v mnogih zborih, največ v zboru Karantanija, ki ga je vodila teta. V njem se je kalilo kar nekaj pevcev, ki so kasneje uspeli v glasbenem svetu: Juan Vasle, sestra Veronika v Argentini, midva z Bernardo. Imava neko skupno idejo o muziciranju, kako glas postaviti v službo besedila, da sta beseda in glasba enotna. Besedilo je vodilno, glasba ga le spremlja, podpira. Pevci z barvo glasu izražamo razpoloženjsko stanje, ki ga posreduje besedilo.
S sestro imava torej podoben glasbeni okus, a vsak ohranja svoj osebni odnos do interpretacije, kar je tudi potrebno in produktivno.
Ali kdaj skladatelji poskušajo preglasiti besedilo?
Odvisno od skladatelja. Klavir je v kakšnih dobah bil le spremljava, v današnjih časih je pa pogostokrat na istem nivoju ustvarjanja kot pevec, ki je nosilec besedila, nosilec zgodbe. Seveda je važno, da se zvok pevca in pianista dopolnjujeta in da ne pride do preglasitev, kar ne bi bilo v prid glasbi sami. Gre za skupno recitiranje, če smem tako reči. Ni vseeno ali poješ slovensko ali tuje besedilo. V materinem jeziku čutiš vsako besedo v frazi, razumeš do potankosti pomen, sem pa tja tudi kakšen subtekst v besedilu. Da ilustriram: ko pojem v materinščini, se počutim tako, kot bi brez strahu plaval v temnem morju. Razumeti čustveno stanje, to je v samospevu najbolj pomembno; za razliko od opere in oratorijske glasbe, kjer imaš pred seboj dirigenta in ob sebi po navadi kar velik orkester, si pri izvajanju samospeva ne samo pevec, ampak tudi scenarist, dramaturg, režiser, dirigent., vse to v soustvarjanju s pianistom, ki ima isti namen: spraviti besedilo in spremljavo v eno celoto. S tem doseže interpretacija univerzalen pomen.
Velik izziv je bil zame posneti vse tri velike cikle Schubertovih samospevov: Lepa mlinarica, Zimsko popotovanje in Labodji spev. Poleg originala v nemščini sem bil od Radia Slovenija povabljen, da posnamem tudi vse tri cikle v slovenščini, v izjemno kvalitetnih prepesnitvah mojstra besede Pavla Oblaka. Verjemite, da je bil občutek zame čisto drugačen: ista glasba, ista zgodba, pa vseeno druga izpoved. Materinščina je vedno referenčni jezik za vsakega od nas.
Zaradi moje življenjske zgodbe lahko pojem v slovenščini in španščini, brez težav kar se razumevanja besedil tiče: slovenščina je moj materin jezik, španščina je pa jezik, v katerem sem se šolal vse do univerze. Svetovna glasbena literatura zahteva od nas, da se naučimo še italijanščine, nemščine, angleščine, francoščine, latinščine ... V vseh teh jezikih moramo pevci, ki se posvečamo klasični glasbi, znati pravilno peti. V teh primerih je nujno potrebno, da poznamo vsako besedo, ki jo izgovarjamo, ker je beseda in njen pomen tisti vir navdiha, ki nam bo dala idejo o barvi glasu, ki jo beseda potrebuje.
Nominirani ste bili za nagrado grammy?
Bolj točno povedano, nominirana je bila plošča, na kateri sodelujem v eni od glavnih vlog. Lansko leto smo posneli v Berlinu opero Ge-orga Friedricha Händla Agrippina, ki jo je grammyjeva komisija no-minirala za najboljši operni posnetek minulega leta. Bilo mi je v čast nastopati v tako imenitni mednarodni zasedbi. Nismo bili izbrani, vendar je posebno zadovoljstvo biti med petimi najboljšimi. Sestra Bernarda Fink Inzko pa je že dvakrat prejela grammyja.
Naj pa še omenim, da vsa s sestro Bernardo leta 2006 za založbo Harmoniamundi posnela ploščo Canciones argentinas (Argentinski samospevi), ki je bila tudi nominirana za nagrado grammy v kategoriji »best classical vocal performance«.
Imata kakšne skupne načrte za naprej?
Junija odideva na turnejo z dueti v Švico, Francijo, Anglijo in Avstrijo. Koncert bova imela tudi v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, v sklopu Festivala. Spremljal naju bo ameriški pianist Anthony Spiri, s katerim sva posnela tudi slovenske samospeve. V prvem delu koncerta bova pela samospeve nemških mojstrov Brahmsa, Wolfa in Schuberta, v drugem delu pa slovenske in argentinske samospeve in duete.
Nagrajencu in prijetnemu sogovorniku basbaritonistu Marcosu Fin-ku želimo, da bi nas še dolgo sam ali v duetu s sestro Bernardo Fink Inzko razveseljeval s svojim petjem in nam končno dopovedal, da moramo biti Slovenci ponosni na svojo glasbeno tradicijo.
Marija Samec
Adamičevi dnevi 2013
Torek, 26. marec 2013, ob 19. uri v Kulturnem domu v Grosupljem
ZKD Grosuplje, Literarna skupina Louis KD Teater, JSKD OI Ivančna Gorica, Mestna knjižnica Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje že vrsto let organizirajo v bližini rojstnega dne pisatelja Louisa Adamiča, 23. marca, kulturne dneve v njegovo čast in spomin.
V	avli OŠ LA Grosuplje so v četrtek, 21. marca, priredili koncert vseh zborov šole, ki so ga izvedli učenci in mentorji učitelji. Zamisel in scenarij sta pripravili Špela Zrimšek in Brigita Gregorčič Lenarčič.
V	petek, 22. marca, je bilo v Mestni knjižnici Grosuplje srečanje mladih novinarjev z mentorjem Gorazdom Hočevarjem, novinarjem tretjega programa RTV Slovenije. Letošnja tema je bilo domoznanstvo. Mladi novinarji so si izbrali teme, poiskali stike z ustvarjalci, ki živijo v naši občini, in oblikovali članke za prilogo Grosupeljskih odmevov Vetrnica.
V	torek, 26. marca, pa je bil osrednji dogodek Adamičevih dnevov ob 115. obletnici pisateljevega rojstva z naslovom Resnica o Los Angelesu in še čem - pogovor z edinim Adamičevim sorodnikom Andrejem Kurentom, ki se je z Louisom Adamičem srečal in ohranja žive spomine nanj. Z njim se je pogovarjala Larisa Daugul.
Igralec Andrej Kurent je bil rojen 5. avgusta 1931 v Beogradu, kajti njegov oče je bil vojaški uradnik in so se pogosto selili. Diplomiral je leta 1953 na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in se takoj nato zaposlil v Drami SNG v Ljubljani. V obdobju med 1964 do 1971 je na AGRFT poučeval tehniko govora. Veliko je nastopal tudi v eksperimentalnih gledališčih (Ad hoc, Oder 57) in v Mali drami. Igral je tudi v nekaj filmih (Na svoji zemlji, Trenutek odločitve, Dobri stari pianino, Praznovanje pomladi, Zarota, Pustota) in televizijskih igrah in nadaljevankah.
Postavil je retorično vprašanje: Ali je bil Louis Adamič slovenski ali ameriški pisatelj? V vseh režimih je bil nezaželen, nova država pa je tudi javno ravnodušna do njega. Govoril je o otroštvu in mladosti Louisa Adamiča, o življenjskem okolju, ki ga je oblikovalo, o čustvenih vezeh, ki jih je kot otrok stkal v družini in okolici.
Grad Praproče, kjer je bil pisatelj rojen, je bil zgrajen na mestu, kjer je bila v rimski dobi vprežna postaja, zato je bilo gradbenega materiala dovolj. Tudi Valvasor poroča o graščini na tem mestu. Adamič z Blata je
kupil graščino in jo razdelil med tri sinove. V Antonovi družini se je rodilo 13 otrok, trije so kmalu umrli. Središče družine je bila stara mama. Lojze je bil najstarejši otrok med vaškimi otroki, prihajal je z gradu, zato je bil drugačen kot kmečki otroci. Posebno vez je stkal s starim cerkovnikom gatinske cerkve. V Ameriki je 17-leten napisal spomine na tega ponosnega, zaupanja vrednega človeka, da je lažje prenašal domotožje. Andrej Kurent je prebral pismo, ki ga je Louis poslal svoji sestri, njegovi mami. V njem opiše razmere, v katerih živi v Los Angelesu. Je zadovoljen, dobiva dobro plačo, dobro živi. Njegova slovenščina, pravi, je slaba. Prevedel je Cankarjevega Hlapca Jerneja, vendar je veliko stavkov spustil. Pisatelj Upton Sinclair je bil nad delom navdušen. Sprašuje po sestri Pavli, ker mu mama noče pisati o njej, saj je bila neporočena mati sramota za družino.
V	tem času napiše tudi delo Resnica o Los Angelesu, ki je v lanskem decembru izšlo v prevodu Aleša Debeljaka. 60 strani debela knjižnica je vredna branja, saj opisuje družbeno stanje, kakršno srečamo danes tudi pri nas.
Adamič se je dvakrat vrnil v domov. Ob drugem obisku je tedaj 17-le-tnega Andreja vprašal: »Kaj misliš, bo tudi v Ameriki kdaj prišlo do socializma?«
»Ali ni to znanstveno dokazano, da kapitalizmu sledi socializem,« je odgovoril gimnazijec, ki je tedaj poskušal misliti s svojo glavo. Pisatelj se je zazrl skozi okno: »A tako misliš?« Zvečer so šli v dramo gledat Cankarjeve Hlapce. Stric Louis ni bil zadovoljen s koncem drame: »Voditelj se ne sme umakniti. Jermanovega obupa v Ameriki ne bi odobravali.« Med odmorom je pisatelj odšel na pogovor z ravnateljem Drame, da sta se dogovorila za uprizarjanje ameriških dramskih del v Ljubljani.
Louis Adamič je umrl na svoji farmi v Milfordu. Ugotovili so, da je bil ustreljen, hiša pa zažgana. Še vedno niso odkrili, kdo je to storil. Tudi njegova dela ne prevajajo, čeprav bi bila zanimiva tudi za nas. Adamič ni pozabljen, je pa zamolčan.
V	razpravi so se oglasile ravnateljica OŠ LA Janja Zupančič, Dora Adamič ter Simona Zorc Ramovš in se zavzele, da bi Louis Adamič zaslužil večje priznanje v svojem rojstnem kraju.
Marija Samec
Kultura
APRIL 2013 | GROSUPELJSKI ODMEVI 33
Od pomladi do pomladi
V avli Osnovne šole Louisa Adamiča smo bili priča prisrčnemu nastopu osmih šolskih pevskih zborov. Mladi pevci so se na začetku in na koncu predstavili s skupnimi pesmimi, vsak zborček pa se je predstavil tudi samostojno z ljudskimi inumetnimi pesmimi. S koncertom Od pomladi do pomladi so tako že četrto leto zapored združili tri dogodke, pozdravili so prvi pomladni dan, vsaj na koledarju in srcih prisotnih je bilo tako, spomnili so se Louisa Adamiča, po katerem je poimenovana tudi šola, in seveda tudi ma-
mic, ki praznujejo materinski dan. Letos so na pobudo šolskega sklada Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje pevski dogodek obarvali dobrodelno. Prostovoljno zbrana sredstva bodo namenili za posodobitev opreme za zimsko šolo v naravi ter didaktične in učne pripomočke. Vsi prisotnipa so se lahko posladkali s prigrizki Pekarne Grosuplje.
Brane Petrovič
Mladi novinarji v Mestni knjižnici Grosuplje
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 22. marec 2013
V okviru Adamičevih dni, ki jih ob OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, ZKD Grosuplje in JSKD, enota Ivančna Gorica, soorganizira tudi Mestna knjižnica Grosuplje, so se v dvorani grosupeljske knjižnice zbrali mladi novinarji iz OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in njene podružnične OŠ Šmarje - Sap ter OŠ Brinje Grosuplje. Vsako leto na pomlad jim priznani novinarji iz naših krajev prenašajo znanje in spretnosti, ki jih potrebuje novinar pri svojem delu. Prisrčen pozdrav je mladim namenil grosupeljski župan dr. Peter Verlič in jih povabil na razgovor k sebi na občino. Direktorica knjižnice Roža Kek pa je vse pozdravila in jih povabila v knjižnico ne samo po knjige za branje, ampak tudi na razne razstave, literarne in pogovorne večere ter ustvarjalne delavnice. Gorazd Hočevar, dolgoletni novinar na grosupeljskem radiu Zeleni Val in Radiu 1, trenutno pa je zaposlen kot novinar na tretjem programu RTV Slovenija, je mladim povedal nekaj izkušenj iz svojega novinarskega dela. Poudaril je razliko med za časopis pišočim novinarjem in tistim, ki ustvarja za radio ali televizijo. Ponovili smo vrste novinarskih prispevkov in kako jih oblikujemo ter katere vsebine so za bralce, poslušalce ali gledalce zanimive. Bibliotekarka domoznanka in profesorica slovenskega jezika Marija Samec je mlade novinarje popeljala v svet domoznanskih avtorjev, tistih torej, ki so se rodili tu, tu živijo ali pa pišejo o naših krajih. Predstavila jim je domoznanski portal Kamra, v katerega je prispevala tri teme: Po Adamičevi cesti od Stare pošte do Adami-čevine (o hišah in ljudeh skozi zgodovino ulice), Obrt, trgovina in industrija ob Adamičevi cesti ter Furmanstvo ob Adamičevi cesti v
Grosupljem. Popeljala jih je tudi v domoznansko sobo v knjižnici in jim pokazala zbirko, ki jo v njej ureja. Z belimi rokavicami na rokah so lahko polistali po dragoceni Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in drugih dragocenih knjigah v zbirki. Vrnili smo se v dvorano, kjer jim je organizatorka srečanja in vodja izpostave JSKD iz Ivančne Gorice Simona Zorko razdelila novinarske izkaznice in naslove člankov, ki so si jih izbrali iz naštetih tem. Sedaj pa veselo na delo. Gorazd Hočevar jim je naročal, da dober novinar vedno napiše članek nekaj dni pred oddajo, da ima čas premisliti in prespati ter popraviti, kar se mu po časovnem presledku zdi potrebno. Njihovi članki bodo objavljeni v posebni prilogi Vetrnica v majski številki Grosupeljskih odmevov.
Marija Samec
Narodopisna knjižnica Antona Mrkuna -tretja knjiga Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje
Koščakova soba Mestne knjižnice Grosuplje, 13. marec 2013
Kljub kriznim časom domoznanska zbirka, ki so jo osnovale tri občine, živi in postaja tradicionalna. Prinaša pomembna dela naših občanov, ki še niso izšla v knjižni obliki (Ana Gale: Skozi našo vas) ali so izhajala po različnih glasilih in so klicala po skupni knjižni izdaji (Mihaela Jarc-Zajc: Gospa Mihaela iz Višnje Gore) ali pa so zaradi starosti in posebnih okoliščin težje dostopna. To zadnje velja za delo dobrepoljskega župnika Antona Mrkuna Narodopisna knjižnica, ki je izšlo kot tretja knjiga te zbirke v letu 2013. Na literarnem večeru so jo predstavili avtorji prispevkov: urednik zbirke dr. Mihael Glavan, direktorica knjižnice in hkrati predstavnica založnika Roža Kek, ravnatelj OŠ Dobrepolje Ivan Grando-vec, upokojena etnologinja Anka Novak, avtor bibliografije Mrku-novih del Drago Samec in lektorica knjige Marija Samec ter članici UTŽO Cvetka Gole in prof. Katja Bricelj z branjem odlomkov iz knjige.
Anton Mrkun se je rodil na Igu v Cankarjevem letu 1876. Poznal je vse predstavnike slovenske moderne, predvsem Murn se je rad zatekal k njemu z iskanjem zgodovinskih tem za svoje pesmi. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani. Bil je med revnejšimi dijaki, zato se je moral preživljati z inštrukcijami in ni mu bilo pod čast zjutraj čistiti čevlje višješolcem, za kar je dobil kos kruha in ob nedeljah še priboljšek.
Kot kaplan je deloval v kočevskem Koprivniku, pa v Velikih Laščah, na Razdrtem pri Postojni in v Mengšu, kot župnik pa na Homcu in v Dobrepolju. Po vojni je preko Italije odšel v Ameriko, v Barberton pri Clevelandu, kjer je tudi umrl 1961. leta v 86. letu starosti.
Širine njegovih interesov so navedene v prispevku dr. Zvoneta Štrublja v knjigi. Mrkun se je štel za: živinorejca, perutninarja, pra-šičerejca, zajčjerejca, sadjarja, zbiratelja zdravilnih rastlin, gobarja, planinca, zgodovinarja, etnologa, ljubitelja jezikov - poliglota, jezikoslovca, varčevalca, medicinca, trgovca, industrijalca, gospodarstvenika, iskalca rud, jamarja, popotnika, romarja. Lahko bi dodali še, da je aktivno sodeloval v protialkoholnem gibanju, podpiral je izseljence in o njih pisal, ustanavljal je prosvetna in bralna društva, z Misijonsko zvezo je skrbel za slovenske misijonarje po svetu, z Vzajemnostjo pa pomagal reševati probleme duhovnikov. Vsa ta področja je res obvladoval in o njih tudi pisal. Za naše kraje je zanimiva zbirka, ki jo je osnoval tik pred drugo svetovno vojno. V 12 knjižicah naj bi popisal vse etnološko gradivo na območju takratnega velikolaškega okraja, ki je segal tudi v našo občino v okolico Ilove Gore, Škocjana in Št. Jurija. Med vojno so uspeli izdati le štiri knjižice, sicer pa je vojna njegove načrte ustavila.
Mrkunovi dve knjižici Kmetijstvo ter Obrti in trgovina sta ponatisnjeni v pravkar izdani knjigi, dve Toneta Ljubiča pa še čakata na podobno izdajo. Skozi njegovo etnološko delo
se je v razpravljalnem delu sprehodila dobrepoljska etnologinja Anka Novak, njegovemu duhovniškemu poslanstvu in širokemu obzorju znanj in zanimanj pa se je posvetil dr. Zvone Štrubelj. O učitelju, slikarju in fotografu Tonetu Ljubiču, ki je s slikami in fotografijami opremil knjigo, je življenjepisne podatke in fotografije iz zasebne zbirke zbral Ivan Grandovec. Bibliograf Drago Samec je poudaril, da je ob tako veliki produkciji težko zbrati vse gradivo, poseben primanjkljaj je čutiti za ameriško obdobje. Vendar že zbrano delo kaže na neverjetno delavnost in podjetnost Antona Mrkuna. V uvodu je urednik zbirke dr. Mihael Glavan izpostavil, da imamo
Slovenci tako ali drugače vsi svoje korenine na podeželju in Anton Mrkun se je s svojim etnološkim delom med ljudmi zapisal med slovenske narodopisce.
Z raziskovanjem je Mrkun segel tudi na območje današnje občine Grosuplje in predstavil tkalce na Ilovi Gori, sedlarje in glasbenike Lundre iz Škocjana. Lastnik gozdov in polj v dobrepoljski dolini je bil tudi čušperški grof Larisch, ki je v Ponikvah postavil železarno. Podkupljivi delovodja je spravil tovarno na kant in pobegnil v tujino. Mrkun je kupil opustele stavbe in v njih osnoval Zavod sv. Terezije, ki deluje še danes.
Knjigo je po ceni 20 evrov mogoče kupiti v Mestni knjižnici Grosuplje.
Marija Samec
Velikonočni sejem pod Boštanjem
Turistično naravovarstveno društvo Boštanj je priredilo tradicionalni velikonočni sejem, v soboto pred cvetno nedeljo, na grajskem vrtu Boštanj.
K sodelovanju smo povabili naše prijatelje in člane društva. Člani društva Marko, Nina in Anže so nam prikazovali izdelovanje butaric iz izbranih vejic bršljana, leskovih palic, nekaterim so dodali tudi čokoladne pirhe. Gospa z Velikega Mlačevega in njena hči sta izdelovali bu-tarice iz barvnih oblancev. Franci Hotko je bil izvrsten v pletenju košar, drugi France, njegov sosed, je prikazoval ročno izdelavo zobotrebcev. Na stojnicah je bilo moč poizkusiti potico in sladke dobrote Društva podeželskih žena Sončnica, mesne izdelke MC Boštanj. Razstavljeni so bili čebelarski in medeni izdelki Čebelarstva Koželj, na drugi stojnici so bili prikazani peharji, dekorativne pirhe in velikonočne aranžmaje so razstavljali Sklepičevi, večnamenske lesene krožnike iz brezovega lesa Pirmanovi, naravna darila pa razstavljalci iz Ljubljane. Mlajši so ustvarjali v delavnici za otroke in mlade.
S KS Mlačevo pogosto sodelujemo in tudi tokrat so se prijazno odzvali. Na njihovi mizi so ponudili topel čaj in tudi šilce žganega, ki sta ogrela tako mlajše kot starejše obiskovalce in tudi prigrizek. Za še bolj prijetno vzdušje so poskrbeli tudi tokrat harmonikar Sandi in njegova prijatelja na trobenti.
Kljub mrzli burji, ki nam ni prizanašala, so obiskovalci prihajali, se
Potica - velikanka
ustavljali ob stojnicah, opazovali, spraševali in tudi kupovali, saj se je za vsakogar našlo nekaj.
Tudi župan dr. Peter Verlič se nam je pridružil in se ustavil ob vsakem razstavljalcu oziroma prikazovalcu in se zapletel v prijeten pogovor. Nekaj obiskovalcev si je ogledalo tudi cerkev sv. Martina in se sprehodilo po Baronovi poti.
Marija Kavšek
V Preboldu so letos na večer pred cvetno nedeljo pripravili že deseti festival potic v večnamenski športni dvorani. V prvem delu dvorane je potekala razglasitev nagrajenih potic in kolačev s kulturnim programom, v drugem delu pa je bila postavljena razstava na izjemno lepo dekoriranih mizah. Med razstavljenimi poticami je bilo v različnih barvnih odtenkih nešteto cvetov iz krep papirja, ki so jih skrbno in natančno izdelale pridne roke gospe Martine Felicijan z Vranskega. Na prvem festivalu je bilo razstavljenih samo 23 potic, letos pa jih je bilo že 96 skupaj s kolači. Na posebej pripravljeni mizi poleg potični-ce velikanke je bila razstavljena tudi potica velikanka. V lončeni potič-nici velikanki, ki je bila predana Društvu podeželskih žena občine Prebold, 14. 3. 2013, v Žalni pri Grosupljem, jo je uspelo narediti in speči mojstru Andreju Vohu s svojimi bivšimi dijaki. Peko potice so jim gostoljubno ponudili v pekarni Fijavž, saj je potičnica merila v premeru 1,57m. Spečena potica je imela premer 1,49m. Potica velikanka se poteguje za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
Mojster se je zahvalil svojim pomagačem, saj so porabili za testo in nadev za izjemno potico: 10 kg moke, dodatno še 2 kg ostre za razva-ljenje testa, 9 l mleka, 3 kg sladkorja, 3,5 kg masla, 9 kg orehov, nekaj kg rozin, rum.. .Zvito testo je merilo v dolžino 4,5 m. Vse ostale potice in kolače je popoldne ocenjevala komisija in izrezala iz vsake potice in kolača nekaj kosov in jih poizkusila. Ocenjevali so tudi zunanji izgled.
Nagrajene so bile označene z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Dobitniki priznanj so prejeli plakete.
Po kulturnem programu so potico razrezali in prodali obiskovalcem, ki so jo pokupili v nekaj minutah. Tudi povabljeni smo jo pokusili, moram reči, da ni bila lepa samo na izgled, ampak dobra in okusna. Čestitali in nazdravili smo še posebej mojstru Andreju. Tako kot pri nas v Žalni so tudi Prebolčani napolnili dvorano in občudovali potičnico in potico. Marsikdo si je zaželel fotografije ob njima.
Festival ima tudi dobrodelno noto, saj so naslednji dan potice razrezali in odpeljali v domove starejših občanov. Naj dodam, da so na razstavi sodelovale s svojimi poticami tudi gospe, oskrbovanke domov, ki so pred časom na svojih domovih ob praznikih pekle za svoje domače različne dobrote, sedaj so jim pa to omogočili kar v domski kuhinji.
Na koncu se je predsednica društva zahvalila za vse prinešene potice in kolače, in pojasnila, da marsikdo prinese potico z namenom, da razveseli starejšega ali bolnega človeka in mu polepša praznične dni.
Marija Kavšek
Velikonočna razstava jedil in krpank
Galerija in Koščakova soba v Mestni knjižnici Grosuplje, od 20. marca do 22. marca 2013
Društvo podeželskih žena Sončnica z vsakoletno razstavo velikonočnih jedi sledi stari tradiciji v naših krajih in nas opominja, da si za tak praznik splača vzeti malo več časa, izstopiti iz vsakdanje naglice in se posvetiti sebi in svojim. Etnolog dr. Boris Kuhar nas je spomnil na nekaj značilnih obredov v teh praznikih, jedi pa je blagoslovil grosupeljski župnik in dekan Janez Šket. V galeriji so na ogled postavili svoje izdelke tudi otroci iz vrtca Rožle, ki so s svojimi vzgojiteljicami pripravili pester kulturni program ob odprtju.
Direktorica knjižnice Roža Kek pa je vse še povabila na ogled razstave krpank, ki jih je v Koščakovi sobi postavila skupina Babičina šivalnica, ki jo vodi Mara Podržaj. Zbirajo se v prostorih upokojenskega
društva in ustvarjajo iz krpic blaga, ki ostanejo ob večjih šivalnih podvigih. Razgiban prostor Koščakove sobe so zapolnile prekrasne prešite odeje in odejice, namizni pogrinjki, vabljivo mehki zajčki, mucke, piščančki, ribice, gosi, korenčki iz blaga, torbice. »Vsako krpico se da uporabiti,« je rekla Mara Podržaj in pokazala na peharček, narejen iz sešitih najmanjših krpic, spletenih v kitko in oblikovanih ter sešitih v pehar.
Obe razstavi si je ogledalo veliko obiskovalcev, ki so vsakoletno velikonočno prireditev že vzeli za svojo.
Marija Samec
Nostalgija Darinke Štupnik - slike na strešnikih bobrovcih
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, od 18. marca do 12. aprila 2013
Darinka Štupnik, upokojena učiteljica iz Velike Račne, je v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje postavila razstavo slik na strešnikih. »Babičino podstrešje. Kup starega pohištva, oblek in predmetov. Zaprašeni so, mogoče polomljeni in razpokani, pa vendar so njihove oblike drugačne, elegantne, posebne. Pripovedujejo nam o nekih drugih časih, nekih drugih ljudeh, nekih drugih zgodbah. Nostalgija!« Tako je razstavo opredelila umetnostna zgodovinarka in bibliotekarka Darija Kovačič. Darinko Štupnik so že v mladosti privlačili stari predmeti. V hiši je uredila pravi mali muzej starega orodja. Pri sosedu je opazila kup strešnikov bo-brovcev in porodila se ji je ideja, da bi svoje starine ovekovečila na taki nenavadni risarski podlagi.
Ko se je upokojila, je obiskovala tečaje risanja pri letos preminuli Sandi Zalar. Tudi pri svojem poklicu učiteljice se je srečevala z risanjem. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je prijela za čopič in začela risati. Ob odprtju razstave je poleg direktorice knjižnice Rože Kek o slikarskih dosežkih razstavljalke spregovoril tudi kopanjski župnik Janez Kebe. Motivi, ki jih je poiskala v okolici kmečkega dvorišča in na podstrešjih starih hiš, nas popeljejo v idilično preteklost. Pred nami oživijo star plug, kolovrat, star gramofon, peharji za hajanje testa, na drugi strani pa narodne noše, cvetje. Nič čudnega, da je avtorica razstavo poimenovala Nostalgija.
Marija Samec
Kultura
APRIL 2013 | GROSUPELJSKI ODMEVI 37
Razstava likovnih del Sončni pozdrav -posvetilo prijateljici
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, 26. marca do 15. aprila 2013
Ob smrti dolgoletne mentorice Sandi Zalar je likovna skupina, ki jo je vodila, postavila razstavo v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje v njen spomin. Otvoritveno slovesnost je z občutenim preigravanjem znanih melodij na klavirju popestril pianist Rok Weber. Razstavo je odprla direktorica knjižnice Roža Kek, bibliotekarka in umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič pa je spregovorila o razstavljenih delih, svoje misli pa je dodala še mentorica Anamarija Šmajdek. Vodja UTŽO Andreja Smolič se je spomnila prijateljice in neumorne
Akademska kiparka Anamarija Šmajdek, študentka likovne pedagogike alenka čož in akademska slikarka urša Meke.
kulturnice, ki je pustila globoko sled v kulturnem dogajanju Grosupljega ne le na likovnem, ampak tudi pesniškem, pripovednem področju, kot urednica lokalnega časopisa in kot likovna pedagoginja v OŠ Šmarje - Sap. Slikarji in slikarke, na katere je prenašala svoje znanje in izkušnje, pa so se je v pogovorih ob ogledu razstave spominjali kot mentorice, ki je znala v slušateljih najti tisto notranjo struno, ki jim je potem pomagala naslikati ravno tisto in ravno tako, kot so se želeli izraziti. Slikarke in slikarji: Dora Adamič, Jožefa Čož, Ivanka Demšar, Rozi Fortuna, Mitja in Marija Gerzina, Sonja Gliha, Inka Goršič, Saša Jaklič, Ana Lazič, Milena Nagelj, Magdalena Suhi Morvai, Branka Šinkovec, Danica Šporar, Štefka Zajec, Karmina Zadnik in Vital Žitnik so razstavili monotipije, akvarele, akrile na platnu z različnimi motivi. Na levi strani ob vhodu nas pozdravi portret Sandi Zalarjeve, take, kot si jo bomo za vedno zapomnili. Lepe krajine nas popeljejo v pomlad, ki kar noče priti, monotipije razkrivajo skrivnost dodajanja in odvzemanja materiala, nežni akvareli pa nas vabijo v čudežni skrivnostni svet podob. Posebnost te razstave so tudi kiparske umetnine iz papirja in drugih materialov, ki jih srečamo na papirju kot senčne obrise. Razstavo v spomin na njuno predhodnico sta postavili novi mentorici slikarske skupine akademska slikarka Urša Meke s pomočnico Alenko Čož in akademska kiparka Anamarija Šmajdek.
Marija Samec
Slikarski natečaj LokalART
Drevored je Zavod za aktivno mesto in, ker je ena izmed pogostih prostočasnih aktivnosti naših občanov tudi likovno ustvarjanje, smo prišli na idejo, da pripravimo slikarski natečaj z imenom LokalART. Odziv je bil dober, prijavilo se je 23 avtorjev z 68 deli, nekaj smo jih morali, žal, zavrniti, ker niso ustrezala razpisnim pogojem. Uspelo nam je sestaviti tudi kompetentno strokovno komisijo v sestavi mag. Breda Škrjanec, umetnostna zgodovinarka in kustosinja, akademska kiparka Lučka Koščak ter slikar, likovni pedagog in mentor Lojze Kalinšek. Komisija je v prvem krogu izbrala 20 del, ki so šla v nadaljnji krog in tudi na javno glasovanje na družabnem omrežju Facebook. V drugem krogu pa so s točkovanjem in usklajevanjem določili nagrajence strokovne komisije:
1.	nagrada - Jože Trontelj za delo SEDMINA,
2.	nagrada - Meta Mehle za delo SMEJ SE Z MANO,
3.	nagrada - Urška Kadunc za delo
OBLAKI, ki je prejela tudi nagrado po izboru bralcev.
Po zaključku natečaja smo v Mestni knjižnici Grosuplje pripravili tudi pregledno razstavo nagrajencev. V naslednjih mesecih bomo na portalu DREVORED.SI podrobno predstavili vse tri nagrajene avtorje. Če bomo deležni podpore pokroviteljev, bomo natečaj ponovili v naslednjem letu. Tokrat smo se omejili na slikarske tehnike občanov Grosupljega, za drugo leto pa bi veljalo razmisliti o širitvi še na ustvarjalce sosednjih občin. Še zahvala vsem sodelujočim, strokovni komisiji, glavnemu pokrovitelju, podjetju Vidal, podjetju Drugačno pohištvo in oblikovalskemu studiu Ambrosia. Hvala tudi knjižnici za gostoljubje in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k še enemu uspešnemu dogodku.
Andrej Brezec, Drevored, Zavod za aktivno mesto
Gregorčki na mladinskem oddelku Mestne knjižnice Grosuplje
Gregorčke razstavljajo otroci in starši Vrtca Rožle. Zapisali so: »Letos nam je pomlad zelo ponagajala in potok Grosupeljščica ima visoko gladino, zato na gregorjevo nismo spustili naših gregorčkov. Na ogled jih postavljamo vsem vam kot slovensko kulturno dediščino, ki nas spominja na dan, ko so naši predniki »vrgli luč v vodo«. To je pomenilo, da dan postaja daljši in toplejši. Gregorčke bomo v Grosupeljščico spustili 11. maja, ko je v Vrtcu Rožle dan druženja vseh generacij.«
Marija Samec
Big Band Grosuplje - A Swinging Affair
Big Band Grosuplje ob 15-letnici svojega obstoja v letu 2013 načrtuje dva velika projekta in mnogo koncertov po Sloveniji. 10. marca je tako v dvorani kulturnega doma na Spodnji Slivnici, v sodelovanju z obetavnim mladim vokalistom Blažem Vrbičem ter gostjo Ano Bezjak, big band izvedel edinstven glasbeni dogodek - poklon legendarnemu Franku Sinatri z naslovom "A Swingin' Affair". Ravno letos namreč mineva ne le 15 let od rojstva Big Banda Grosuplje, pač pa tudi 15 let od smrti glasbenega velikana Franka Sinatre.
Celovečerni koncert je ponudil vpogled v ključne mejnike glasbene kariere prvega pop idola v zgodovini, ikone »šovbiznisa«, predvsem pa fanta iz New Jerseyja, ki je postal in za vedno ostal legenda. Frankova glasba je, tako kot njegov značaj, izrazito večplastna. Poznamo vročekrvnega, zloglasnega Sinatro, ki s poveljujočo močjo svojega vokala jadra na krilih orkestra in ga vodi včasih skozi lahkotne, drugič pa razburkane vode. Potem pa je tu še intimni Sinatra, ki v obrisih cigaretnega dima, na robu solz, zadnjemu gostu lokala komaj slišno prepeva o ženski, ki ga je zapustila.
"A Swingin' Affair" je s pomočjo originalnih priredb največjih aranžer-skih mojstrov predstavil oba. Dvajsetčlanski orkester pa z izključno akustičnimi izvedbami dodal skladbam poseben čar, ki ga je mogoče občutiti le na koncertu v živo. V repertoarju so tudi redko izvajane priredbe. "A Swingin' Affair" je navdušil vse, ki jim je Frank Sinatra pri srcu, in tudi tiste, ki so ga tokrat šele vzljubili.
Za podporo se želimo posebej zahvaliti Občini Grosuplje, ZKD Grosuplje, KS Spodnja Slivnica ter Grosupeljskim odmevom in spletnemu glasilu Drevored.
Aktualne informacije in več o našem delu pa najdete na: http:// www.bigband-grosu-plje.com.
Big Band Grosuplje
Zaradi izjemno pozitivnih odzivov bo projekt še nekajkrat ponovljen na odrih po Sloveniji, big band pa hkrati že pripravlja novo glasbeno poslastico - sodelovanje z vse bolj popularno skupino Nula Kelvina, ki s svojo izvirno glasbo in iskrivimi besedili prinaša svež veter in svojstven humor v sivino vsakdana. Priredbe za veliki jazzovski orkester bodo krstno izvedene prav z Big Bandom Grosuplje na različnih prizoriščih, med drugim tudi v Grosupljem.
Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje... zkd Grosuplje
Bilo je.
Letna produkcija 2012/2013 plesno baletnih skupin
TeGIBlo KD Teater Grosuplje je bila izvedena v četrtek, 14. marca 2013,
ob 18. uri, v Kulturnem domu Grosuplje.
Program z desetimi točkami so izvedle štiri plesno baletne skupine, skupaj 34 deklic in deklet, katerih starost je od pet let do petnajst let. Prve štiri skupine so uspešno izvedle program pod mentorstvom Romane Fičur, ki se nam je pridružila šele letos januarja. Peta skupina deklet, ki pleše že osmo leto pod mentorstvom Špele Repar, pa je izvedla bolj zahteven program, saj imajo za sabo že osvojeno osnovno znanje klasičnega baleta. Velika motivacija za nadaljnje delo za nas, ki se trudimo v baletni dejavnosti, je, da se lahko vsako leto predstavimo z vsemi skupinami na samostojnem nastopu in s tem večjemu številu otrok nudimo možnost razvijanja plesno baletnih korakov.
Predsednica baletnih skupin TeGIBlo: Ana Kastelec.
Festival Vizije 2013, kjer se predstavljajo najstniške in študentske gledališke skupine treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, sta letos drugič zapored organizirala pobudnik JSKD OI Ivančna Gorica in gostitelj ZKD Grosuplje z vso tehnično podporo. Letos sta se predstavili dve skupini: Fabula Est iz KD Šmarje - Sap, ki deluje projektno pod vodstvom mentorice Betke Jamnik, in Gledališče GGNeNi KD Teater, ki deluje kot redna dejavnost pod vodstvom mentorjev Simone Zorc Ramovš in Jana Pirnata. Ansambel Fabula Est uprizarja družbeno kritičnih besedila slovenskih avtorjev: lani Evalda Flisarja: Kaj pa Leonardo?, s katero so se uvrstili na regijsko srečanje, letos pa so odigrali predstavo na besedilo Drage Potočnjak Za naše male dame. Zgodba analizira, kaj človeka žene v najgloblje in najokrutnejše dejanje - umor drugega. Hčer-
ka Brina na svoj 18. rojstni dan umori lastno mamo, ki je dopustila, da jo je oče spolno zlorabljal od najnežnejšega otroštva naprej. Dejanje niti enemu vpletenemu ne omogoča normalno živeti v sedanjosti. Zato tako tragičen razplet. Mati se vdaja alkoholu, hčerka drogi, oče pa vseskozi kupuje njuno molčečnost - vzdržuje obe, čeprav je z ženo že več let ločen. Zgodba analitično preskakuje časovne intervale. Začne se z zmedenim telefonskim klicem okrvavljene Brine takoj po tem, ko je umorila mamo, pomemben segment pa predstavljajo filmski vložki, v predstavi omenjenega gledališča tudi senčno gledališče. Pretresljivo zgodbo je ženski del ansambla zelo suvereno in pretresljivo podajal, moški del ansambla - ki je bil v lanski predstavi bleščeč - pa nekako ni zaživel enakovredno z njimi. Vsekakor pa je predstava vredna ogleda, razmisleka in čim več ponovitev. Režiserki Betki Jamnik gredo čestitke za še eno dobro režijo. Druga predstava je bila zasnovana kot gledališki omnibus na temo Ljubezen. Odlomki najlepših svetovnih dramskih del so bili prepleteni z vložki fizičnega gledališča. Predstava je zasnovana v učenju razumevanja in gradnje - igralci so v večini dijaki tretješolci - oz. študija dramskih dialogov, ki pa so gledljivi za publiko. Predstavo sta v gledališki jezik prevedla mentorja Simona Zorc Ramovš in Jan Pirnat. Obe predstavi sta pokazali, da imamo dober gledališki podmladek. Vsekakor jim želimo še veliko predstav, ker je igra pred polno dvorano prav v tej starosti najboljša gledališka vzgoja. Pa držimo pesti za uvrstitev naprej na regijsko srečanje, ki si ga bo v Grosupljem ogledal državni selektor Vizij 2013 Sebastjan Starič.
Lutkovno srečanje, v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica in ZKD Grosuplje, je bilo 29. marca 2013 in ga lahko opišemo kot izjemnega. Prijavljene so bile kar 4 predstave, tako da smo imeli celo dopoldne le lutke. Zadnja lutkovna predstava - bila je edina prijavljena - se je na tem odru v okviru gledališkega srečanja odigrala 3 leta nazaj! Očitno je teh
Ti
nekaj let molka pripomoglo h kakovosti predstav, saj je selektor Klemen Markovčič na regijsko srečanje poslal kar tri predstave. Zato to srečanje izpostavljamo. Mislimo celo, da imajo vse izbrane predstave tudi že priprta vrata na državno lutkovno srečanje. Avtorica dveh izbranih lutkovnih predstav je Judita Rajnar, ki sodeluje z ZKD Grosuplje tudi kot mentorica Male šole risanja. Avtorsko predstavo Levček Platana je izvedla z otročki iz VVZ Kekec kot zaključek večletnega projekta s svojo skupino v vrtcu. Predstavo Medved in hruška je izvedla skupina JU-TA-TA, ki jo prav tako vodi Judita Rajnar in gre še za en njen avtorski likovno-glasbe-ni eksperiment, le da so tokrat animatorke vzgojiteljice iz vrtca. Iskrivo, humorno, ustvarjalno, konkreten lutkovni jezik se v obeh primerih od-slikava v publiki, ki ostaja med posredovanjem umetnosti živa. Sodeluje. Pri drugi predstavi, ki je brez besed, pa publika komentira in ugiba - ji daje besede. Juditi Rajnar - iskrene čestitke za izčiščeno pripoved v obeh predstavah. Mislimo, da je to najlepše darilo, ki ga je podarila VVZ Kekec ob njegovi 60-letnici. In prav na mestu je, da zaključimo komentar z gledališkim pregovorom: najboljši igralec je dober toliko, kolikor ima dobre soigralce - pa naj gre za vzgojiteljice (sodelavke) ali male otroke. Na ZKD Grosuplje se bomo potrudili, da bomo pomagali omenjenima predstavama, da najdeta čim več odrov, ki bi ju gostilo.
Info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš
Dogaja...
Marec je čas za zaključne bilance in ker je bil dodobra napolnjen z dogodki, bomo zbor članov ZKD Grosuplje imeli v aprilu 2013. Finance so urejene, potrdil jih je NO ZKD Grosuplje, poročila so zaključena in kažejo sliko našega kulturnega delovanja zelo nazorno. Z doseženim smo spet zadovoljni. Za nami je še ena dobra sezona in tako kar svečano zao-krožamo letošnjih 40 let neprekinjenega delovanja. Naši dogodki so tudi zaradi podpore glavnega financerja, Občine Grosuplje, dostopni širši javnosti. Lani smo imeli kar 377 dogodkov v občini, po Sloveniji in tudi zunaj meja. V Kulturnem domu Grosuplje smo imeli 87 dogodkov, ki jih je obiskalo 15.415 obiskovalcev. Ostalih dogodkov, bilo jih je 35, smo organizirali v soorganizaciji z drugimi društvi na drugih lokacijah in so privabili 3.825 obiskovalcev. Beležimo trend povečevanja dogodkov društev v kulturnem domu zaradi dobrih tehničnih pogojev izvedbe in tudi obveščanja o njih preko koledarja, Grosupeljskih odmevov in internetne baze naših obiskovalcev. Tisto, kar nam nikakor ne uspe, pa je prodor v nacionalne medije. Kljub stalnim obveščanjem nas tam skoraj ni. To bomo poizkusili letos izboljšati. Mogoče bo tudi obletnica pripomogla k temu.
Vsem članom, ki ste vpleteni v realizacijo našega programa 2012, iskreno čestitamo. Vsi skupaj z različnimi dogodki tkemo pisano zgodbo kulture. Delež in pomembnost delovanja vsakega od vas pa se kaže tudi v uspehih, ki jih beležijo skupine. V tem pogledu med zvezami ostajamo močna in produktivna zveza, z veliko dobre, prodorne in inovativne produkcije.
Srečanja v marcu 2013, ki jih organiziramo skupaj z JSKD OI Ivančna Gorica, so se vrstila drugo za drugim: plesno, tri gledališka in lutkovno. Primerno je zapisati opažanja selektorjev, strokovnih spremljevalcev srečanj, ki so vsi poudarili dobro organiziranost in predvsem profesionalno tehnično podporo vsem nastopajočim pri izvedbi. Torej dajemo kompliment tehnični ekipi, ki je pomirjevalo delovala na mentorje (povečini so pred uprizoritvijo napeti) in optimalno sledila njihovim željam; korektno in prizadevno je torej servisirala vse, ki so gostovali pri nas. Za kakšen pretok izvajalcev je šlo na dan, lahko ilustriramo s prvim dnem otroškega gledališkega srečanja, ko se je na odru od 9.00 do 12.40 zvrstilo kar 400 otrok - izvajalcev 4 predstav in muzikala, v dvorani pa se je zvrstilo do 700 gledalcev. Pa smo izpeljali vseh 5 predstav v dogovorjenem terminu
in upamo, da so bili tudi gledalci zadovoljni. Čeprav utrujeni, smo zadovoljni, da zunanji strokovni ocenjevalci opazijo naša prizadevanja.
Info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš
Napovedujemo.
Sobota, 11.5., ob 19.00, Družbeni dom Grosuplje; KD Šentjurski oktet, VS Brinke, ZKD Grosuplje LETNI KONCERT, vokalni koncert
Brinke delujejo že peto leto in so še vedno sveže in polne elana za delo. Ne samo redne vaje, veliko novosti prinaša tudi vedno več nastopov. Letos zgodaj poleti - da bodo res zaokrožile prvih pet let - bodo imele mini turnejo tudi v sosednji Hrvaški. Idej jim torej ne zmanjka, vsaka nova pa prinaša širitev repertoarja skupine. Predvidevamo, da bo koncert že obarvan z dalmatinskim melosom. Žensko vokalno skupino Brinke že od začetka vodi Tina Vahčič. Gostje koncerta bodo člani njihovega društva, moški zbor Šentjurski fantje, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona. Lepo povabljeni na glasbeni brin!!!
Nedelja, 19.5., ob 16.00, Gasilski dom Polica; KD Polica, Ljudski pevci, ZKD Grosuplje PRI NAS JE LEPO, veseloigra
Ljudski pevci s Police bodo v počastitev 40. obletnice ZKD Grosuplje uprizorili novo veseloigro PRI NAS JE LEPO. Besedilo in izbor pesmi je pripravil mentor skupine, violončelist, glasbenik v pokoju, Edvard Adamič. Igra se začne kot vaja, to je z upevanjem glasov. Pevcem se zdi pred toliko gledalci upevanje neprimerno in dolgočasno, zato vaje preidejo v pravi nastop, kjer izvajalci postopoma razkrivajo, zakaj so veseloigro poimenovali PRI NAS JE LEPO. Ker uživajo v petju, radi se družijo, se radi šalijo, pripovedujejo si vice in razne prigode, ne samo izmišljene, ampak tudi tiste iz resničnega življenja na Polici. Med pripovedovanjem zapoje-jo 17 slovenskih ljudskih pesmi in dve avtorski pesmi, ki ju je za to priložnost napisal in uglasbil Edvard Adamič. Vmes se oglasi tudi harmonika. Predstava traja 70 minut. Za vse, ki imate radi domačo pesem in domače vzdušje, bo nedeljsko popoldne, preživeto z ljudskimi pevci, dobra odločitev. Veseloigra bo izvedena v Gasilskem domu. Ivo Puhar, KD Polica, Ljudski pevci
Četrtek, 23.5, ob 18.00, dvorana Mestna knjižnica Grosuplje; Fotografska skupina društva za ITŽO Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, ZKD Grosuplje;
UJETA STOTINKA, otvoritev razstave fotografij O nastanku fotografije kroži veliko zgodbic, vendar je najbolj zanimiva tista, ki jo je objavil človek po imenu de la Roche v svojem delu Giphantie leta 1741. Že takrat si je zamislil material, ki bi zajemal barve narave na trdo ploščo, pokrito z neznano snovjo, ki bi jo morali razvijati le v temi, da bi postala vidna tudi podnevi. S tem je napovedal nastanek fotografije, kot jo poznamo še danes. No, študentje Društva za ITŽO Grosuplje, ki zdaj obiskujejo ure fotografije pri mentorju Marjanu Trobcu, tega načina ne spoznavajo več, ampak se seznanjajo z najnovejšimi metodami in tehnikami računalniške fotografije. Igro svetlobe, ki sproži aparat v pravem trenutku, in ustavi čas ter zamrzne dogajanje, bomo občudovali in spoznavali v lepotah kraškega sveta. Razstava, naslovljena z UJETA STOTINKA, nam bo predstavila novo, že sedmo generacijo študentov umetnosti fotografije. Izbor fotografskih del in njihova postavitev je delo mentorja Marjana Trobca. Ogled fotografij bo možen vse do 1. septembra 2013. Lepo povabljeni!
Info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš
Srečanje starostnikov v Šmarju - Sapu
Marec je čas pomladnega prebujanja. Je mesec za praznično razpoloženje, ker sta tu 8. marec in materinski dan, je 40 mučencev in tudi jo-žefovo. Pa je bila to še priložnost za snidenje starih šmarskih prijateljev in znancev, starih 80 let ali več.
Družabno srečanje v organizaciji Krajevne organizacije Rdečega križa je bilo v soboto, 16. marca 2013, v domačem kulturnem domu. V kulturnem programu so nastopale pevke DU Šmarje - Sap s harmonikarjem Tonetom, ansambel Studenček iz Ivančne Gorice in har-
monikarja, oče in sin, Janez in Primož Pelko. Zbrane so prijazno nagovorili predsednik Območne zveze RK Grosuplje Franci Horvat, predsednica Krajevne organizacije RK Grosuplje Milena Mušič in seveda šmarska predsednica RK Sonja Boh.
Nekaj misli iz uvodnega nagovora: Ja, tudi starost je lahko lepa, čeprav je to čas, ko je dosti več obujanja spominov kot pa snovanja načrtov za naprej. Je možnost medgeneracijskega sodelovanja. Starejši so mlajšim v pomoč, posredujejo znanje in izkušnje, mlajši pa po-
magajo starejšim in prenašajo izkušnje naprej svojim otrokom.
Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo, dosti petja, predvsem pa veliko sproščenega klepeta.
Tako snidenje je bilo v Šmarju prvič. Ker ste bili povabljeni zelo veseli in zadovoljni, pričakujte povabilo tudi naslednje leto.
Predsednica RK Šmarje - Sap Sonja Boh
Bernski dan 1. junija 2013 na Gradišču nad Stično
Slovenski klub za bernske planšarske pse vabi na klubsko razstavo bernskih planšarskih psov, ene najlepših pasem na svetu, ki bo letos prav posebna, saj bo združena s tradicionalnim spomladanskim piknikom. Čeprav je razstava čisto prava specialka, je namenjena v prvi vrsti vsem ljubiteljem pasme. Marsikdo se na razstavah ne počuti najbolje že zato, ker ni vešč vodenja psa. Prav zato klub organizira malo šolo razstavljanja v treh majskih terminih (11., 18. in 25. maja).
Tokratna razstava v sproščenem okolju je idealna priložnost za nabiranje razstavnih izkušenj, ljubitelji pasme pa se bodo
lahko cel dan družili s skrbniki in vzreditelji ter njihovimi psi. Poskrbeli bomo za pester spremljevalni program. Delovala bo tudi klubska stojnica, tako da bo mogoče dobiti dragocene informacije iz najbolj zanesljivih virov. Zatorej si rezervirajte prvo junijsko soboto, da boste skrbniki bernskih planšarskih psov svojega bernija pokazali »širnemu svetu«, se prijetno zabavali in s skupnimi močmi oblikovali prireditev, ki bo še dolgo odmevala po bernskem svetu.
Vljudno vabljeni vsi: tisti, ki se do sedaj še niste udeleževali naših dogodkov - da se spoznamo in da vidite, da je v naši družbi prijetno, tisti, ki ste hodili na dogodke, pa še niste razstavljali - da skupaj poskusimo nekaj novega, in seveda, tudi tisti, ki ste stari znanci naših druženj in razstav - da se spet srečamo in poklepetamo.
Vabilo pa še posebej velja vsem, ki se za nakup bernija šele odločate in bi o tem čudovitem pasjem velikanu z nežnim značajem radi izvedeli kaj več.
Informacije in prijave:
www.bernski-klub.si oziroma tel. št. 041 63 16 16
Mojca Sajovic, predsednica SKBPP
Veterani OZVVS Grosuplje na smučeh
Člani OZVVS Grosuplje smo se tudi letos udeležili smučarskih tekmovanj, ki jih organizira Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Tako smo se 26. januarja 2013 udeležili 9. odprtega prvenstva Sever-noprimorske v veleslalomu, ki je potekalo na smučiščih Smučarskega centra Cerkno na progi Lom 3 in Lom 4. Prvenstvo je potekalo v okviru spominskega tekmovanja "Partizanske smučine - Cerkno 45''. Tekmovanja se je udeležilo 20 članov našega združenja in smo dobili pokal za osvojeno 3. mesto ekipno. Za ekipno sta štela dva najboljša časa, dosežena v vseh treh moških kategorijah, to je skupno šest časov. Tekma je obenem štela tudi za društveno tekmovanje OZVVS Grosuplje in prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Medalje so dobili: kategorija moški 1955 in starejši: 1. mesto: Dušan Hudolin, 2. mesto Joško Hrovat in 3. mesto Alojz Vrhovec; kategorija moški 1956 do 1961: 1. mesto: Janez Kastelic, 2. mesto: Davorin Tomažin in 3. mesto: Oto Rome; kategorija moški 1962 in mlajši: 1. mesto: Drago Pevec, 2.mesto: Janez Škantelj in 3. mesto: Zvonko Knep.
16. februarja 2013 pa smo se na smučiščih Smučarskega centra Golte pomerili na 10. državnem prvenstvu Veteranov vojne za Slovenijo v smučanju - smuku in streljanju z malokalibrsko puško. Smuk je potekal na progi ''Beli zajec'', dolgi 1350m, z višinsko razliko 205m. Streljanje z MK puško je bilo na cilju smuka na razdalji 30m, v le-
žečem položaju, z roke. Število strelov je bilo 5 in za oceno so šteli 3 najboljši zadetki. Vsaka točka je bila vredna 0,5 sekunde in se je odštela od rezultata smuka. Tega tekmovanja so se udeležile 3 ekipe s 3 člani našega združenja.
Vsem tekmovalcem iskrene čestitke.
Davorin Tomažin, Foto: Oto Rome
Člani KO ZZB za vrednote NOB Grosuplje praznovali častitljivi jubilej - 90-letnico življenja
Čas je edino, česar ne moremo shraniti, ne ustaviti. Neizprosno, enakomerno teče od včeraj proti jutri in vse, kar lahko storimo, je, da se ozremo na prehojeno pot. Na življenje, dosežke, padce, radosti, veselje.
Visok življenjski jubilej naših treh članic in člana: Pepce Baraga, Uršule Kraljič ter Pepce in Silva Rupnika je nedvomno tak trenutek, ki obudi neskončno spominov.
Bile so mnoge, tudi težke preizkušnje, zlasti še, ker so mladost in vsa velika pričakovanja od življenja sovpadla s krutimi razmerami druge svetovne vojne.
Njihove poti:
Pepca Baraga, rojena 24. 3. 1923 kot najstarejša hči v napredni kmečko--obrtniški grosupeljski družini Vodičar, stanuje v Grosupljem, Pod hribom cesta III/7. Končala je osnovno in štiriletno meščansko šolo, nato pa je delala na kmetiji. Vojna. Družina se je opredelila za sodelovanje z OF. Leta 1941 se je poročila, leta 1942 je bil rojen sin Igor. Mož je bil zaposlen v tovarni Motvoz in platno, leta 1942 so ga aretirali in internirali za 14 mesecev v taborišče na Rabu. Potem je odšel v partizane in 29. aprila 1945 padel v Renčah pri Gorici.
Pepca je bila zaradi sodelovanja z OF zaprta in nato internirana v taborišče Puch na avstrijsko-nemški meji do konca vojne. Sin Igor je ob vrnitvi skoraj ni spoznal. Leta 1947 se je ponovno poročila z Viktorjem Barago in imela dva otroka. Tudi drugi zakon, žal, ni trajal dolgo. Leta 1958 se je mož Viktor smrtno ponesrečil. Pepca je bila pri svojih 33 letih že drugič vdova, s tremi mladoletnimi otroki. Ostala ji le ena izbira: borba in trdo delo naprej. Skromnost, delavnost, poštenje, predvsem pa velika upornost in zavedanje odgovornosti za družino je bilo njeno po-
slanstvo. Dostojanstveno ga je uresničila.
Uršula Kraljič je bila rojena 8. 1. 1923 v vasi Rožnik pri Turjaku kot prvi od petih otrok na manjši kmetiji. Starši so bili skrbni, skromni, z naravnim socialnim čutom. 30 let sta povsem brezplačno živela pri njih soseda, po tem ko jima je bila prodana kmetija in sta ostala brez vsega. Po vzgledu staršev so se tudi
otroci navzeli duha socialne pravičnosti in spoštovanja do soljudi.
Kmalu po začetku vojne se je Urška, ob očetu in drugih sorodnikih, priključila naprednemu gibanju in sodelovanju s partizani. Vendar tamkajšnje okolje temu pretežno ni bilo naklonjeno, kar je družina kmalu občutila. Njene tri strice so ubili kot talce, njo, očeta in mamo pa so leta 1942 internirali v Gonars. Doma je morala pustiti komaj leto in pol staro hčerkico, za katero sta »skrbela« 13-letna teta in 7-letni stric.
Po vrnitvi iz taborišča se je Urška zopet takoj vključila v aktivistično delo in postala terenska sodelavka z ustreznimi zadolžitvami. Po osvoboditvi je v skromnih razmerah, ob težkem delu na kmetiji, ob službi, vso skrb namenila hčerki, da je lahko končala šolanje in postala odlična vzgojiteljica otrok in zgledna organizatorka te dejavnosti v Grosupljem. Urška pa je tudi ostala aktivna državljanka in se vključevala v mnogo dejavnosti za obnovo in izgradnjo povojne domovine.
Pepca Rupnik je bila rojena 13. 3. 1923 v Hrastju pri Grosupljem v družini sedmih otrok, sedaj pa stanuje na Stranski poti I/10 v Grosupljem. S 15 leti se je zaposlila v tekstilni tovarni Motvoz in platno. Ko se je začela vojna, se je takoj pridružila OF, zato so jo tudi odpustili iz službe. Kot terenka je pokrivala območje petih okoliških vasi. Zaradi njenega delovanja in njene družine so bili izdani in internirani v taborišče Go-nars. Mamo z otroki so po osmih mesecih vrnili domov, oče pa je ostal v taborišču.
Po kapitulaciji Italije se je oče bolan in izčrpan vrnil domov, Pepca, ki je še naprej sodelovala z OF, je bila ponovno izdana, zaprta v Grosupljem in Ljubljani, preizkusila krute metode zasliševanja, bila deportirana v taborišče Ravensbrück, nato pa še v Falkenau in kasneje Magdeburg. Tu so interniranci prisilno delali cele dneve v rudniku soli. Od tudi so tabo-riščnice z živinskimi vagoni prepeljali v Bendorf, od tam pa v nečloveških pogojih, brez hrane in vode, po štirinajstdnevni vožnji v Hamburg.
Bile so popolnoma izčrpane, več jih je od prestanih tegob pomrlo. Tu je Pepca dočakala svobodo, domov se je lahko vrnila šele 16. septembra 1945.
Ko si je fizično opomogla, je šla ponovno v službo v tovarno Motvoz in platno. Leta 1951 se je poročila s Silvom Rupnikom. Tudi on je okusil tegobe medvojnih razmer. Zaradi sodelovanja v OF in s partizani je bil 13 mesecev interniran v taborišču na Rabu.
Pepca Rupnik je bila razgledana, energična in k pravičnosti naravnana oseba, tudi čedno dekle in pozneje žena. Družbeno aktivna je bila že tudi v času dela v tovarni Motvoz in platno, med drugim tudi članica in mentorica pevskega in dramskega krožka. Po upokojitvi pa se je uspešno vključevala v delo različnih krajevnih družbenih organizacij in društev: KO ZB NOV, Društva prijateljev mladine in druge oblike prostovoljskega dela v kraju. Prejela je vrsto družbenih pohval in priznanj, je častna članica DU Grosuplje. Kolikor ji zdravje omogoča, se še vedno z veseljem udeležuje občnih zborov, srečanj, proslav in drugih družabnih dogodkov.
Pripovedi in spomini vseh štirih jubilantov bi bili lahko prava učna ura našega življenja. In prav čudno se zdi, da bi nekateri takšne plemenite ljudi, ki jih vse trpljenje in grozote niso strle, kvečjemu še obogatile in požlahtnile, odrinili v kot, namesto da bi hlastno zajemali iz njihovega sveta vrednot in izročil. Res, lepo je, če se kaj vidi, ko se ozreš nazaj!
Iskrene čestitke iz KO ZB NOV Grosuplje!
Franc Štibernik
Zbor članov Društva civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana
27. redni Zbor članov Društva civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana je potekal v soboto, 23. marca 2013, v Gostilni Kramar. Prisotne je pozdravil in nagovoril župan dr. Peter Verlič in jim zaželel dobrodošlico v občini Grosuplje - kjer se konča Ljubljana in prične mehkoba dolenjskih gričev, kjer se prelepo podeželje močno prepleta z mestnim utripom.
Po uvodnem pozdravu župana so člani društva sprva obravnavali poročila o delu društva za preteklo leto in sprejeli delovni program za leto 2013, za tem pa je sledil prijetnejši del, kosilo z zabavnim srečanjem.
Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1971 in šteje 395 članov. Društvo je v vseh svojih dejav-
nostih usmerjeno k reševanju težav, s katerimi se srečujejo civilni invalidi vojn, kar vključuje prizadevanja za prilagajanje veljavne zakonodaje in konkretno pomoč članom.
Med programi, ki jih izvajajo, so najpomembnejši tisti, katerih cilj je povečanje kakovosti življenja člana, invalida. Med njimi so skrb za ohranjevanje zdravja, preprečevanje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti, usposabljanje za aktivno življenje in delo, usposabljanje invalidov za samopomoč ter svojcev in prostovoljcev za delo z invalidi, rekreacija in šport ter kulturna dejavnost. Na področju rekreacije in športa društvo organizira rekreativno vadbo v plavanju, kegljanju, streljanju, balinanju, šahu, pikadu, vrtnem kegljanju in pohode. V okviru kulturne dejavnosti pa društvo organizira oglede raznih gledaliških predstav v Ljubljani in okolici, razstav, muzejev ter koncertov. Poleg tega vsako leto organizira več strokovnih ekskurzij po Sloveniji in eno večdnevno ekskurzijo v kulturno zanimivo mesto v Evropi. S proslavami obeležijo dan žena, materinski dan, skupaj pa praznujejo tudi praznike, kot so novo leto, martinovo in pust.
Društvo organizira skupine za samopomoč ter najrazličnejša družabna srečanja. S svojimi aktivnostmi se trudi predvsem preprečiti socialno izoliranost svojih članov.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
104. redni letni volilni Občni zbor PGD Grosuplje
V soboto, 16 marca 2013, so v dvorani Gasilskega centra Grosuplje organizirali 104. redni letni volilni Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje. Poleg članov društva se je občnega zbora udeležilo več gostov, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Marjan Jakopin, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc in tudi predstavniki več prijateljskih društev. Na tokratnem občnem zboru društva pa so člani izvolili tudi novo vodstvo. Za naslednje petletno mandatno obdobje je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. Predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec je predstavil nekoliko obsežnejše poročilo društva, saj nam v poročilu ni predstavil le dela društva v preteklem letu, ampak najpomembnejše dosežke in druge dogodke, ki so zaznamovali društvo v zadnjih petih letih njegovega delovanja.
PGD Grosuplje je pričelo s praznovanjem 100-letnice društva že leta 2008 in v tem letu prevzelo novo vozilo GVC 16/25, že drugič pa so bili odlikovani z zlatim znakom Občine Grosuplje. Leto 2009 je bilo zgodovinsko, v znamenju praznovanja njihove 100-letnice. Na slovesnosti, ki so jo počastili s svečano parado izpred občinske zgradbe, so prevzeli novo vozilo GVM -1. V letu 2010 so bili prvič organizatorji tekmovanja za pokal Gasilske zveze Slovenije, njihovi veterani pa so bili v tem letu pokalni zmagovalci. V mesecu juniju nas je prizadela močna toča, v septembru poplave ter najhujša prometna nesreča na avtocesti. Radio Zeleni val in Rotary klub Grosuplje sta jim podelila zlati ključ Grosupljega in nov defibrilator, napravo za oživljanje. V letu 2011 so veliko dela posvetili obiskom naših vrtcev in šol ter izvedli vajo evakuacije v vrtcih Mojca in Pastirček, v decembru pa so izvedli operativno vajo tudi v Domu starejših občanov Grosuplje.
Za nami pa je leto 2012, ki si ga bodo gasilci PGD Grosuplje zapomnili predvsem kot zelo razgibano operativno leto, imeli so namreč kar 87 intervencij, kar je doslej največ v zgodovini njihovega društva. Veliko je
znovali materinski dan, tokrat z etnologom Borisom Kuharjem, v mesecu juniju so organizirali veselico z Mambo Kingsi, v septembru so izvedli predstavitev društva in evakuacije učencem na Osnovni šoli Louisa Adamiča, v mesecu požarne varnosti pa je potekala osrednja gasilska vaja, ki si jo je ogledal tudi minister za obrambo Aleš Hojs.
Načrtov ne manjka tudi za leto 2013. V mesecu marcu so tradicionalno praznovali materinski dan, v mesecu maju bodo prisostvovali Florija-novi maši in v juniju organizirali letno veselico. Na operativnem področju pa bodo v skladu s finančnimi zmožnostmi skrbeli za brezhibno pripravljenost njihovih članov za posredovanje na različnih intervencijah. Najpomembnejšo investicijo bo peljal odbor za nakup novega vozila AC 24/60. Novo vozilo bo predvidoma pripravljeno v mesecu decembru.
Člane in članice PGD Grosuplje pa je Iztok Vrhovec seznanil tudi z doseženim dogovorom z Občino Grosuplje, da se bo še v letošnjem letu z ograjo ogradilo območje gasilskega centra in oba dovoza opremilo z vrati. To je bila njihova dolgoletna želja.
Dejal je še, da je gasilski center Grosuplje star več kot 30 let in zato že precej dotrajan. Z Občino Grosuplje jim je uspelo doseči dogovor o njegovi energetski sanaciji. Predvidevajo, da bodo lahko leta 2016 začeli in končali sanacijo, to pomeni obnovo strehe nad garažami, zamenjavo dotrajanih oken in zadnjih garažnih vrat, obnovo fasade, ogrevanja, prenovo glavnega vhoda ter hodnika in pritličja.
Na občnem zboru društva sta vse prisotne pozdravila in nagovorila tudi župan dr. Peter Ver-lič in direktor občinske uprave Dušan Hočevar.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, zato se je župan dr. Peter Verlič zahvalil staremu vodstvu in čestital novemu vodstvu. »Izteki mandatov in novi mandati so vedno nekakšna prelomnica, ko se človek zamisli nad svojim delom. Zahvalil bi se vsem, ki ste bili v vodstvu društva v preteklem mandatu, hkrati pa bi zaželel veliko delovne energije, spodbude, optimizma novemu vodstvu in seveda društvu nasploh pri njegovih načrtih v novem mandatu,« je dejal župan.
bilo prometnih nesreč ter kar trije veliki požari: gasilskega doma v Ško-cjanu, na gospodarskem poslopju v Boštanju in v stanovanjski hiši na Adamičevi cesti. Za reševanje je potrebno imeti dovolj znanja, energije in psihofizične pripravljenosti.
Med pomembnejšimi dogodki društva v preteklem letu pa so bili obisk predstavnikov občine Velika Kladuša iz Bosne in Hercegovine v mesecu januarju, v mesecu marcu so s članicami društva tradicionalno pra-
Direktor občinske uprave Dušan Hočevar pa je pohvalil ustroj in delovanje gasilskih društev, saj v njih sodelujejo vsi, od najmlajših pa do najstarejših. Še posebno se mu zdi pomembno, da gradijo svoje temelje že na najmlajših. Ob tej priložnosti pa je članom in članicam društva podal nekaj več informacij tudi o načrtovani energetski sanaciji gasilskega centra.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
102. občni zbor PGD Račna
V soboto, 16. 3. 2013, je v dvorani gasilskega doma v Račni potekal 102. redni občni zbor PGD Račna, ki sta se ga poleg številnih članov in članic udeležila tudi predstavnik GZ Grosuplje Jože Kocjan in predstavnica Komisije za delo s članicami pri GZ Grosuplje Mojca Lužnik.
podelitev spominskih slik gasilcem pripravnikom. Foto: Ciril Zajec
Po uvodnem nagovoru in izvolitvi delovnega predsedstva je delo in dosežke društva v preteklem letu kratko predstavil predsednik Jožef Valentinčič. Poleg uspehov na tekmovalnem področju je izpostavil predvsem ureditev garaže s postavitvijo omaric za interventne obleke ter dokončanje klubskega prostora v gasilskem domu, ki je namenjen druženju članov. Da
je bilo delo društva uspešno, so pokazala tudi poročila poveljnika in blagajnika. Sprejet je bil plan dela za leto 2013, mladim so bili podeljeni čini pionirja gasilca in mladinca gasilca ter preventivne značke. Za uspešno opravljen zahteven tečaj za specialnost bolničar-- prvi posredovalec sta diplomo prejeli Zdenka Valentinčič in Andreja Derenda. Največ navdušenja so bili deležni gasilci pripravniki, ki so v preteklem letu postali državni podprva-ki v kvizu za gasilsko mladino. Za dosežen uspeh so prejeli spominske slike s tekmovanja Miran Sašek, Timotej Gruden, Peter Perme ter njihov mentor in poveljnik društva Mirko Gačnik, ki je ekipo pripravil za tekmovanje.Izvoljen je bil nov upravni odbor, krmilo društva pa je prevzel novo izvoljeni predsednik Aleš Kastelic, ki se je svojemu predhodniku Jožefu Valentinčiču zahvalil za uspešno in požrtvovalno delo v preteklih enaindvajsetih letih.
Najbolj slovesen trenutek občnega zbora je prišel ob koncu, ko je župnik Janez Kebe blagoslovil novo sodobno motorno črpalko MB 10/10 znamke Ziegler ultra power 3, predsednik društva Jožef Valentinčič pa jo je tudi preizkusil. Za društvo je bil to zgodovinski dogodek, saj gre za šele tretjo tovrstno pridobitev v njegovi zgodovini. Prvo motorno črpalko znamke DKW je društvo kupilo že leta 1938, leta 1969 pa je bila slovesno predana v uporabo mala motorna brizgalna znamke
Rosenbauer, ki jo je društvo uporabljalo vse do danes. V želji po čim boljši pripravljenosti na operativnem in tekmovalnem področju je bila sprejeta odločitev o nakupu nove, zmogljivejše črpalke. Udeleženci občnega zbora so si z zanimanjem ogledali novo pridobitev in si bili enotni v želji, da bi jo čim večkrat uporabljali na gasilskih tekmovanjih ter čim manjkrat pri gašenju požarov. Prijetno druženje se je ob pogostitvi, pesmi in zvokih harmonike nadaljevalo še pozno v noč.
Za PGD Račna zapisala Judita Škoda
Blagoslov nove motorne črpalke. Foto: Ciril Zajec
Občni zbor Društva upokojencev Grosuplje
V	soboto, 16. marca 2013, je bil v Družbenem domu Grosuplje občni zbor Društva upokojencev Grosuplje. Članom društva se je na občnem zboru pridružilo več gostov, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko in predsednica Koordinacije društev upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Malči Žitnik.
Vse prisotne je pozdravil župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in jih ob tej priložnosti seznanil, da je Občina Grosuplje prejemnica certifikata Zlati kamen, ki izdvaja občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja. Takšnih priznanj je vedno vesel, hkrati pa to pomeni tudi precej odgovornosti za naprej. Vendar pa, kot je dejal župan, je optimizem na mestu. Občini je uspelo pridobiti nekaj manj kot 15 mio evrov nepovratnih evropskih sredstev za nadgradnjo čistilne naprave in dograditev kanalizacijskega omrežja, uspeli smo tudi na razpisu za energetsko prenovo Vrtca Kekec, šole v Šmarju in šole na Tovarniški z Vrtcem Tinkara. Pripravlja pa se tudi projekt »starejšim prijazna občina« in v ta namen bomo na Občini verjetno že v naslednjem mesecu ustanovili posebno delovno skupino.
Predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec je zbranim članom in ostalim prisotnim podal poročilu o delu društva v preteklem letu, predstavil pa je tudi plan dela za letošnje leto. Društvo je med večjimi v Sloveniji in šteje okoli 1245 članov. V okviru društva aktivno delujejo komisije za zdravstvene zadeve, šport in socialne zadeve ter 35 poverjenikov, ki so skrbniki za neposreden kontakt med člani.
V	letu 2012 sta predsednik društva Drago Andročec in župan dr. Peter Verlič po predhodnem dogovoru obiskala 100-letne jubilante, ki so bili
obiska izredno veseli. Sicer pa je društvo vse svoje člane, ki so v lanskem letu praznovali 80. rojstni dan, počastilo z vožnjo po Ljubljanici. Realizirano je bilo letovanje v Izoli, več izletov, martinovanje, trgatev, praznovanje ob dnevu žena in materinskem dnevu, prednovoletno srečanje in še bi lahko naštevali. Člani društva so se redno udeleževali športnih iger, prav tako pa društvo v svojih prostorih redno izvaja različne krožke ter skrbi za redno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Uspešno delo bo društvo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Na občnem zboru društva se je članom predstavila prostovoljka Damjana Vidic, voditeljica skupine za samopomoč, in jih povabila, da se skupini pridružijo, Roman Horvat s Policijske postaje Grosuplje pa je članom pripravil koristno predavanje, kako ravnati ob vlomu in se zaščititi pred vlomom. S petjem so se nam predstavile članice Ženskega pevskega zbora Magdalena.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
BAD BOYS BAND nadaljuje glasbeno pot
Peterica mladih iz skupine BAD BOYS BAND uspešno nadaljuje svojo glasbeno pot. Otroci so stari od 9 do 14 let in obiskujejo Glasbeno šolo Lipičnik v Grosuplju.
Lansko leto jeseni smo v Grosupeljskih odmevih že poročali o njihovem uspehu na svetovni glasbeni lestvici Beat100, kjer so dosegli 3.mesto. Letos spomladi pa je skupino presenetilo kar nekaj povabil. Televizijski uredniki so skupino povabili na intervju za otroško oddajo INFODROM na prvem programu slovenske nacionalne televizije. Oddaja bo na sporedu 17. maja 2013 ob 18 uri. Vendar to še ni vse!
Letos spomladi je člane skupine presenetilo povabilo znane slovenske rock skupine "Big foot mama" k skupnemu sodelovanju pri projektu "5 TA HUDIH", pri katerem je "Big foot mama" povabila pogumne glasbenike, da se jim na koncertu v Križankah pridružijo na odru. V zvezi s tem so na svoji spletni strani organizirali natečaj za mlade talente.
V okviru projekta pa načrtujejo še druge zanimive dogodke. Tako so v začetku aprila BAD BOYSi zaigrali in zapeli pesem "Nisem več s tabo" za vse povabljene novinarje in druge goste, ki so se udeležili tiskovne konfe-
rence skupine "Big foot mama".
Obe glasbeni skupini sta sodelovali tudi v oddaji ZADETEK V PETEK, ki je na sporedu na TV3 Media ob 20 uri.
Najbolj pa so se mladi iz BAD BOYS BAND-a razveselili, da bodo lahko zaigrali in zapeli na koncertu "Big foot mame" v Križankah, 17. maja 2013. Vabljeni vsi naši krajani in mladina!
Zvezdana Haszlakiewicz
RAZPIS
o nagradi in priznanjih Občine Grosuplje za leto 2013
OBČINA GROSUPLJE
URAD ZA SPLOSNE ZADEVE tel.: +836(1) 7888 750 info@grosuplje.si www.grosuplje.si
1.člen
Nagrada in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem ter drugih področjih.
Podeljena bodo naslednje nagrade in priznanja:
-	NAGRADA OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE,
-	PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAMOM OBČINE GROSUPLJE,
-	PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE S SREBR NIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE,
-	PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE.
2.člen
Nagrada in priznanja se podeljujejo enkrat letno, ob občinskem prazniku, 25.junija.
Podeli se največ ena nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, ki se sestoji iz: listine, zlatega znaka Občine Grosuplje in denarne nagrade. Denarna nagrada se podeli samo posameznikom. Komisija lahko odloči, da se denarna nagrada ne podeli.
Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in zlati znak Občine Grosuplje.
Podeli se lahko največ eno priznanje občine v obliki:
a)	listine in zlatega znaka Občine Grosuplje,
b)	listine in srebrnega znaka Občine Grosuplje,
c)	listine in bronastega znaka Občine Grosuplje.
3.	člen
Predlog za podelitev nagrade in priznanj lahko podajo občinska uprava, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, člani občinskega sveta ter občani občine Grosuplje.
Posamezni predlagatelj lahko predlaga le po enega kandidata za vsako kategorijo nagrad in priznanj, prav tako isti predlagatelj lahko predlaga isto osebo le v eno kategorijo nagrad in priznanj.
Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, kjer morajo biti obvezno izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v nasprotnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno.
Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišču Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 in na občinski spletni stani: http:/www.grosuplje.si.
O podelitvi nagrade in priznanj bo odločal Občinski svet Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
4.	člen
Rok za oddajo pisnih predlogov z obrazložitvijo na predpisanih obrazcih je do sobote, 18. maja 2013. Predloge posredujte na naslov: OBČINA GROSUPLJE, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje - s pripisom ''Nagrade in priznanja''.
OBttltA CftMII'l.[F: HQ*tlS|]A TA M.hNHAlNA vpRrtfcANlA, VOU TTE ijfalW WJVAWA PftFPSfiDNIK
Dr. llrrtlf tvidifli
¥ v
A r
L/ v
Obvestilo o prijavi škod od divjadi
Spoštovani občani,
preko občinskega glasila Vas obveščamo, da je oseba, ki ji je potrebno prijaviti škodo, ki jo divjad povzroči na kmetijskih in gozdnih kulturah na območju Lovske družine Taborska jama: Brane Momčilovič, Obrtniška 17A, 1290 Grosuplje (GSM: 041- 549 593).
V skladu z določili 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004) je oškodovanec dolžan škodo pisno prijaviti v roku treh dni, ko je škodo opazil, zgoraj navedeni osebi - pooblaščencu upravljalca lovišča.
Z željami po čim manjšem številu tovrstnih škodnih primerov Vas vljudno pozdravljamo!
Upravni odbor LD Taborska jama.
Spomini in zahvale
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, ata, brata in strica
ANTONA TOMŠIČA
iz Gornjega Rogatca pri Grosupljem, (1939 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Posebna zahvala njegovi sestri Ivani Perme, ki je bila do zadnjega z njim in mu stala ob strani.
Iskrena hvala osebju in zdravnikom ZD Grosuplje.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE URBANČIČ
iz Brinja. (10.7.1931-8.3.2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bližnjim sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi zdravniškemu osebju ZD Grosuplje ter župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
MAKSA FAJDIGA
(1.7. 1931 - 12. 2. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Fani Žagar za čustven nagovor ob slovesu, gospodu kaplanu Gregorju Gorencu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem Moškega pevskega zbora Samorastnik, trobentaču Mihu Kaduncu in gospodu Adamiču za vso pomoč pri pogrebni slovesnosti.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar!
ZAHVALA
V 70. letu starosti je tiho zaspala in se za vedno od nas poslovila draga žena, mama, sestra, tašča, babica in prababica
MARIJA JELENINOVSKI
z Malega Vrha.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku Bojanu Korošaku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem MPZ Šmarje - Sap za lepo odpete pesmi ter hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal.
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
STANISLAV BLAŽIČ
iz Luč pri Grosupljem.
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino v težkih in žalostnih trenutkih ter nam izrazili svoja sožalja. Obenem se tudi zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, cerkvene darove in svete maše. Iskrena hvala vsem za vso izkazano pomoč.
Zahvala g. župnikoma Andreju Šinku ter Franciju Petriču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem pevskega zbora Samoratniki, pogrebnikom za organizacijo pogrebne slovestnosti ter zaigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjem počitku, vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste obdržali v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Jelka Poženel (16. 11. 1916 - 12. 3. 2013) - nekrolog
V 97. letu starosti se je poslovila od nas nekdanja grosupeljska učiteljica, kulturna delavka in raziskovalka naših krajev Jelka Poženel.
Jelka Poženel se je rodila 16. novembra 1916 v Ljubljani očetu Albertu Poženelu in materi Angeli Kokalj Poženel. Oče Albert je bil gradbeni inženir in zaposlen v gradbeni upravi mestaLjubljane, nazadnje kot direktor mestnega gradbenega urada. Mati Angela je bila učiteljica.
Zakoncema Poženel sta se poleg Jelke rodili še Branka in Draga, vse tri so končale učiteljišče, Draga in Jelka pa po 2. svetovni vojni še Višjo pedagoško šolo.
Po končani osnovni šoli je Jelka naredila 5 razredov gimnazije na mestni dekliški šoli - liceju ter nato nadaljevala šolanje na učiteljišču. Maturo je opravljala v juniju 1940, jeseni tega leta pa je že dobila dekret zaprvo službo na dvorazredni šoli v Podgorju pri Sevnici. V februarju 1941 je na svojo prošnjo odšla nasosednjo večrazredno šolo v Zabukovju, kjer pa je ostala le doprihoda Nemcev. V začetku maja se je vrnila v Ljubljano. Med vojno je bila doma, brez službe.
Po vojni jo je okrajni šolski nadzornik na Jesenicah dodelil osnovni šoli v Gorjah pri Bledu. Tam je delala dobro leto in medtem na šoli opravila praktični učiteljski izpit. V tem času je delala tudi v športnem društvu v sodelovanju z Lovrom Žemljo, znanim smučarskim tekačem. Ko ji je jeseni 1946 umrl oče, je z željo, da ne bi bila mati Angela tako sama, prosila za službo bliže Ljubljani.Dobila jo je v Šmarju - Sapu, kjer je učila 2. razred. Ker so medtem reorganizirali šolstvo in uvedli v Grosupljem sedemletko, je po dveh letih odšla v Grosuplje.V tem času se je vpisala tudi na izredni študij na Višji pedagoški šoli - smer zemljepis in zgodovina, kjer je diplomirala leta 1952.
Ker je bil v Grosupljem sedež okraja, je bilo treba poučevati še na raznih tečajih, večernih šolah in podobno. Na Grosupljem je učila 15 let - vse do 31. 8. 1962. V tem času je izdelala veliko učnih pripomočkov in zbrala mineraloško zbirko. Vodila je Počitniško zvezo na šoli in pripravila zanje mnoge izlete. Vodila je tudi sindikalne izlete učiteljev po Jugoslaviji. Na novo je uredila in obnovila delovanje ljudske knjižnice. Za učitelje nižjih razredov je zbrala snov za 189 strani obsežen priročnik za spoznavanje Grosupeljske kotline z naslovom Zahodni del občine Grosuplje, ki ga je leta 1962 izdal Svet za šolstvo občinskega ljudskega Grosuplje in Zavod za prosvetno pedagogiko Vič. Ob tem delu je raziskovala kraške pojave v okolici in
o njih obveščala profesorja Romana Savnika na Inštitutu za proučevanje Krasa. Dela v Grosupljem je opravljala z zadovoljstvom in se je z veseljem spominjala teh let.
Leta 1962 je odšla na osnovno šolo Vide Pregarc v Zeleni jami v Ljubljani, po dveh letih pa je prešla na osnovno šolo v Savskem naselju v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve v letu 1975. Tudi na tej šoli je veliko prispevala k obogatitvi zbirke učnih pripomočkov, pri čemer je sodeloval tudi zgodovinski krožek, ki ga je vodila.
Po upokojitvi je živela na svojem domu v Ilirski 21 v Ljubljani vse do zadnjih dveh let, ki jih je do svoje smrti preživela v bližnjem Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani.
(Po družinskem gradivu Naš rod, ki ga je pripravila in uredila pokojna, posredoval Ciril Burgar, mož Metke Burgar, nečakinje Jelke Poženel).
Svoje nekdanje učiteljice zemljepisa in zgodovine se njeni grosupeljski učenci in učenke spominjajo z občudovanjem in hvaležnostjo. Pri zemljepisu jim je odprla okno v vesolje in v stvarno ter politično, državno členitev Zemlje, odkrivala jim je domovino ter podobe tujih dežel in mest, od katerih je mnoge sama obiskala in znala o obisku tudi kaj zanimivega povedati. Pri zgodovini pa so skupaj z njo potovali skozi dogodke časov. Njene metodično zelo urejene ure so bile resne, delovne, zelo zanimive in bogate. Na začetku ure je navadno bilo spraševanje že obdelane snovi, nato so jemali naprej, pred koncem ure pa skupaj na kratko ponovili pravkar predstavljeno snov in dobili kako posebno nalogo za doma. Med spraševanjem oziroma ponavljanjem so morale biti vse knjige in zvezki na klopi in zaprti. Nanjo so se otroci obračali s "Tovaršica!", med seboj pa so jo klicali Poženelka. Svojih učencev in učenk ni samo veliko naučila, ampak je bila tudi odlična vzgojiteljica: stroga, resna in redoljubna, toda tudi uvidevna in kdaj se je na svoj poseben način tudi zasmejala.
Nekateri od učencev so hodili k Poženelki tudi na obisk, kar je bilo za čase, ko je učiteljica še imela izjemen ugled, znamenje posebno dobrih medsebojnih odnosov. Stanovala je v vzhodnem krilu šole v veliki sobi v drugem nadstropju, seveda brez kopalnice. V enaki sosednji sobi je stanovala ravnateljica Lojza Umnik, s katero sta se zelo dobro razumeli, na drugi strani pa je bilo stanovanje hišnice Marinčičeve oziroma Angele Plavec. Poženelova je več let vodila splošno izobraževalno (občinsko) knjižnico, ki je bila tedaj v Milerjevi hiši. V knjižnici, ki se je pod njenim vodstvom lepo razvijala, so delale tudi nekatere druge učiteljice: Silva Gorše, Marija Perme, Milka Mavec pa tudi kakšen Poženelkin nekdanji učenec.
V spominu njenih učencev in učiteljev z Grosupljega živi kot prijazna, prijetna, delu predana učiteljica, dobra prijateljica in spoštovana sodelavka.
Zapisala Marija Samec in Jakob Müller
S-o, L/vc; v Sri^z-^
Veni, vidi, VICI
Zgodovina se ponavlja
prvošolček petrček je kmalu po zadnji svetovrn wjm prinesel iz šole peterokrako zvezdo. slabovidna babica si jo je dobro ogledala, nato še otipala in menila: »Nekaj podobnega se je prikazalo nad Betlehemom v času Jezusovega rojstva. Petrček, le kaj si delal, da si odlomil rep!«
Stare izkušnje
Mož: »Pozno je že, spat bo treba. Tudi tisti fant, ki vasuje pri naši Zorki bi se moral že posloviti.«
Žena: »Pusti ju še malo, saj veš, kaj sva počela midva, ko sva bila njunih let.«
Mož: »Viš ga vraga, na to pa sploh nisem pomislil. Takoj ga bom spodil!«
Neugodna lokacija
»Kiinstlovi so pa res popolni vegetarijanci,« razlaga žena možu. »Zakaj tako misliš,« je radoveden mož. »Kar poglej; celo to jih je motilo, da stanujejo v Mesarski ulici, pa so se preselili na Zelenjavni trg.«
Pravočasno preimenovanje
Metod: »Izraz »tašča« mi je tako zoprn, da ga ne morem slišati.«
Cene: »To že razumem, toda kako shajaš sedaj, ko si se oženil?«
Metod: »Nič lažjega, že pred enim letom sem se potrudi, da tašči sedaj lahko rečem babica!«
Zaporniški pomenek
»Zal<aj sediš?« »Zaradi prehitre vožnje.« »Zal<aj pa ti?«
»Zaradi prepočasne vožnje.« »To pa ni mogoče.«
»Seveda je - ujeli so me, l<o sem bežal z banl<e.«
' i1 ' - ' ^ i y f . \ " ' j
' i \ t 'I	I \ \ ■ f

' 'Pripravlja in ureja; .r Leopold Sever i
Če ne vem, pa poizvem (veseli kviz)
1.	Kateri znani Slovenki bi banke dandanes nerade odobrile kredit?
a)	Pepi Žnidarjevi
b)	Neži Mesarjevi
c)	Mici Kovačevi
2.	Kaj dela Matiček v znani Linhartovi veseloigri?
a)	se veseli
b)	se ženi
c)	se kesa, ker se je ženil
3.	Zapiši število oseb, ki nastopajo skupaj z »židano marelo« ....
4.	Označi kulturo, ki so jo prednamci najprej gojHH
a)	repa
b)	koruza
c)	krompir
4. 5. Kaj kaže podoba?
Odgovori: 1. c, 2. b, 3. dve, 4. a, 5. zakonski prepir. Najdete jih na razdalji manj kot po1 metra.
t> 4 4 f 4 f 4 4 4> 4* 4> 4* t>
Kako so Breznikovi otroci njivo gnojili
Tisto leto je sneg obležal dolgo v pomlad in kmetovanje je zamuja|o. Tudi Breznikov oče je bil v skrbeh, kako se bo izšlo z delom. Zato je zvečer naložil zvrhan voz gnoja in velel svojim sinovom naj ga zjutraj zarana odpeljejo v Gornji laz in raztrosijo, da bodo naslednji dan njivo lahko zorali. »Jaz ne utegnem z vami, ker moram gnati kravo na sejem,« je še dodal.
»Kaj pa, če bo gnoja preveč,« je vprašal eden od nadebudnih sinov? Oče je vprašanje vzel za šalo, zato je odvrnil: »če ga bo preveč, ga pa nazaj pripeljite.«
Zjutraj so Breznikovi kratkohlačniki res zapregli voN in v G°mjem lazu pognojili njivo. Toda joj; ko so prišli do konca jim je osta|o še polovico gnoja na vozu. »Preveč ga je,« je ugotovil najstarejši in »hi, hot« z gnojem proti domu.
Doma so ravno z voza metali »gnojni višek«, ko je na dvorišče prilomastil ata Breznik: »Osli zmešani, kaj pa delate?« »Gnoja je bi|o preveč, pa smo ga nazaj pripeljali,« so vsi v en glas pojasnili sinovi. Oče Breznik je že dvignili roko, da bo vsakemu primat zaušnico, a se je premislil. Spoznal je namreč, da se z otroki ne gre šaliti tako kot z odraslimi; še posebej ne, če je kaj v povezal z delom. Tisto leto je Breznikova njiva v Gornjem lazu slabo rodila: bila je jako slabo pognojena.
Leopold Sever
trgovina za maße živali in salon za nego psov
Adamičeva cesta 2, Grosuplje Tel: 01/78-888-90 040/831-553
mail: info@doqmaniQ.si www.doqmania.si
Vitalveto

Sredstva proti zajedavcem: Šamponi, pršila, pipete, in repelentne ovratnice za vašega kosmatinca ter insekticidi za bivalni prostor
#bogadualo
nature plus extra power
j A.'
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
sobota, 20. april, ob 8.00 uri	8. POHOD IZ GROSUPLJEGA K ŽUPANOVI JAMI PO EVROPSKI PEŠPOTI E-6	Izpred železniške postaje Grosuplje	Zupanova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje
sobota, 20. april, ob 17.00 uri	NOGOMET BRINJE - KOČEVJE (Regionalna Ljubljanska liga - 16. krog)	Stadion Brinje	Nogometni klub Brinje
torek, 23. april, ob 21.00 uri	KOŠARKA - moški GROSUPLJE - ROGAŠKA CRYSTAL (Liga za obstanek - 9. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Košarkarski klub Grosuplje
sreda, 1. maj, ob 9.30 uri	1. MAJ PRAZNIK DELA, budnice; člani orkestra pod mentorstvom Mitje Dragoliča in Andreja Tomažina	pred Adamičevim spomenikom	Pihalni orkester GŠ Grosuplje, ZKD Grosuplje
sobota, 4. maj, ob 17.00 uri	NOGOMET BRINJE - KOLPA (Regionalna Ljubljanska liga - 18. krog)	Stadion Brinje	Nogometni klub Brinje
petek,10. maj, ob 19.00 uri	KONCERT ORKESTROV GŠ GROSUPLJE, letni koncert	Avla OŠ LA Grosuplje	GŠ Grosuplje
petek,10. maj, ob 19.30uri	Daniil Ivanovič Harms: ELIZABETA BAM, groteska in absurd kot žanr klovnovskega gledališča	Kulturni dom Grosuplje	Zavod Bufeto, ZKD Grosuplje
sobota, 11. maj, ob 19.00 uri	ROKOMET RK GROSUPLJE - RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL (1. B liga - 21. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Rokometni klub Grosuplje
torek, 14. maj, ob 18.00 uri	GOVORICA TELESA, otvoritev razstave	Galerija Mestne knjižnice Grosuplje	Likovna skupina Paleta KD Teater, ZKD Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje
sreda, 15. maj, ob 17.00 uri	NOGOMET BRINJE - KOMENDA (Regionalna Ljubljanska liga - 14. krog)	Stadion Brinje	Nogometni klub Brinje
sobota, 18. maj, ob 17.00 uri	NOGOMET BRINJE - SVOBODA LJUBLJANA (Regionalna Ljubljanska liga - 20. krog)	Stadion Brinje	Nogometni klub Brinje
sobota, 18. maj, ob 19.00 uri	LETNI KONCERT, vokalni koncert; članice VS Brinke	Družbeni dom Grosuplje	KD Šentjurski oktet, VS Brinke, ZKD Grosuplje
sobota, 18. maj, ob 19.00 uri	ROKOMET RK GROSUPLJE - RK DAMAHAUS CERKLJE (1. B liga - 22. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Rokometni klub Grosuplje
nedelja, 19. maj, ob 16.00 uri	PRI NAS JE LEPO, veseloigra; režija in zamisel: Edvard Adamič, izvajajo člani ansambla ljudski pevci	Gasilski dom Polica	KD Polica, ljudski pevci, ZKD Grosuplje
četrtek, 23. maj, ob 18.00 uri	UJETA STOTINKA, otvoritev razstave fotografij	dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Fotografska skupina društva za ITZO Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, ZKD Grosuplje
četrtek, 23. maj, ob 19.30 uri	Jure Karas, Lado Bizovičar, Gašper Konec: SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž, komedija	Kulturni Dom Grosuplje	Špas Teater, ZKD Grosuplje
nedelja, 26. maj	DAN DOŽIVETIJ PRI ŽUPANOVI JAMI, aktivna prireditev za vse generacije, možnost ogleda jame	Zupanova jama	Zupanova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje
Info in rezervacije vstopnic:ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje, T: 01/786 40 28
Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma:
17:00 - 19:00 sreda, in uro pred predstavo
Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje:
13:00 - 16:00 torek in četrtek
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.