3    —
Politične vesti.
Sklicanje narodne skupščine in vladna kriza.
Dela za narodno skupščino je dosti. Izdelan je že tudi proračun za 1. 1922, ki ga bo treba vzeti čimprej v delo. Ali nektenm strankam   ni   do   resnega   dela.    Tudi   radikalna
stranka dela težave. Zahteva prod vsem, naj odstopijo nekteri ministri in se nadomeste z drugimi. Radi pa bi za se dobili tudi notranje ministrstvo, ki ga imajo po dogovoru demokrati. Ministrski predsednik Pašič se trudi, da omogoči redno delovanje v skupščini. Sicer rajši odstopi z vlado in naj se sestavi druga.
Draginjsko vprašanje je v ospredju v posvetovanjih naše vlade- Dosedanje naredbe§z najvišjimi cenami ne zadoščajo. V novi uredbi naj bi se odredile strožje določbe proti kopičenju blaga, oderuštm v cenah, karteli-ranju trgovine radi zvišanja cen, predpiše pa se naj splošna dolžnost, da se cene vseh potrebščin javno označijo.
Zadeva z Albanijo končana. Obramba naših mej proti albanskim vpadom je prišla pred Zvezo narodov. Zastopnik Angležev, ki so baš zatožili Jugoslavijo, da je kršila mednarodne določbe, ni mogel navesti nikakih dejanskih naših prestopkov in se je skliceval na časniška poročila albanskih in italijanskih listov, o kterih bi že naprej lahko znal, da so nam sovražna in torej nezanesljiva. Naš zastopnik dr. Boškovic je obširno razložil naše stališče in naše delovanje, ki je šlo za ohranitev demarkacijske črte, kakoršno so določili zavozniki. Naša vlada je že lani in letos meseca septembra zahtevala mednarodno komisijo, ki n»j gre v Albanijo in se na licu mesta prepriča, kdo ima prav in kdo ne. Ali te komisije ni bilo v Albanijo. Zakaj ne, vedo naši nasprotniki. Končno sta se naša vlada in albanska uklonili sklepu Zveze narodov in sprejeli mejo, določeno na londonski poslaniški konferenci.
Notranji nemiri v Italiji. Italijanski fašisti so imeli veliko zborovanje v Rimu. Ker so napadali socialne demokrate in komuniste, je prišlo do dejanskih spopadov v Rimu in nekterih drugih mestih, pri kterih so se pobijali in zažigali hiše. Železničarji so zato nehali nekaj časa voziti. Tudi v Trstu so radi naraščajoče draginje in slabega zaslužka ustavili delo delavci ladjedelnic in drugih večjih industrijskih podjetij. Proti njim so nastopili fašisti z drugimi nacionalističnimi strankami.
Bodočnost Trsta. Tržaško prebivalstvo uvi-deva, da gre Trst v neizogibno pogubo, od ktere ga ne odvrnejo ne stavko, ne odpor proti njim. Trst je zapisan gospodarski smrti, ker je izgubil svoje zaledje, od kterega je živel. Tržačan ve- to in se vdaja v usodo, preklinjajoč pri tem svojo „svobodo" in svoje „osvoboditelje", ki so ga spravili tako daleč.