Mladinski novičar. Medved je čndna zver. Pri nas se medveda ni bati, ker ga ni; kvečemu iz kočevskih gozdov prilomasti od časa do časa kakšna taka mrcina, ko jo prisili sneg, da gre na lov v bližino človeških bivališč. Kadar pride k nam kaka »mena-žerija« z zverinjaki, imamo pa pač priliko, da si to zverjad kosmato od blizu ogle-damo. Tako je prišla nedavno neka družba z večjim zverinjakom v mesto Stockholm. V številu divjih živali je bil tudi mogočen medved, ki ni poznal ne šale ne dobro-voljnosti. Ko mu je prinesla neka štiriletna deklica hrane in jo vrgla v kletko, je grdavš hlastnil po njeni roki in ji jo odtrgal. Ubogo revše! Mučenec. O katoličanih v Mehiki, ki trpe že več mesecev hudo preganjanje vsled krivičnih in brezbožnih postav, piše zdaj ves katoliški svet. Zanimivo je, da najdemo med zgledi junaške katoliške značajnosti tudi že prav mlade fantiče. Pri Ovadalajari so prijeli orožniki dvanajstletnega dečka, ki je delil letake. — »Kdo ti jih je dal,« ga je vprašal orožnik. Deček je molčal. Orožnik se znosi nad njim ter ga pretepe do krvi. A fantiček j« molčal. Zdaj pride mimo njegova mati, pa tudi vpričo matere je nadaljeval orožnik delo strahovanja. Ko je deček ves krvav ječal in stokal, ga je vzpodbujala njegova junaška, makabejska mati: »Nič ne povej, moj sinko!« (Katoličani si pomagajo s samoobrambo, da ne kupujejo pri protivnikih svete Cerkve, da se omejujejo v svojih potrebščinah; v ta namen razdelujejo razne oglase.) Ko niso mogli orožniki izsiliti iz fanta ničesar, so ga tako mučili, da so mu polomili roke. Res hude so poskušnje za stanovitnost in odločnost mehikanskih katoličanov! 108 Nodrost v pregovorih domačih in tujih. N aglica. Počasna naglica je najboljši. V naglici narejeno, gotovo skaženo. Naglica ni nikjer prida. Naglica je pravice mačeha. Kar se v naglici stori, dolgo ne trpi. Naglica pride Često prepozno. Naglica dolgo ne živi. Kdor z naglico prične, zadnji opravi. Naglica in dober svet si nista brat in sestra. Naglica je predhodnica kesanja. Naglica ne hodi sama. Naglica si rada zlomi vrat. Kdor naglico ljubi, ne jaha osla. Naglica je le v boju dobra. Naglica je dobra le, ako bolhe loviš. Reki. Ni taka naglica! Z naglice. Z naglico kot kokoš v gnezdo. Z naglico kot miš v luknjo. Z naglico kot bi bil jutri sodni dan. Drobiž. Kako je v najbolj severnih deželah. Človek, ki potuje po daljnem severu, kmalu opazi, da se bliža koncu sveta. Tam gori je vse tako čudovito, da vzbuja neko grozo. Včasih se zdi nebosklon tako nizko, da človek nehote misli, lahko bi vrgel kamen do neba. Ako se vzpne na ledeno goro in pogleda z daljnogledom okrog sebe, se mu zdi, da stoji sredi ne-skončne zibelke. Zrak je čist in prozoren tako, da se vidijo daleč naokrog vse snež-ne gore in s snegom pokrite skak. Ze-meljska obla se zdi na severu kakor ne-znaten rogliček in šele tam se spozna, za-kaj solnce na severu tako hitro zahaja ali pa ostane tako dolgo nad obzorjem. — Najkrasnejša je polarna svetloba, kadar zahaja solnce. Komaj izgine solnce za ob-zorjem, nastane taka tema, da človek niti korak pred seboj ničesar ne razloči. Po-tem se pa začne naenkrat vzpenjati nad obzorjem krvava zarja, in sever se zdi, kakor bi ga objemali ogromni plameni. V takih trenutkih človek misli, da se je obrnil ves svet. Sever se vidi na jugu, jug na se-veru, led na morju, morje pa nad glavo. Človeka omami ta optična prevara tako, da se mu zdi: z glavo se dotika ledu, z no-gami pa oblakov. Polarniki nazivajo ta divni naravni pojav »miraž«. Ob tem času se vidi daleč za severnim tečajem gosta tema, in človeku se zdi, da se vzpenjajo v neskončne višine ogromne Črne stopnice. Težko je razločiti, stoji li še na zemlji ali pa je že obvisel v zraku. Ta naravna prikazen pa ne traja tako dol-go, da bi bilo mogoče z daljnogledom opazovati vse podrobnosti. Kmalu se po-javi strahovit snežai metež, in človek se mora hitro skriti v kako skalnato votlino, sicer ga sneg zamete. Sneg je lahak ka-kor puh, in čim solnce spet vzide, se snež-ni zameti hitro stope. Poleti solnce sploh ne zaide, marveč sije ponoči in podnevi. Ako se ozira človek proti severu, vidi med solnčnirai žarki riajrazličnejše barve, ki odsevajo po ledenih gorah. Nekatere le-dene gore so sivkasto zelene, druge mo-dre, temne ali čme. Večerna in nočna zar-ja je krvavo rdeča, snežne poljane pa po-polnoma bele. Takoj po polnoči solnce spet vzide, in na severu nastane nepopis-na naravna krasota. Sedemdeset dni v letu ne pade v teh krajih niti kapljica dežja, ker je nebo ves čas popolnooia jasno. Lu-na in zvezde se vidijo ta čas samo par mi-nut, ko je solnce pod obzorjem. Od maja do avgusta pihljajo običajni lahni zapad-ni ali vzhodni vetrovi. Tudi severni veter je poleti zelo slab. Visoko na severu naleti človek tupatara tudi na otoke, ki pa leže običajno v skupinah. Zemljepisno ta pokrajina doslej sploh še ni bila dobro proučena in preiskana. Prebivalcev je tam zelo malo, pač pa je mnogo divjačine. Največ je različnih manjših živali z dragoceno kožuhovino. Samo severni medved je zastopan v več-jem številu. Nekateri severni medvedi so veliki kakor manjši konj in tehtajo več sto kilogramov. Ako zavoha tak medved člo-veka, ga takoj napade. Toda polarniki so spretni lovci, in zato jim medvedi ne mo- 109 rejo do živega. Običajno podleže v boju Z nočno temo se prične na severu ne- s človekom medved. Meso severnega me- znosen mraz. V septembru mraz še ni po- dveda je polamikom dobrodošla slaščica, sebno hud, toda v oktobru in v novembru kožuh pa najboljša odeja za zimo. pritiska taka zima, da se spremeni vsa Zanimivo je, da prepeljejo lovci na voda čez noč v led. V novembru svetloba daljni sever čolne iz mroževe kože. Ti popolnoma izgine. Nato se pojavlja pola- čolni so zelo lahki, in Eskimi trdijo, da se goma polnočna zarja. Njeni žarki se raz- jih led ne prime, ker je koža prepojena z livajo po vsem severu in ostanejo na ne- ribjim' oljem. Na potovanje po nadaljnem bu običajno tri dni. S polnočno zarjo pri- severu sme samo človek, ki se ne boji tisne strašna zima. In ko začne svetloba smrti, in ki mu tudi do krvi ozebli udje ne naraščati, je zima vedno hujša. Takrat delajo prevelikih preglavic. Kdor je sit zapade prvi sneg, in lovci se odpravijo življenja v južnih krajih in se ne boji na lov. mraza, najde na severu toliko naravnih Jastreb odnesel dve leti starega otioka. krasot, da se v civilizirani svet najrajši Iz Argentinije poročajo o nezgodi, ki je sploh več ne povrne. Vendar pa človek na zadela neko fannarsko družino, živečo severu ne sme imeti prevratne glave. kakih 25 milj od mesteca Mendoza, zu- Vsak korak mora dobro premisliti, zakaj naj na deželi. Ko sta mati in oče odšla najmanjša neprevidnost ga lahko stane po svojih delih v vinograd, sta pustila življenje. Kar strah me je — pravi neki doma svoja dva otročiča: 3 letnega Mar- popotnik — ako pomislim, kolikokrat seni tina in 2 letnega Lazarja. Z njima je bil gledal smrti v oči. Včasih ubije kit z enim doma domači ovčarski pes po imenu Ho, udarcem svojega ogromnega repa spret- ki je bil nalašč za to izučen, da je čuval nega in drznega lovca, in tovariši mora- otroke in domače živali pred raznimi jo mirno gledati, kako izgine žrtev mor- gozdnimi živalmi. skega orjaka v valovih. Opetovano sem Bilo je popoldne. Jastreb je visoko bil priča krvavih prizorov na lovu. Nekoč krožil v zi'aku več kot eno uro in opazo- sem iz daljave opazoval skupino lovcev, val pokrajino, kje bi se dobil kak plen. ki je preganjala volkove. Gladne zveri so Na farmi blizu doma pa sta se igrala na že bežale, kar se je naenkrat ranjen volk nekem gričku 3 letni Martin in 2 letni La- obrnil in planil na mladega Eskima. V zar. Z njima je bil njiju varuh, pes Ho. hipu mu je pregrizel vrat, in nesrečnež se Sinček Martin je takole pripovedoval, ko je zgrudil mrtev. sta prišla oče in mati domov. Ves solzan O ruskem polarnem raziskovalcu Tol- je kazal na griček, kjer sta bila z li, ki se je mudil pred dvajsetimi leti na bratcem in se igrala, pa je priletel velik novosibirskih otokih, nisem mogel izve- ptič, ki je skakal okrog njiju na gričku deti nobenih podrobnosti. Bil sem v Ame- in je bil velik skoro kot kak mož. Imel je riki, ko je Tolla zbiral živila za Nanseno- golo glavo in belo perje po vratu, kafcrš- vo ekspedicijo. Nekoč se je napotil z manj- nega imajo namreč južnoameriški veliki šim spremstvom na Bennetov otok, da bi gorski jastrebi. Pes Ho se je začel boriti končal svoja raziskovanja. Vrnil se pa ni z njim: zakadil se je v njega in mu iztr- več. Z njegove ladje »Zarja« so poslali gal več peres. A jastreb je bil zvit. Zvabil sicer rešilno ekspedicijo pod vodstvom po je psa precej proč, kjer sta se igrala otro- ročnika Kolčaka, ki pa Tolle ni našla. ka, ter ga tako zmotil. Naglo se je potem Najbrž je poginil na severni obali Benne- spet dvignil in zletel v smeri proti deč- tovega otoka. Baje so ga Eskimi skrivaj koma. Sunkoma se je približal zemlji, po- zasledovali. Čim so izvedeli, da so pro- grabil 21etnega Lazarja in odletel z njim dali njegovi spremljevalci nekemu človeku visoko v zrak. Odnesel ga je daleč v vi- večjo količino žganja, so ga napadJi v tre- soko gorovje, kjer ga je umoril in požrl. nutku, ko se je oddaljil od svojih tovari- Starši na prvi hip tega niso verjeli šev. Slekli so ga do nagega ter polili nje- Martinu. Preiskali so vso okolico in vse govo obleko z vrelim oljem. Nato so ne- poslopje, a ker Ie niso našli Lazarja, so srečneža zažgali, in drzni raziskovalec je verjeli, kar jim je povedal mali Martin. zgorel sredi večnega ledu kakor bakla. Sklicala sta oče in mati sosede in so šli 110 na lov po vsej okolici. Po več kot teden-skem iskanju so prišli s pomočjo lovskih psov na sled gorskim jastrebom kakih 14 milj daleč od pozorišča, kjer je jastreb napadel Lazarja. V neki duplini so našli tudi še sveže kosti malega dečka in nekaj njegovih členov. Po teh so spoznali, da so bili to udje 21etnega Lazarja. Veliki južnoameriški jastrebi so prav-cati velikani. Ko se tak postavi na noge, je velik skoro kot srednji mož. Njegove-peruti merijo raztegnjene do 10 čevljev. Pobirajo in kradejo ovce, mlade divje koze, srae in celo nad teleta se spravijo. Malih otrok brez varstva pa sploh ne smejo puščati po teh krajih. Iz življenja kamele — dromedarja. Kako velika pridobitev so avtomobilske zveze skozi puščavo, zna ceniti le tisti, ki pozna vse neprijetnosti, ki jih nudi dromedar svojim gospodarjem. Med vse-mi domačimi živalmi ni tako uporne in muhaste živali, kakor je ta. Res je sicer, (Ja je dromedar zadovoljen z vsakršno hrano. Ako ni na razpolago sveže zele-njave, je dromedar zadovoljen tudi s su himi vejami, s slamo, in če končno ni-česar drugega ni, se nasiti tudi z jer-meni, vrvmi in sličnim blagom, ki ga kje natrga. Najbolj čudno je pa to, da more jesti in žvečiti celo liste mimoze, rastline, čije listi so vsi posuti s tan-kimi in ostrimi bodicami, da prebodejo tudi usnjate podplate. Toda kljub tej dobri lastnosti, ki pa je tudi edina, ima dromedar dovolj slabih lastnosti. Vsake-ga tovora, ki mu ga hočejo naložiti, se brani s tem, da neusmiljeno rjove in tuli. Ako hoče kdo dromedarja zajezditi, mora z enim skokom skočiti v sedlo, ker se dro-medar takoj, ko začuti kaj tujega na svojem hrbtu, sunkoma dvigne. Zato imajo začetniki mnogo težkoč pri jezdenju nadromedarju. Dromedarjeva hoja je taka, da povzroči vsem onim, ki je niso vajeni in imajo slabe želodce, morsko bolezen. Ziblje se namreč dromedar pri hoji ne-prestano kot ladja na razburkanem morju. Jezdeca sploh nič ne uboga in ravna vedno nasprotno njegovi želji. Vode se dromedar tako boji, da ga je treba s silo pripraviti do tega, da prebrede reko. Ker ne zna pla-vati, ga čez večje reke takorekoč prenesejo. Eden ga zvleče z vrvjo, ki mu jo je ovil okoli glave, naprej v vodo, da mu zmanjka tal pod nogami; tedaj ga prednji, ki se na-haja v čolnu, krepko prime za glavo, zadnji pa za rep in ga tako prenesejo čez vodo. Nekateri samci-dromedarji so celo tako neugnani, da ogrizejo vsakogar, ki se jim približa, celo svojega gospodarja. 3. Zalega v satja. 4. Skakalnica. Kateri pregovor je skrit v teh črkah ? ReSilci in imena rešilcev — ki se sprejnnajo |e lekom 10 dni po izidu lista in se objavljajo le imena onih rešilcev, lci bodo rešili vse zagonetke — v prihodnji številki. 1. Rešitev cvetlic na zimskem okuu v 6. štev.: Rdeče lice in cvetlice od danes do jutri. Številke ob strani t povedo, k e moraš pričeti in kako nadaijevati. 2. Rešitev črkovnice I. v 6. štev.: 3. Rešitev č r k o v n i c e II. v 6. štev. Korolan — Celovec. 4. Rešitev dopolnilne uganke v 6. štev. Pri aten je mcsec, a mrzel. 112