aiKOs3>»oooooooo>i»OQP^»>0'OOoooo>o;vv>o.g>g>;>oof>o^ Mateja Čoh "V IMENU SLOVENSKEGA NARODA: KRIVI!" "Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zve- sto služil narodu in da bom sodil zakonito in ne- pristransko, varujoč in braneč pridobitve narod- no osvobodilne borbe."1 Tako so v Mariboru 28. junija 1945 v prisotnosti Alojzija Žigona, Jožeta Černeta in Jožeta Pavličiča prisegli sodniki Av- gust Habermuth, dr. Emil Korbar in Miloš Senica. S tem dejanjem so formalno postali predsedniki treh senatov sodišča slovenske narodne časti (SNČ), ki so poleti 1945 poslovali v mariborskem okrožju. Nekaj dni kasneje je priseglo še 14 čla- nov oz. sodnikov porotnikov in trije tajniki SNČ v Mariboru.- Na podlagi zapisnikov o zaprisegi, ki jih je bilo potrebno poslati na sedež SNČ v Ljub- ljano, so sodniki porotniki in tajniki SNČ dobili ustrezne dekrete, s katerimi je bilo potrjeno nji- hovo imenovanje za člane SNČ v Mariboru.3 Ustanovitev SNČ so v Sloveniji načrtovali že pred koncem vojne. Po osvoboditvi je bilo na- mreč mogoče pričakovati samovoljno obraču- Pokrajinskt arhiv Maribor, fond- SoehSče narodne časti I945(uapie/ PAM, SNČ). šk 18. 1249004/18/1 (Zapi- snik o zaprisegi sodnikov sodišča slov narodne časti ) Sodniki porotniki manborskega SNČ so bili Vitla Kosi, študentka iz Slivnice pri Mariboru, Flora Kotnik, kmeti- ca iz Podkraja pri fiuštanju, dr. Jože Lampret, duhov- nik iz Maribora, Riko Legat, delavec tu Slovenske Bistri- ce. Pavel Medvešek, livar iz (iuštan/a, Anton Milc/a, študent medicine iz Maribora, Ivan Muršak, kmet iz Spodn/e Voličine (Sv. Lenart), Franc Obran, posestniški sin tz Ormoža, Ivan Ornik, barvarski mojster iz Mari- bora, Anton Pegan, mizar iz Studencev pri Mariboru, navanje domačinov s pripadniki okupatorske vojske in njihovimi simpatizerji. Glede na grozo- dejstva, ki so jih počeli Nemci med okupacijo (izseljevanje, ponemčevanje, transporti v kon- centracijska taborišča in streljanje talcev), je bil strah pred takimi obračunavanji gotovo upravi- čen. Z omenjenim problemom se niso srečevali samo v Sloveniji, ampak povsod, kjer je okupa- torjevo nasilje pustilo globoke rane in moreče spomine na pravkar minula vojna leta. Eno od rešitev tega problema je nova oblast, tako v Sloveniji kot drugod po Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, v Romuniji in ponekod v za- hodni Evropi (Francija, Belgija, Nizozemska) vi- dela v ustanovitvi sodišč narodne časti.4 Tako je že marca 1945 CK KPS sprejel sklep o ustanovi- tvi sodišča slovenske narodne časti.5 Formalno je bilo ustanovljeno z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narod- Alojz Rižner, čevljarski pomočnik iz Gornje Radgone, Vincenc Seljak, rudar iz Idrije, Marija Valentan, gospo- dinja iz Maribora in Franc Pogorele, kamnosek iz Rib- nice na Pohorju. Kot tajniki so prisegli Kare! Krin, Du- šan Orel in Marija Valnctan. (Prav tam). •! PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov..., 12 julij 1945). 4 Vodušek Stanč, Jerca- Prevzem oblasti 1944-1946 (na- prej Prevzem), str 187-188. Dr. Marjan Mehle: O vlogi vojaških in narodnih sodišč ter sodišča slovenske na- rodne časti. Slovenski poročevalec (SP), 20 julij 1945, št 78, str J. * Sodišče slovenske narodne časti, Enciklopedija Sloveni- je 12. ZGODOVINA ZA VSE 67 no čast (naprej Zakon), ki ga je sprejelo Pred- sedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS) brez razprave 5. junija 1945 in je bil uradno objavljen štiri dni kasneje/' Za Slovenijo je bilo ustanovljeno eno SNČ. Nje- govi člani so bili predsednik SNČ, predsedstveni tajnik, člani - sodniki porotniki in določeno šte- vilo tajnikov pravnikov, ki jih je imenovalo pred- sedstvo SNOS-a. 13. junija 1945 je bil s posebnim odlokom omenjenega predsedstva za predsedni- ka SNČ imenovan sodnik Alojzij Žigon. Predseds- tveni tajnik je postal Jože Černe, prav tako sod- nik. SNČ je imelo sedež v Ljubljani, posamezni petčlanski senati sodišča pa so zasedali v Ljublja- ni,7 Kranju, Novem mestu, Celju,K Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Vsak senat SNČ je bil izbran po- sebej, dodeljen mu je bil tajnik, ki je bil navadno pripravnik pravniškega poklica.9 SNČ je bilo izredno sodišče,10 pred katerim so po vsej Sloveniji sodili tistim, ki so bili obtoženi, da so med vojno s svojimi dejanji kakorkoli priza- deli slovensko narodno čast. Povedano drugače: pred to sodišče so bili "postavljeni" vsi tisti, ki so med vojno gospodarsko, politično, kulturno ali kako drugače sodelovali z okupatorjem, tisti, ki so pripomogli h kapitulaciji stare Jugoslavije, in tisti, ki so imeli kakršnekoli stike z okupatorjem. Tako je SNČ v Mariboru sodilo vsem tistim, ki so bili obtoženi, da so bili med vojno člani Kultur- bunda (KB), Štajerske domovinske zveze (ŠDZ) in nacistične stranke (NSDAP); tistim, ki so pove- ličevali nemško vojsko in njene dosežke ter sra- motili partizane in NOB, se udeleževali hajk proti partizanom in nemškim oblastem ovajali zaved- ne Slovence; tistim, ki so sodelovali v vojaških in polvojaških nacističnih formacijah (Wehr- mannschaft, Volkssturm), in nenazadnje tistim, ki so bili zaposleni v okupatorjevih gospodarskih 6 Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije (naprej Ul SNOS in NVSJ, 9. junij 1945, št. 7. Vodnick Starič- Prevzem, str 274. 7 O procesih pred SNČ v Ljubljani glej Vodušek Starič Prevzem, str 275-278 H O procesih pred SNČ v Celju glej Mikola, Milko Sodni procesi na Celjskem 1944-1951 (naprej Sodni procesij, str 92-94 '> Ul SNOS in NVS, 9 junij 1945, št. 7. PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1, (Predsednikom senatov .). 10 Redna sodišča poleti 1945 v Sloveniji še niso delovala. Poleg med vojno ustanovljenih vojaških sodišč, ki so de- lovala na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944 in so sodila narodnim sovražnikom, zločincem m izdajalcem, je bilo SNČ edino sodišče, ki je delovalo v Sloveniji do septembra 1945, ko so začela z delom red- na sodišča. objektih in ki so zbirali hrano in obleko za nemš- ke vojake (sodelovanje pri t.i. nabiralnih akcijah). Poleg navedenega je sodišče sodilo ženskam tu- di zato, ker naj bi imele intimne stike z nemškimi vojaki ali se z njimi kako drugače zabavale." Kot priča naslednjih nekaj primerov, je bilo usta- navljanje SNČ propagandno zelo dobro podprto, saj je bila javnost preko raznih člankov zasuta s pi- sanjem o narodni časti, narodnem izdajstvu in o tem, kakšno kazen si zaslužijo krivci. V različnih časopisih so bili objavljeni članki o odgovornosti posameznikov in pozivi ljudem, naj pomagajo pri odkrivanju narodnih izdajalcev in zločincev. Tako je bilo junija 1945 v Slovenskem poroče- valcu, glasilu OF, med drugim objavljeno, da so med drugo svetovno vojno obstajali ljudje, "ki jim ni bilo nikdar mar lastnega naroda in njego- vih koristi, ljudje ki so vedno živeli samo zase in za svoje osebne interese. /.../ Ti ljudje brez vsa- kega ponosa, samozavesti in narodnega čuta so v tistem trenutku kot pravi hlapci in strahopetci še poslednjič pljunili na svojo nacionalno čast in se začeli udinjati okupatorju /.../ mu pomaga- li sejati mržnjo med jugoslovanskimi narodi, slu- žili so njegovemu državnemu stroju in mu delali najrazličnejše druge usluge."12 Na ta način so "omadeževali svojo narodno čast, ki je tedaj od slehernega poštenega Sloven- ca zahtevala, da vse svoje sile stavi na razpolago domovini in borbi za njeno dokončno svobo- do." Zato jih je bilo potrebno kaznovati, ker "na noben način naše ljudstvo ne more dovoliti, da bi se nekaznovano vključili v novo narodno in državno skupnost ter uživali enake pravice tudi oni, ki so s svojimi dejanji oškodovali in osramo- tili slovenski narod."xb Javno tožilstvo je v časopisih sporočalo, da bo- do krivci pred SNČ odgovarjali "za svoja nečlo- veška dejanja, za napad na življenje slovenskega naroda, na človeško civilizacijo in na ideale de- mokracije". Tako bo pravično in zasluženo kaz- novana "zločinska svojat, ki je v času naše naj- večje preizkušnje v zgodovini izživljala svoje nizke instinkte in pognala na morišča in v tabo- rišča najboljše slovenske može in žene."N 11 PAM, SNČ, Obtožnice in Sodbe. '- Kaznovanje zločinov in prestopkov zoper slovensko na- rodno čast, SP, 7 junij 1945, št. 40, str. 4. n Prav tam 14 Krvniki slovenskega naroda pred sodiščem, Ljudska pravica (LP), 14. junij 1945, št. 44, str. 2. VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE O odgovornosti pa takole: "Gre za odgovor- nost tistih propadlih judeževskih duš, ki so se prodale okupatorju in postale kasneje njegovi najtesnejši psi - gonjači, organizatorji in podpi- hovala bratomornega klanja ter povzročitelji neštetih nesreč in zločinstev. Gre za odgovor- nost vseh tistih, ki so se kakor koli pregrešili pro- ti slovenski narodni časti. Njihova odgovornost je velika in krivda neizmerna. /.../ Z lažjo in pod- limi igrami so skušali zapeljevati naš narod in ga pahniti v pogubo. Na njih leži odgovornost za vse tiste zapeljane Slovence, ki so padli kot Rup- nikovi in Hitlerjevi vojaki. Na njih leži odgovor- nost za vse tiste slovenske družine, ki so jih za- peljali, da so zapustile svoje domove. Na njih leži odgovornost za vse tiste, ki se še kot Kajni klatijo po gozdovih. Naš narod pozna te Judeže in nji- hova imena. Kakor se oni niso ustrašili nobene- ga sredstva v borbi proti svojemu narodu, tako se tudi naš narod ne bo prav nič obotavljal zah- tevati odgovora od njih in jih trdo kaznovati."15 Ob sprejetju Zakona je bilo iz pisarne javnega tožilca sporočeno, da je njegov smisel "izključiti iz javnega življenja in vzeti narodno čast onemu, ki je žalil to kolektivno svetinjo; zapleniti v korist narodno premoženje, pridobljeno z izdajstvom; prisiliti na delo v korist narodne skupnosti one, ki so parazitsko in izdajalsko živeli na korist svo- jega naroda." Kazniva dejanja niso zastarala kajti "pridobitve osvobodilne borbe morajo biti oču- vane za vselej in sramotno sodelovanje z okupa- torjem ne more biti odpustljivo, razen v kolikor se je storilec po izvršenju kaznivega dejanja tru- dil, da z aktivno udeležbo v narodnoosvobodil- nem gibanju doprinese vse za ustvaritev ciljev narodnoosvobodilne borbe."16 Zakon nalaga Slovencem, da sodelujejo pri moralni obnovi in zavarovanju pridobitev NOB, so še poudarili na javnem tožilstvu. V tem smislu je torej razumljiv poziv vsem Slo- vencem, da pomagajo pri kaznovanju zločincev: "Sleherni Slovenec je dolžan, da sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega narodnega telesa. /.../ Sodišče slovenske narodne časti bo nastopilo v bližnjih dneh svojo strogo, toda pra- vično sodbo. Sam narod bo sodil one, ki so omadeževali njegovo čast." Javni tožilec je vse, ki jim je bilo karkoli znano, pozval, naj pošljejo poročila o prestopkih in zločinih pristojnemu javnemu tožilcu: "Poročila in obvestila naj bodo strogo objektivna in naj vsebujejo tudi imena prič in navedbe o drugačnih dokazilih."17 Tako so se julija in avgusta 1945 zvrstili številni procesi tako pred SNČ kot pred vojaškim sodiš- čem. V pripravi postopka pred SNČ so sodelova- li javno tožilstvo, ki je na podlagi prijave vodilo zaslišanja in sestavilo obtožnico, ki jo je javni to- žilec ali njegov namestnik nato zagovarjal na razpravi; Narodna milica (NM) in Ozna. Slednja je zbirala prijave, vodila zaslišanja, pripravljala predloge za obtožnico in nadzorovala nekatere kazenske ustanove, v katerih so obsojenci pre- stajali kazen. Kazenski postopek pred SNČ v Mariboru Prva razprava pred SNČ v Mariboru je bila 4. julija 1945. Že pred tem je predsednik SNČ Aloj- zij Žigon poslal sodnikom SNČ nekaj navodil o načinu dela in organizaciji sodišča. V navodilu z dne 28. junija 1945 je med drugim pisalo: "Delo, katero imamo opraviti, naj ima značaj udarnega dela. Završeno mora biti v najkrajšem času. - S tem ni rečeno, da se naj prenaglimo, ampak da napnemo vse sile, da izkoristimo čas, ki nam je dan na razpolago v čim večji meri, tako da pride oddih šele po dovršitvi vseh slučajev, ki nam pri- padejo v delo." Posebej je opozoril na pomem- bnost in občutljivo naravo procesov pred SNČ: "Stvar sama je take narave, da mora biti čimprej spravljena z dnevnega reda, ker silijo v to druge nič manj važne naloge kot npr. ureditev rednih sodišč in vpeljava normalnega zakonitega sta- nja." Zato je apeliral na sodnike, da razpisujejo razprave "na čimkrajši čas in naj se zmore dnev- no čimveč dela". Morebitne ovire, ki bi nastale pri delu (npr. zbiranje dokazov), "naj se opravijo v lastni inicijativnosti". Člane senatov je opozo- ril, da se morajo seznaniti z vsebino Zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu 9. junija 1945.• 1. Prijava Kazenski postopek pred SNČ se je začel s pri- javo, ki so jo lahko podali posamezniki, Ozna ali NOO. V "Prijavi o zločinih in prestopkih zoper slovensko narodno čast" so bili zbrani osebni in rojstni podatki osumljenca, njegovo bivališče, ñ Odgovornost, l.P, 12. ¡unij 1945, št. 42, str 2 "' Sodišče na rodne časti bo v bližnjih dneh pričelo z de- lom, LP 21. junij 1945, št 50, str.j. 17 Prav tam. ÌH PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Tovarišem sodnikom sodišča slovenske narodne časti .). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 poklic in premoženjsko stanje, družinsko stanje (samski, poročen, vdovec) in število otrok. Te- mu je sledila izjava enega ali več prijaviteljev o določeni osebi, ki so jo morali na koncu tudi podpisati.w Poleg že omenjenih podatkov so pri Ozni v prijavi popisali še narodnost osumljenca in njegovo veroizpoved. Prijave za oddelek Oz- ne v Mariboru je podpisoval pooblaščenec od- delka Rafael Majhen, če pa so bili osumljenci priprti, je prijave podpisoval komandant dolo- čenega kazenskega zavoda. Ozna je večkrat vlo- žila prijavo proti večjim skupinam ljudi (npr.: 16. julija je prijavila 35, 17. julija pa kar 53 osumljen- cev, ki so bili zaprti v Strnišču20). Take prijave je javno tožilstvo navadno obravnavalo kot obtož- nico. Naj tu opozorim, da je pri prijavah, ki so jih vložili posamezniki, nujno treba upoštevati možnost, da gre za osebne interese prijavitelja in maščevanje. Omeniti tudi velja, da se prijave glede na prijavitelje vsebinsko (glede kaznivih dejanj) med seboj niso razlikovale. Ne glede na to, ali je prijavo podal posameznik, NOO21 ali Ozna, so bili posamezniki prijavljeni (kot že omenjeno) zato, ker so na kakršenkoli način so- delovali z okupatorjem. Tako je bil Ivan Bezjak prijavljen, ker naj bi bil med okupacijo "vnet in zagrižen Blokfirer",22 ki naj bi Slovencem grozil z izselitvijo in bil "do zadnjega prepričan", da bo Hitler zmagal.23 Go- stilničarka Jožefa Novak naj bi bila Hitlerjeva simpatizerka; s tem, ko je poveličevala okupator- ja, je žalila zavedne Slovence. V njeni gostilni so se, po izpovedih prič, prehranjevali nekateri lo- kalni nemški funkcionarji in Slovenci, ki so so- delovali z njimi. Kot je izjavil prijavitelj, Alojz Kac, je bila gostilna shajališče "vseh nevarnih elementov". Ob aretaciji Vide Kosi naj bi osum- ljenka prijavitelju izjavila: "Kurierin war die Krot".2"* V Oznini prijavi proti Brigiti Herman je pisalo, da je osumljenka aktivno sodelovala z okupatorjem in zato dobila rdečo izkaznico ŠDZ. Njeno "protinarodno delovanje" je potrdi- la Matilda Fridau, ki je bila administratorka odel- ka Ozne za Maribor. Slednji je tudi predlagal, "da se zoper imenovano uvede kazensko postopa- w PAM, SNČ, Prijave. 20 PAM, SNČ, šk. 8, 86/45 (Prijava), PAM, SNČ, šk 7, 82/ 4 5 (Kazenska prijava). 21 Pri SNČ v Mariboru lakih prijav nisem zasledila 22 Blockfithrer, l.j. vodja bloka; ena od funkcij v ŠDZ. 2Ì PAM, SNČ, šk. 1, 10/45 (Prijava). 24 PAM, SNČ, šk. 2, 22/45 (Prijava). nje".25 Iz Oznine kazenske prijave proti Maksu Laboterju je razvidno, da je bil osumljenec pred in med okupacijo "zelo švabofilsko usmerjen in je povsod zastopal nemške interese". Oblastem je prijavil nekega Mrharja, ker se je ob treh zju- traj preglasno pogovarjal slovensko z Rožo Bombek. Menil je, da se pogovarjata o vohuns- tvu ali sabotaži.26 2. Zaslišanje Osumljence in priče so zasliševali preiskovalci mariborskega javnega tožilstva,27 preiskovalci vojaškega sodišča28 in zasliševala Ozne, ki se ni- so podpisovali z imenom in priimkom. Na zasli- šanjih so bile vedno navzoče tudi zapisnikarke, ki so zapisovale izpovedi zaslišanih. Zaslišanja so potekala hitro. Navadno gre samo za izpoved osumljenca ali priče, brez vmesnih vprašanj. Po- datki o osumljencih in pričah v zapisnikih zasli- šanj se niso razlikovali od že navedenih, s to raz- liko, da so na zaslišanjih osumljencev le-te pov- prašali tudi o njihovem sodelovanju v NOV in predhodnih kaznih, priče pa o njihovem odno- su do osumljenca.29 Pri Ozni je sprva sestavljala zapisnike zaslišanj, zbirala obremenilno gradivo in izjave (večino- ma) obremenilnih prič oznovska pravosodna služba in zbrano gradivo predala sodišču. Na Majhnovo pobudo oznovska zaslišanja sprva ni- so bila dokončna, ampak je vse obtožene še en- krat zaslišal preiskovalni sodnik. Vendar so po posredovanju Ozne za Slovenijo oznovska zasli- šanja postala dokončna in so bila osnova za ovadbo, ki jo je sestavila oznovska pravosodna služba in jo predala tožilstvu. Od takrat naprej je bila Ozna vedno prisotna tudi na sodnih proce- sih in pri izrekanju sodb.3" Načelnik Majhen je dal tudi navodila za zasli- ševanje, ki naj ne bi bilo nasilno. Potekalo je na podlagi partizanskih navad zasl ¡sevalcev. Zato 25 PAM, SNČ, šk. 4, 52/45 (Kazenska prijava). 26 PAM, SNČ, šk. 6, 74/45 (Kazenska prijava). 27 Preiskovalci mariborskega Javnega tožilstva, ki so zasli- ševali za SNČ, so bili'Janez Žabkar, Vladimir Kosi, Ivan Frank, Franc Bajt, Tine Golob, Anton Mileta, Franc Lip- ko, dr. Alojzij Zorko, dr. Sonja Kukovcc in dr. Franjo Vrbnjak 28 Preiskovalci vojaškega sodišča so bili: Franc Baje, Ciril Vcrstovšck, Otmar Cvirti, dr. Srečko Grmovšck, dr. Lud- vik Trcboia, dr. Vojtch Hočevar, Milan Regvat, Miroslav Rosina, dr. Miro Brečko. 2'J PAM, SNČ, Zapisniki o zaslišanju osumljencev in prič. •w Zavadlav, Zdenko. Iz dnevniških zapiskov mariborske- ga oznovca (naprej Iz dnevniških zapiskov), str. 35-36. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE so zasliševalci uporabljali različne metode za pridobivanje priznanj: zaslišancem so zmanjšali količine hrane, jim odvzeli cigarete, svetili z luč- jo v oči, jih nastanili v t.i. disciplinskih celicah. Med nedovoljene metode je Zavadlav uvrstil pretepanje in sploh fizično obračunavanje, do- voljeni udarci pa so po njegovem mnenju bili "logično dokazovanje, iskanje protislovij v več- kratnem zaslišanju, uporaba dejanskih ali izmiš- ljenih dokumentov, izjave dejanskih ali izmišlje- nih prič, podtikanje agentov k zapornikom v ce- lice, soočanje s sokrivci, dejanskimi ali navidez- nimi, grožnje z bodočo kaznijo, obljube z izpu- stom iz zapora, obljube s pridobitvijo za agen- ta". Glavni problem je namreč bilo predvsem dokazovanje krivde. Pri tistih, ki jih je aretirala Ozna, so tako uporabljali sezname dodatnega obremenilnega materiala in osumljene soočali z zaporniki in drugimi pričami.31 Preiskovalci vojaškega sodišča so osumljence pred začetkom zaslišanja opozarjali, da podajo "svoj zagovor jasno in razločno" in "da se upo- števa resničnost zagovora kot olajšilna okolnost pri odmeri kazni."3- Pred vojaškim sodiščem so bili zaslišani predvsem tisti, ki naj bi zagrešili težje kaznivo dejanje, t.j. zločin, veleizdajo ali so bili osumljeni, da so narodni sovražniki. Na zaslišanju pred preiskovalcem javnega to- žilstva je Franc Ternik zanikal v prijavi navedena dejstva in dejal, da se ni udeležil napada na orož- niško postajo v Marenbergu. Nadalje je zanikal, da bi med okupacijo grdo ravnal s Slovenci. Po- vedal je, da njegovi otroci govorijo slovensko, da se ni prilizoval nemškemu postajnemu načelni- ku in da je dobil rdečo izkaznico ŠDZ maja 1944, ne da bi se zanjo "najmanje potegoval". Več prič je povedalo drugače, namreč, da je bil Ternik "zagrižen nemškutar", Ožbalt Velak pa je izjavil, da je bil Ternik "vnet za Nemce"." Ana Črepinko je pred zasliševalcem vojaškega sodišča, Ludvikom Trebočom, zanikala, da bi bi- la članica KB. Rdečo izkaznico ŠDZ je, kot je sa- ma povedala, dobila septembra 1943, Slovence pa da ni zmerjala s psovko "Windische Hunde". Nekemu Heclu, ki je stanoval v isti hiši kot osum- ljenka, naj bi zato, ker ji je vzel drvarnico, nekoč dejala, "da je prašiča". Osumljenka je tudi zatrje- u Zavadlav Iz dnevniških zapiskov, str. 39-41. • (Sodba). 71 PAM, SNČ, šk. 1, 1/45 (Sodba). 72 PAM, SNČ, šk. 1, 1/4 S (Sodba) se zagovarjale s tem, da so bile premlade in se niso zavedale svojih dejanj. Sodišče je tak zago- vor sprejelo obtežilno, "ker kaže na pokvarje- nost, tako v moralnem kakor v nacionalnem ozi- ru. Vse so, kakor izrecno priznavajo, vedele za grozodejstva nacistov nad našim poštenim ljudstvom. Kljub temu so se takrat družile s temi zločinci in to javno in v obliki, da se je zgražala vsa okolica."73 Marija Pikalo je bila obsojena zato, ker je spre- jemala nemške vojake v svoje stanovanje. "Na vprašanje zakaj je to storila, je odvrnila, da je lju- bezen mednarodna. Napravila je vtis zagrižene nepoboljšljivke in se ji je zato odmerilo tudi lah- ko prisilno delo za dve leti," je med drugim pisa- lo v utemeljitvi.74 Obtožene Martina Sternjaka, Rozo Medila in Franca Bartuneka pa je sodišče oprostilo, ker "niso pri zdravi pameti".75 6. Kazni SNČ je lahko izreklo naslednje kazni: izgubo narodne časti, lahko ali težko prisilno delo in popolno ali delno zaplembo premoženja v ko- rist države. Po 4. členu je bila redna kazen izgu- ba narodne časti, ki sta ji bili po potrebi dodani ena ali druga ali obe ostali kazni. Izguba narod- ne časti je pomenila "izključitev od javnega udejstvovanja, izgubo pravice do javnih služb, poklicev in dostojanstev, izgubo vseh državljan- skih in političnih pravic". Kazen izgube narodne časti je bila lahko začasna ali trajna.76 Kazen prisilnega dela je lahko sodišče izreklo največ za dobo deset let. Kazen težkega prisilne- ga dela in popolne zaplembe premoženja je sme- lo sodišče izreči, kadar je kaznivo dejanje ocenilo kot zločin. Pri izrekanju kazni je moralo upošte- vati vse obtežilne in olajševalne okoliščine, pri za- plembi premoženja pa preveriti, ali je imel obto- ženec nepreskrbljeno družino. Če je obtoženec po storjenem dejanju prispeval k "ostvaritvi na- menov narodno osvobodilnega boja, sodišče to upošteva pri izrekanju kazni in ga sme v izrednih primerih tudi oprostiti vsake kazni".77 12. julija 1945 je Žigon predsednikom senatov SNČ poslal okrožnico, v kateri jih je opozoril, naj ne izrekajo pogojnih obsodb.7" Starejšim in 71 PAM, SNČ, šk. 2, 17/45 (Sodba). 74 PAM, SNČ, Sk. 10, 105/45 (Sodba). 75 PAM, SNČ, Sk. 16, 181/45 (Sodba). 76 Ul SNOS in NVS, 9. junij 1945, St. 7. 77 Prav lam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 bolnim osebam sodišče ni izrekalo kazni prisil- nega dela, "ker bi bila taka kazen iluzorna".79 Sodišče je torej pri odmeri kazni upoštevalo ugotovljena dejstva, gospodarski in družinski položaj obtožencev in njihovo starost. Pri neka- terih obtožencih je sodišče tudi upoštevalo, "da so jih dogodki izpametovali in da bodo lahko še dobri člani slovenskega naroda ter prispevali vsaj k obnovi, če so že ovirali osvobodilno bor- bo".s" Glede kazni zaplembe premoženja je javni to- žilec Slovenije 5. julija 1945 izdal okrožnico, v kateri je sporočal, da mora oblastvo, pri katerem je potekal postopek, za katerega je bila predvi- dena kazen zaplembe premoženja, zbrati vse podatke o premoženju osumljene ali obtožene osebe. Sodišče je odločalo o tem, ali gre za po- polno ali delno zaplembo (v primeru slednje tu- di določi, kaj obsojencu ostane). Obsojence so morali sodniki opozoriti na to, da je lahko zaple- njeno tudi premoženje, ki bi bilo odkrito nak- nadno."1 Če je bil obtoženec obsojen za zaplembo pre- moženja v korist države, je moralo sodišče o tem obvestiti okrajno narodno sodišče (ki je izvedlo zaplembni postopek), če ga ni bilo, pa delegata ministrstva za pravosodje pri okrajnem sodišču obsojenčevega stalnega bivališča, okrajni NOO ali okrajni odbor OF obsojenčevega stalnega bi- vališča in komisijo za upravo narodne imovine v Ljubljani.82 V okrožnici z dne 19. julija so bila navodila o izvajanju kazni in navodila glede obveščanja o izidu razprave. Če obtoženec ni bil obsojen na kazen prisilnega dela, če niso obstajali razlogi za pridržanje v zaporih in če javni tožilec ni nas- protoval izpustitvi, je moral predsednik senata po razpravi obvestiti komandanta zaporov o iz- pustitvi obtoženca. Če je bil obtoženec obsojen na izgubo narodne časti, je moral predsednik senata o tem obvestiti krajevni oz. mestni NOO, če tega ni bilo, pa mestni oz. krajevni odbor OF obsojenčevega stalnega bivališča in njegove za- poslitve. Poudarjeno je bilo, da je to obvestilo 7H PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov , 12 julij 1945). 79 PAM, SNČ, šk. 12, 121/45 (Sodba). H0 PAM, SNČ, šk 1, 1/45 (sodba). 81 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1. 82 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov ., 19. julij 1945). pomembno "radi pravilnega vodstva volilnih imenikov." Po odloku predsedstva SNOS o raz- pisu volitev v krajevne in okrajne NOO je bila namreč volilna pravica vezana na stalno bivališ- če volilca oz. na bivanje zaradi zaposlitve."3 Sodišče je moralo vsak drugi ali tretji dan po- slati SNČ v Ljubljano seznam vseh obsojenih na kazen prisilnega dela y dveh izvodih. En izvod je obdržalo ljubljansko SNČ, drugega pa je poslalo Ministrstvu za notranje zadeve, ki je skrbelo za izvršitev. Seznami so morali biti izdelani pose- bej za lahko in posebej za težko prisilno delo."4 Javni tožilec DFJ, dr. Jože Vilfan, je 30. avgusta podal naslednjo obrazložitev glede prisilnega dela. Če je bila izrečena kazen lahkega prisilne- ga dela za dobo do dveh let, se je štela kot kazen prisilnega dela brez odvzema svobode in je tra- jala dve leti. V primeru, da je bila izrečena kazen lahkega prisilnega dela v trajanju od dveh do pe- tih let, je to pomenilo, da gre za kazen odvzema svobode brez prisilnega dela v trajanju od dveh do petih let. Če pa je bila izrečena kazen prisil- nega dela v trajanju več kot pet let, je to pomeni- lo kazen odvzema svobode s prisilnim delom za več kot pet let."5 Na podlagi omenjene obrazložitve je Ministrs- tvo za notranje zadeve pri NVS izdalo začasno navodilo o izvrševanju kazni prisilnega dela brez odvzema prostosti, po kateri je morala ose- ba, ki je bila obsojena na kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, opravljati predvsem fi- zična dela brez nagrade in možnosti izbire. Pri dodelitvi dela je bilo potrebno upoštevati njene telesne in duševne zmožnosti, kot tudi usposob- ljenost za določena dela. Obsojenec, ki je pre- stajal tako kazen in ni imel lastnih sredstev, je prejemal od podjetja ali ustanove, kjer je presta- jal kazen, potrebno oskrbo. Obsojenci so kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti pravilo- ma prestajali pri javnem (državnem, okrožnem, okrajnem) podjetju ali ustanovi v tistem okraju, kjer so imeli stalno prebivališče. Izjemoma so obsojenca zaposlovali pri zasebnih podjetnikih, ki jih je oškodoval okupator in njegovi pomaga- či. Sodišče, ki je izreklo kazen, je po pravnomoč- nosti sodbe napotilo obsojenca na njegovo stal- no prebivališče in s prepisom sodbe obvestilo Hi Prav tam. 84 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov.., 24. julij 1945). *5 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Javnim tužiocima fe- deralnih jedinica, 30. avgust 1945). VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE odsek za notranje zadeve pri okrajnem NOO, v katerem je prebival obsojenec. Okrajni NOO (omenjeni odsek) je nato odredil izvršitev kazni in o končani kazni obvestil sodišče. Krajevni NOO so morali biti pooblaščeni za izvrševanje takih kazni. Izvrševanje kazni prisilnega dela brez odvzema prostosti je nadzorovala NM.S6 7. Kazenski zavodi Obsojeni pred SNČ v Mariboru so kazen pre- stajali v taboriščih Bresternica, Tezno (tovarna letal), Studenci in v Strnišču pri Ptuju. Pooblaš- čenstvo Ozne za mariborsko okrožje je imelo za svoje potrebe na razpolago sodne zapore in po- licijske zapore v Slovenski ulici v Mariboru.K7 S Pravilnikom o ureditvi kazenskih taborišč (februar 1945) je bilo določeno, da se taborišča postavijo izven naseljenih območij: "Najbolj pri- merni prostori bi bili večji gradovi ali vojaške ba- rake, ki se nahajajo v bližini železnic in v bližini krajev, kjer se bo delovna sila izkoriščala." Varo- val jih je Knoj.8K V sodnih preiskovalni zaporih ali v policijskih zaporih so po zaslišanju zapornikov odločili, kaj z njimi. Izpustili so jih malo, predvsem tiste, ki so bili privedeni samo na podlagi ustne obtož- be. Večino zapornikov so poslali v taborišče v Strnišče ali v Hrastovec. Ti zaporniki so bili naj- večkrat člani KB, ŠDZ, NSDAP. Zapornik, ki mu je bila krivda dokazana ali jo je sam priznal, je bil poslan pred sodišče. Imel pa je še eno mož- nost: "če obveščevalno obdeluje okolico, s kate- ro lahko zapornik kontaktira, ga potem, ko pod- piše posebno izjavo, pridobimo za našega agen- ta". Vsak tak primer je moral odobriti pooblaš- čenec Ozne.89 Največje taborišče v Strnišču je bilo bivše nemško delovno taborišče in je spadalo pod na- čelstvo Ozne za Slovenijo. V to taborišče so Nemci vozili Štajerce, ki niso bili predvideni za nemške državljane. Taborišče je bilo delovnega značaja, saj so taboriščniki začeli graditi tovar- no. Okrog taborišča je bila mrežna ograja z us- trezno osvetlitvijo, stražarnice, vhodna vrata so bila zavarovana. V taborišču samem so bili upravni prostori, baraka za osebje, jedilnice, ku- hinje, skladišča, barake za taboriščnike s straniš- či in umivalnicami, osrednje dvorišče, vmes pa so bile urejene poti. V nujnih primerih je bilo primerno za več tisoč ljudi. Ob osvoboditvi je nemška uprava taborišča razpadla, taboriščniki so odšli domov. Taborišče so najprej uporabili za ustaše, ki so jih kmalu poslali na Hrvaško, za kočevske Nemce in za Štajerce, ki so sodelovali z okupatorjem in so čakali na sodišča ali na iz- gon.90 Kmalu je postalo premajhno, zato je pooblaščenstvo Ozne za mariborsko okrožje uredilo novo taborišče v Hrastovcu.9' Taboriščni režim naj bi bil uradno enak reži- mu v kaznilnicah in preiskovalnih zaporih. Pre- povedana so bila maščevalna dejanja, vendar v resnici ni bilo tako. Tako zasliševalci (oznovci) kot tudi stražarji (knojevci), se niso obnašali, kot jim je bilo ukazano. Smrtnost taboriščnikov je bila velika zaradi vedno večje gneče, slabe pre- hrane in oskrbe nasploh, slabe so bile tudi hi- gienske razmere. Mrtve so pokopavali v gozdu za taboriščem.92 Zavadlavova izkušnja v tem taborišču je bila naslednja: "Pogledam v kuhinjo in jedilnico, kjer nekateri prav v gneči jedo neko vodeno smrdečo brozgo iz različnih porcij. Je namreč čas kosila. Iz barak s taboriščniki neznansko smrdi, zato rajši ne stopim vanje. Videti so stra- šno natlačene, ob vhodih je nekaj žensk in otrok. Vsi skupaj so videti zelo prestrašeni, še bolj, ko me zagledajo v oznovski uniformi. Spre- hodim se med barakami, ko zaslišim petje "Hej, brigade, hitite!" Kako to - v taborišču? Zagledam kolono taboriščnikov, ki v peterostopih prihaja po poti od barak proti jedilnici. Taboriščniki po- jejo, zraven pa gre nekaj knojevskih stražarjev. Med stražarji je tudi zloglasni maščevalni knoje- vec, ki so mu še mladoletnemu Nemci zažgali hi- šo s starši in brati vred. V rokah ima kol in tepe po glavi tiste, ki nočejo peti." Bili so kočevski Nemci.93 Zavadlav tudi opisuje, kako so oznovci streljali taboriščnike.94 Taborišči v Strnišču in Hrastovcu sta bili uki- njeni jeseni I945.95 w ' PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Začasno navodilo za izvrševanje kazni prisilnega dela brez odrzema prosto- sti) H7 Zbornik "Nemci" na Slovenskem 1941-1955 (tir. Dušan Nečak), str. 142. HH VodttSek Starič- Prevzem, str. 194, 269. H9 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str 3? 90 Prav tam, str. 67-68. 91 Zbornik. -Nema " na Slovenskem 1941-1955, str. 142. 92 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str. 68. 91 Prav tam, str. 68-69. 94 Prav tam, str. 92-93 95 Prav tam, str. 99- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA KA VSE 77 Vestnik mariborskega okrožja je 25. avgusta po- ročal o obisku novinarjev v taborišču v Bresterni- ci, v katerem so med vojno živeli ujeti Rusi in An- gleži. V dveh taboriščnih kompleksih je bilo v ča- su obiska novinarjev okoli 500 kaznjencev. Po vojni so bile popravljene barake, urejene poti, na- peljana elektrika, kaznjenci so obdelovali zele- njavni vrt, ustanovili lastne delavnice (mehanič- na, čevljarska, krojaška, jermenarska, mizarska), v katerih so delali za potrebe taborišča in vojnega področja. Imeli so lastno kuhinjo in pekarno in svojega taboriščnega zdravnika, ki ni bil "uradni, legalizirani morilec miljonov sestradanih, oslabe- lih, za delo nesposobnih in bolnih internirancev. Ne, z resnično demokratičnim duhom prežeti zdravnik v novi Jugoslaviji se zaveda svojega člo- večanskega poslanstva in vidi v bolnem kaznjen- cu edino le pomoči potrebnega človeka."% Kaznjence so razporejali na delo glede na nji- hove zdravstvene in telesne sposobnosti. Za bol- nike sta bili v taborišču dve sobi (ena za ženske in ena za moške). Zdravi kaznjenci so delali v ta- borišču in izven njega, na bližnjih kmetijah in dr- žavnih posestvih. Gradili so most, ceste in elek- trarno. Tisti, ki so opravljali težja dela, so dobili dodatne obroke hrane, kar je časnik komentiral- takole: "Kot primer demokratičnosti naj pove- mo, da dobiva uprava in stražarji prav tak kruh kakor kaznjenci". Svojci so lahko kaznjencem poslali tedensko en paket potrebščin.97 Za mir in red v sobah so skrbeli sobni stare- šine, ki jih izvolili kaznjenci med seboj. Za njiho- vo politično, kulturno in vzgojno delovanje je moral skrbeti politikomisar taborišča. Politične ure so potekale enkrat tedensko, kaznjenci pa so jim sledili "z velikim, vedno še naraščajočim zanimanjem".yK Kaznjenci so izdelali stenski časopis, v kate- rem so bile pesmi in članki. Med kaznjenci je bi- lo nekaj risarjev, glasbenikov, deloval je pevski zbor, imeli so celo amatersko gledališče. 26. av- gusta je bil v taboriščni dvorani miting kaznjen- cev, na katerem je uprava taborišča razglasila imena amnestirancev. Menda so bili nekateri kaznjenci nad razmerami v taborišču tako nav- dušeni, da so posamezniki "tudi po amnestiji hoteli še dalje ostati v taborišču".^ Zaradi slabih razmer v omenjenih zavodih je Ministrstvo za notranje zadeve posredovalo NM navodila za upravljanje taborišč in za organizira- nje delavnic. Od julija 1945, še posebej pa po av- gustovski amnestiji, so v kazenskem postopanju začeli spoštovati predpise, upoštevati razlike med kaznivimi dejanji in razločevati zaporni- ke.1"" Ostalo poslovanje Poleg sojenja kaznivih dejanj je moralo SNČ opravljati administrativne posle: vodilo je vpi- snik osumljenih in obsojenih, izvrševalo razna navodila, ki jih je dobivalo iz Ljubljane, pisalo poročila o svojem delovanju, skrbelo za izvrši- tev kazni, reševalo nastale probleme in usklaje- valo svoje delo z vsemi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z delovanjem sodišča. Tako je bilo 5. julija poslano prvo poročilo o delovanju SNČ v Mariboru. V njem je med dru- gim zapisano: "Pripominjamo, da zasedamo v dveh senatih, izmenoma vsaki dan in sproti opravljamo slučaje, ki nam jih predloži javno to- žilstvo okrožja Maribor. Po izjavi tov. javnega to- žilca bo prišlo pred to sodišče slovenske narod- ne časti več tisoč obtožencev." Zaradi pomanj- kanja osebja na javnem tožilstvu, je potekala preiskava počasi in je bila večkrat pomanjkljiva. V poročilu je tudi pisalo, da se Miloš Senica, ki je bil imenovan za predsednika enega od senatov, še ni javil na delo. Zato je sodišče ljubljansko centralo prosilo, naj posreduje "da se nemudo- ma javi, ker je dela ogromno"."" V poročilu 9- julija je med drugim pisalo, da se je SNČ na sestanku dan prej odločilo, da bo jav- ni tožilec pošiljal spise omenjenemu sodišču v večji količini in da bodo urejeni po krajih oziro- ma vrstah kaznivih dejanj. To naj bi omogočalo lažje delo. Zaslediti je mogoče pritožbo, da se nekateri člani sodišča, ki so bili določeni za to delo, še niso javili, drugi pa se udeležujejo raz- prav neredno, tako da v senatih delajo vedno isti ljudje. Pred predsednikom Habermuthom je 7. julija 1945 kot sodnik prisegel Miloš Senica.102 Iz poročila o delovanju mariborskega SNČ 15. julija lahko ugotovimo, da je imel SNČ vpisnik takrat 53 zaporednih številk, imenik pa 201 ob- 96 Kazensko taborišče ni reč mučilnica, ampak rzgaja- lišče, Vestnik, 25. argtist 19-15, št 41, str. 1. 97 Piar tam, str. 1-2 ')H pMI, tam 99 Pran tam ->•• > str. 2 100 Vodušek Starič Prevzem, str. 271. "" PAM, SNČ, Sk. 18, 1249004/18/1 (Poročilo, 5- julij 194 S J. "'-'PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Poročilo, 9 julij 1945) VSE ZA ZGODOVINO 7« ZGODO VEVA ZA VSE toženca. Sodišče zaostankov ni imelo, v Ljublja- no pa je poslalo naslednjo prošnjo: "Nujno bi ra- bili vsaj še enega tajnika, ker poslujemo v treh senatih, tajnika sta pa dva in kljub udarniškemu delu ni mogoče sproti opraviti vseh tajniških poslov.""'3 Sprva so morali sodniki dnevno poročati o številu razprav in razpisanih primerov. Z okrož- nico 19. julija je bilo določeno, da to ni več po- trebno. Pač pa so morali senati SNČ vsako nede- ljo pošiljati tedensko poročilo, ki je bilo izdela- no na podlagi SNČ vpisnika. Poročilo je moralo vsebovati število tekočih številk v vpisniku, šte- vilo obtožencev, število izrečenih sodb, koliko vseh obtožencev je bilo oproščenih in koliko jih je bilo oproščenih glede na posamezne kazni, koliko oseb je bilo kaznovanih na izgubo narod- ne časti, lahkega ali težkega prisilnega dela in koliko na delno ali popolno zaplembo premo- ženja. Zapisati so morali tudi, v koliko primerih je bilo SNČ nepristojno in koliko primerov je os- talo nerešenih. Rok za oddajo prvega takega po- ročila je bil 22. julij."" V poročilu 1•. julija je mariborski senat sporo- čal, da se Ivan Muršak, ki je kot član sodišča prise- gel v Mariboru, ne udeležuje razprav v Mariboru, ampak na Ptuju. Janko Ribič in Franc Fidelj, ki sta bila prav tako imenovana za člana SNČ v Maribo- ru, se do takrat še nista javila. Članov sodišča ni primanjkovalo, ponovno pa so opozorili, da bi nujno potrebovali še enega tajnika. Dnevno so obravnavali 30 - 40 primerov, posebnih prime- rov ni bilo, tudi zaostankov ne."* V poročilu 27. julija piše, da je bila sodba izreče- na proti 548 obtožencem, proti 30 obtožencem je bila razprava preložena, ker nanjo iz različnih raz- logov niso prišli. Glede teh je bilo odločeno, da jim bo sodišče sodilo v odsotnosti, če bo ugotovi- lo, da so na begu. Do takrat je sodišče obsodilo 475 obtožencev, 65 jih je oprostilo, v osmih pri- merih pa se je izreklo za nepristojno.1"6 Glede na okrožnico 31. avgusta 1945 je mari- borsko SNČ poslalo SNČ v Ljubljani končno po- 10 ì PAM, SNČ, ik. 18. 1249004/18/1 (Poročilo, 15. julij 1945) 104 PAM, SNČ, sk 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senator..., 19 julij 1945) 105 PAM, SNČ, •'. 18. 1249004/18/1 (Poročilo, 19. julij 1945). 106 PAM, SNČ, šk. 18; 1249004/18/1 (Poročilo, 27. julij 1945) ročilo. Obtoženih je bilo skupaj 1992 ljudi, od teh po 3. členu Zakona I368. Ravno toliko jih je bilo obsojenih na izgubo narodne časti, in sicer za trajno 10,107 začasno je narodno čast izgubilo 1358 ljudi. Na kazen lahkega prisilnega dela je bilo obsojenih 308 ljudi, na kazen težkega pa 97 (skupaj 405). Premoženje je bilo zaplenjeno 125 obsojencem, od tega popolnoma 79, 46 pa del- no. Oproščenih je bilo 220 oseb. Sodišče se je izreklo za nepristojno po 5. členu omenjenega Zakona v 65 primerih. Obravnavalo je tudi tri mladoletnike. Iz poročila je še razvidno, da pred mariborskim SNČ ni bil obsojen noben od- vetnik.""1 Amnestija in ukinitev sodišča SNČ je bilo ukinjeno 24. avgusta s posebnim zakonom predsedstva SNOS. Isti dan je omenje- no predsedstvo sprejelo tudi Ukaz o pomilosti- tvi oseb, obsojenih po Zakonu, ki je začel veljati že naslednji dan z objavo v Uradnem listu. Na podlagi omenjenega ukaza se je vsem, ki so bili kaznovani s težkim ali lahkim prisilnim delom, ta kazen odpustila. Tistim, ki so bili obsojeni na kazen izgube narodne časti, so se pravne posle- dice te kazni omejile na izgubo političnih in dr- žavljanskih pravic. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.""; Na podlagi 1. in 2. člena Ukaza o pomilostitvi je bilo pomiloščenih 688 ljudi; od tega 571 obsojen- cev in 87 obtožencev, ki še niso bili sojeni. Za ti- ste, ki so bili obsojeni na prisilno delo je bil izdan nalog, da se izpustijo na svobodo. Pomiloščeni niso bili tisti, ki so bili obsojeni zaradi članstva v KB in NSDAP. Na podlagi že omenjenega dopisa javnega tožilca DFJ (30. avgust) je bil naknadno izdan nalog, da se od tistih, ki so bili obsojeni za- radi članstva v KB in NSDAP izpustijo na svobo- do tisti, ki so bili obsojeni na kazen lahkega prisil- nega dela do dveh let. 133 oseb, ki je bilo obsoje- nih na kazen prisilnega dela in jim je bila odvzeta svoboda, je bilo izpuščenih na svobodo na pod- lagi pomilostitvenega ukaza predsedstva SNOS, 178 obsojencev pa naknadno glede na omenjeni dopis javnega tožilca DFJ.110 107 Glede na razpravne zapisu tke in sodbe je bilo pred SNČ r Mariboru obsojenih 11 ljudi na izgubo narodne časti za trajno (M.Č.). m PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Končno poročilo, 20. september 1945). ,m Ul SNOS tn NVS, 25. avgust 1945, št. 29; Mikola Sodni procesi, str. 98. "" PAM, SNČ, i/?. 18, 1249004/18/1 (Končno poročilo, 20. september 1945). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Javni tožilec je že po prvi avgustovski (3. av- gust) amnestiji 7. avgusta SNČ obvestil, da sme izdajati odločbe o amnestiji in pomilostitvi sa- mo tisto sodišče, ki je vodilo postopek na prvi stopnji. Le-to je poslalo sodbo pravosodnemu ministrstvu, slednje pa predsedstvu Avnoj-a.1" Prošnje za pomilostitev je reševalo SNČ, dokler je delovalo, nato pa okrožno sodišče v Maribo- ru, ki je prevzelo spise ukinjenega SNČ. Proš- njam za pomilostitev so bili priložene karakteri- stike, ki jih je izdajalo Ministrstvo za notranje za- deve (za tiste, ki so bili na prisilnem delu v ka- zenskih zavodih) kot tudi odbori OF oz. NOO. Nemalokrat so bile prošnjam priložene izjave prič, ki so pričale v prid obsojenega. V imenu obsojenih so večkrat vlagali različne prošnje nji- hovi svojci, predvsem starši in zakonski partner- ji. O teh prošnjah je nato razpravljalo predseds- tvo SNOS-a, ki je lahko prošnji ugodilo popolno- ma, kar pomeni, da je prosilca pomilostilo in mu črtalo kazen, samo delno, t.j., da je obsojencu znižalo odmerjeno kazen ali pa je njegovo proš- njo zavrnilo. Nekateri obsojenci so prosili tudi za sodno re- habilitacijo. Če je pristojno sodišče prošnji ugo- dilo, je bila v kazenski evidenci izbrisana sodba SNČ. S tem so ti prosilci veljali za neobsojene. Napisanih je bilo tudi več prošenj za obnovo po- stopka, na okrožno sodišče pa so bile naslovlje- ne tudi prošnje za izbris in znižanje kazni. Ukaz o pomilostitvi je bil tudi osnova za izpu- stitev obsojencev, ki jo je moralo urediti SNČ. Preklicati je moralo vse razprave in čim prej iz- delati poročilo o delovanju. Vsi nerešeni spisi in sodbe, ki so pred SNČ prispeli 25. in 26. avgusta, so morali biti poslani na javno tožilstvo."2 Procesi, ki so spadali pred sodišče narodne ča- sti so se po njegovi ukinitvi nadaljevali pred red- nimi sodišči. Tako je sodišče slovenske narodne časti v Ma- riboru v 1368 primerih razsodilo: "V imenu slo- venskega naroda: krivi!". Glede na krut nacistič- ni okupacijski sistem menim, da SNČ ni samo odpravljalo posledic okupacije (še posebej, ker so Nemcem sodili pred vojaškimi sodišči), am- pak je precejšnjemu številu ljudi, ki so bili med vojno prizadeti s strani okupatorja in njegovih domačih pomagačev, "odprlo možnosti", da se ;// PAM, SI\rC .