Štev. 10.	Powaniejetitt številka stane SO vinarjev.	Leto 1.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu.
List izhaja vsako sredo. Naročnina zuaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Mkovee, 2. septembra 1919.
Odslej bo „Korošec" izhajal dvakrat na teden, in sicer ob sredah na štirih straneh, ob sobotah pa na dveh.
Korošci, naznanite nam tiste gostilničarje In trgovce, ki še niso naročeni na „Korošca"!
Gospodarski položaj v Avstriji.
Nemška Avstrija je gospodarsko popolnoma uničena. Razen vojne odškodnine mora plačati tudi 83 miljard vojnih dolgov. Živeža ni, zato ga mora dobivati iz drugih držav, kar stane Avstrijo čez 500 milijonov vsak mesec. Samo za kruh in moko izda Avstrija vsak dan čez 2 milijona kron. Kdor ima kaj premoženja, bo moral oddati državi 70 do 80 procentov. Če ima kmet posestvo, ki je vredno 100.000 K, bo moral toliko oddati državi, da mu bo ostalo tako majhno posestvo, ki bo vredno samo kakih 20—30 tisoč kron. Razen tega bodo razpisali prisilno posojilo. Avstrijska krona je zdaj vredna samo 11 vinarjev; nekatere države pa teh kron sploh ne sprejemajo več. Neka dunajska firma ponuja razne stroje za 70 procentov ali odstotkov ceneje, ako jih kdo plača z jugoslovanskim denarjem.
Folksver stane 127 milijonov, za brezposelne, torej za ljudi, ki so brez dela, pa izdaja Avstrija 390 milijonov. Kaj bo s tako državo? Nekega lepega
dne se bodo ljudje zbudili in bodo zapazili, da so — berači. Država namreč ne bo mogla več plačati in tudi hranilnice ne bodo mogle vračati ljudem naloženega denarja. Državno premoženje pa je morala Avstrija zastaviti antantnim državam, in med te spada tudi naša država. Tako pišejo o Avstriji dunajski in nekateri drugi nemški listi. Pri nas pa hodijo po deželi od celovške vlade podkupljeni hujskači in farbajo ljudi, kako dobro da bi se kmetom godilo v Nemški Avstriji. Če zveste za kakega Korošca, ki bi verjel take farbarije, ga oddajte v norišnico!
Iz govora knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča.
Že Kristus je opominjal narode, naj se ljubijo med seboj. Narodi pa ga niso poslušali. Sovražili so se med seboj in veliki narodi so zatirali male narode. Zato je prišlo do strašne svetovne vojne. In ko so bili skoraj vsi narodi izkrvaveli, je mogočni Wilson povzdignil svoj glas ter zahteval pravice tudi za male narode. Ta glas pravice je odmeval po vsem svetu in prodrl v srca vseh. Tudi nam se je priznala pravica, da se odtrgamo od Nemcev in Madžarov, ki so nas tlačili, in da se združimo v svoji državi. Nikomur nočemo delati krivice in zahtevamo samo to, kar nam i gre po božjih in človeških postavah:
Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor
40 vinarjev. Uradni razglasi po 1 K. Pri naročilu nad
10 objav popust. mrfnTCi'fHrw^-'a"TTri-T-;TnB r riT.-^m ■iinnrr>-~wr "v*
zahtevamo samo to, kar je našega. Avstrija pa nam noče dati naših pravic in bi nas rada še nadalje zatirala. Koliko smo pretrpeli preteklo pomlad. To je velika sramota. To je bila velika krivica. Ni dovolj, da~smo morali mnogo pretrpeti od svojih nasprotnikov, sedaj hočejo celo, da bi bile Karavanke severna meja Jugoslavije. Z največjim trudom smo mi in naši delegatje to preprečili. Sklenjeno je bilo, da naj Siovenci na Koroškem sami povedo, kam hočejo pripadati, ali v Nemško Avstrijo ali v Jugoslavijo. Mi smo sinovi slovenske matere, zato hočemo, da se združimo z našimi brati Jugoslovani kot en narod. Slovenski možje in žene, prepričan sem, da ne bo nikogar med. vami, ki bi ne rekel: Mi hočemo biti združeni z našimi brati Slovenci v eni veliki državi. Zato vse za Jugoslavijo! živela Jugoslavija!
Sinča vas.
Za tabor v Sinči vasi je došlo mnogo brzojavnih (telegrafičnih) pozdravov. Priobčujemo samo nekatere:
Veseli, da srno enkrat za vselej rešeni madžarskega suženjstva ter združeni z drugimi brati v svobodni Jugoslaviji, pošiljamo, dragi bratje Korošci, ki ste toliko trpeli pod nemškim jarmom, najiskreneiše pozdrave in srčno željo, da postanejo bratje Korošci deležni tiste svobode, kot mi Prekmurci.
Podpolk. Murovinot, župnik Klekel, civilni komisar Lanjšič.
PODLISTEK.
V Srbijo.
(Nadaljevanje.)
Iz Krškega se pripeljemo v kakih desetih minuta^ v Brežice, majhno mesto na Spodnjem Štajerskem. Ker se prideluje v bližini Brežic prav dobro vino, je ta kraj dobro znan tudi Korošcem. Na dobrem glasu je zlasti bizeljsko vino.
Še par minut in vlak zdrči čez reko Sotlo, ki je do razsula Avstrije ločila Slovenijo od Hrvaškega.
Na hrvaških tleh smo. Vas se vrsti za vasjo. Hiše so nizke in večinoma modro (plavo) pobarvane. Kdor se prvič vozi po teh krajih, se kar ne more na-Čuditi, koliko da imajo ljudje tod perutnine: kokoši, rac, gosi, pur.
Na majhni postaji vstopita v naš
voz mož in žena. Oba sta nekako čudno oblečena. Mož ima pod srajco, ki mu sega skoraj do kolen, bele, široke hlače. Gornji život mu pokriva kratek, višnjevo-rdeč jopič (lajbelc), na glavi pa mu čepi majhen, okrogel klobuk. Tudi žena je v beli platneni obleki, ki je rdeče in modro obrobljena. To je hrvaška narodna noša. Slovenci so že skoraj popolnoma opustili narodno nošo, na Hrvaškem pa se seljak ali kmet oblači še dandanes tako, kakor so se oblačili njegovi predniki pred sto in sto leti. Možu se pozna že na obrazu, da je bolan. Navzlic temu pa je zelo zgovoren. Sicer govori hrvaško, pa ga vendar prav lahko razumemo, čeprav kako besedo drugače zavija ali poudarja kakor pa mi. Tudi temu se hitro privadimo, da pravi muž namesto mož, prodao namesto prodal (prodav) itd. Ne smemo namreč pozabiti, da smo Slovenci in
Hrvatje en narod in da še ni dolgo tega, kar smo govorili skupen jezik.
Kakor je avstrijska vlada zatirala nas Slovence, tako je Hrvate zatirala madžarska vlada. Celo v krajih, kjer živa duša ni razumela madžarskega jezika, so morali biti javni napisi tudi madžarski. Tudi na Hrvaškem je bilo dovolj izgubljenih duš, ki so za par judeževih grošev izdajale svoj narod. Čeprav so ti ljudje znali včasih samo par madžarskih besed, so se sramovali svojega lepega materinega jezika in so zatrjevali, da so Madžari. Ljudstvo pa jih je imenovalo madžarone.
Vlak se ustavi in v -Zagrebu smo.
Ker je Zagreb glavno mesto Hrvaškega, si ga hučemo malo natančneje ogledati. Zato pa izstopimo in se bomo prihodnji dan peljali dalje.
(Dalje prihodnjič.)
\
Suau 2.
„KOROŠEC", d tie 2. septembra 1919.
Stev. 10.
j svojo deželno vlado in če razni nem-i ški listi, kakor „Arbeiterwille" napadajo znanega Hülgertha in mu očitajo, da je on kriv vse nesreče!
Za Celovčane se je začel 40 danski post.
Celovčani že obžalujejo, da so ločeni od nas. Nemški listi tožijo, da je v mestu na vseh koncih in krajih veliko pomanjkanje. V strašnih škripcih so posebno gospodinje, ker ne vedo, kaj bi kuhale. Meso se dobiva le na karte, moke dajejo samb pol kile na teden, salate in druge zelenjave pa tudi ni. Krompirja prinašajo na trg tako malo, da se ljudje kar trgajo zanj. Oblasti so zaukazale, da mora vsakdo, kdor ima kravo ali pa kozo, nositi mleko na županstvo. Zato je pa ljudstvo v okolici strašno razburjeno.
Ponarejeni bankovci.
V zadnjem času se razširjajo ponarejeni dvokronski bankovci. Ker so brez vsake vrednosti, svarimo ljudi, naj jih ne sprejemajo. Vsak dvokronski bankovec ima število serije, na pr. 1147. Pri ponarejenih dvokron-skih bankovcih so tisočice števila, ki znači serijo, večje nego 1, pri ponarejenih pa so včasih večje, včasih manjše, na pr. 7862, 0097. Pri pravih dvokronskih bankovcih so avstrijski orel ali pa črke O M B jasne, pri ponarejenih pa medli, nejasni. Pri nekaterih manjka tudi valovita mreža na nemški strani. Posebno slabo pa so na ponarejenih bankovcih izdelani ženski obrazi. Rudeča barva je zelo živa, papir p t mnogo bolj bel kakor pa pri pravih bankovcih.
Žganjekuha. Vsi tisti, ki hočejo kuhati žganje za domačo porabo, se naj zglasijo pri oddelkih finančne straže, kamor spadajo. Tam bodo dobili dovoljenje, da bodo smeli kuhati žganje, ne da bi morali plačati kaj davka za to.
■■HMMBaMMMHHMHNiaMMWM
Dopisi.
Št, Vid v Podjuni. Ker prihajaš ; tudi v naš kraj, si gotovo radoveden, I kaj da je tukaj novega. Veliko kaj ti j res nimamo povedati, toda oglasiti se i moramo tudi Št. Vidčani v našem tako j priljubljenem časopisu. Jako smo veseli, j da smo za vedno rešeni iz nemških krempljev. Mi smo še tako srečni, da smo bili samo 24 dni pod nemško vlado, pa smo je do grla siti. Seveda tudi tukaj ne manjka takih tepcev, ki še vedno pretakajo grenke solze zaradi nesrečne Nemške Avstrije. Gotovo mislijo, da pojdejo v Nemški Avstriji kar topli v nebesa. Pravi nemčurji so seveda potihnili, a zrastli so grebeni tistim, ki niso ne ptič ne miš. Mislim pa, da nas tistih par tepcev ne bo priklenilo k Nemški Avstriji. Poživljam torej vse take škrice, naj lepo molčijo, drugače jih bomo naznanili višji oblasti. Slovenci, vi pa bodite trdni in ne omahujte! Bodimo trdni kakor skala, pa nas nobena sila ne bo premagala!
Slovensko dekle.
Klanče. Dne 10. avg. smo obhajali pri nas cerkveni praznik ali „žegnanje". Čeravno je bi! la dan zelo krasen, kakor ga žt- nismo imeli skoraj celo poletje, vendar tega ljudje niso zapazili. Seveda je temu kriva tudi dolgotrajna vojna, ker več kakor polovica fantov iz naše vasi so morali dati svoje mlado življenje. Koliko drugače je bilo pred vojno. Že na predvečer so grmeli „možnarji" in potem cel popoldan-, na bližnjem hribčku poleg cerkve je plapolala slovenska troboj-nica. Letos pa vsega tega ni bilo. Ravno la dan bi imeli pokazati, da tudi v naši vasici prebivajo Slovenci, čeravno jih ni veliko-Pokazati bi bili morali, da smo tudi mi veseli, da smo osvobojeni nemškega jarma, da se veselimo tudi mi, da smo končno združeni s svojimi brati, kazobesiti bi bili morali slovensko zastavo, a žaiibog je nimamo več. Prišla je namreč v roke trem tukajšnjim zagrizenim nemčurkam, ki so jo prvi dan po prihodu švabske druhali raztrgale na kosce in jo potem nadomestile z nemško. Pač žalostni so ti uvgodki. Upajmo pa, da se bodo tudi našim nemčurjem odprle oči in da bodo spoznali, da so jih zapeljevali in slepili razni zapeljivci. Ti razbojniki prebivajo zdaj v blaženi Nemški Avstriji ter gledajo žalostni in s praznim trebuhom v našo lepo Jugoslavijo.
Zavedeti Jugoslovan.
Prosim vas, da izročite moje bratske poždiave vsem na ljudskem taboru v Sinči vasi zbranim Slovencem, posebno pa vsem ljubim Korošcem, katerih trejeva pot k svoji materi Jugoslaviji je zahtevala od njih že toliko žrtev. Bivam v Prekmarju in žaiibog mi ni mogoče, da sam osebno pribitim v njihovo sredo, da jim stisnem ïoke in jih spodbudim k zadnjemu naporu, katerega zahteva usoda ud njih. Trdna in močna stoji Jugoslavija v borbi za svojo staro pravdo, trdna in močna je tudi volja koroških Slovencev, pokazati vsemu svetu, da se čutijo eno s svojimi brati Si bi in Hrvati. V tej misli kličejo vsem, ki ščuvajo proti našemu ujedinjenju : ,.Roke proč od Koroške 1 To je in bode ostala naša slovenska zemlja." Za vami, ki ste danes zbrani na tem veličastnem shodu, stoji cela Jugoslavija od Drave do Soluna. Ona vas brani in spodbuja, da delate noč in dan za svoj narod in svojo domovino. Živela sloyenska Koroška I	General Smiljanič.
Najsrčnejše pozdravljam prvi tabor koroških Slovencev pod svobodnim solncem in obžalujem, da se ga ne morem udeležiti osebno, l/polnjene so sanje davnih očakov. Samo ena mala preskušnja vas še čaka, potem smo svobodni, združeni za vselej. Zato pogumno naprej pod starim preskušenim geslom: Za križ častni in svobodo zlato.
Dr. Breje, preds. dež. vlade.
Službeno zadržan, prisostvovati javnemu klicu in odločni zahtevi nas koroških Slovencev po priklopitvi k skupni materi Jugoslaviji, kličem vam vsem: Naprej za našo pravično stvar! Dr. Huddist, okr. zdravnik, Brežice.
Najnovejši del Jugoslavije s preblagim svojim prebivalstvom srčno radostno pozdravlja svojega očeta, vas gospod general, ter se vain zahvaljuje za vso neutrudljivo skrb, katero ste imeli zaradi njegovo rešitev. Ob enem želi tudi podobne uspehe vaši gorečnosti na Koroškem in se v duhu združuje s taborom v Sinči vasi, kateremu pošilja v imenu Preknuircev svoje bratske pozdrave. Klekl.
Gospodarske novice.
1 ■' ■ 11 ii 1 , i i i i i. : i -— i ~
10 vagonov sladkorja za ve-likovški okraj.
Za velikovški okraj je prišlo v Sinčo vas 10 vagonov sladkorja. — Kakor znano, primanjkuje sladkorja v vseh državah. Zato smo pa še prav posebno hvaležni naši vladi v Bel-gradu, da ga je ravno v naš okraj poslala kar 10 vagonov !
Gostilne zopet odprte.
Naše oblasti so dovolile, da so gostiln 1 zopet odprte. Opozarjamo pa gostilničarje, da se jim bodo gostilne zopet zaprle, ako se bo zvedelo, da je kdo v njihovi gostilni zabavljal in hujskal zoper našo državo. Dolžnost vsakega krčtnarja je tudi, da je naročen na „Korošca",- „Mir" in na „Draupost".
Nemška Koroška en teden brez mesa.
Od 11. do 17. pr. m. niso smeli v nobeni gostilni na Nemškem Koroškem prodajati mesnih jedi. Kdo bi se še čudil, Če zdaj Celovčani preklinjajo
Galicija. Vü, ki smo se udeležili zadnjega ljudskega tabora, smo postali par ženicam iz Encelne vasi trn v peti. Pripovedujejo okrog, da nam bo toča pobila vse polje, ker smo se na tako volik praznik predrznih iti „Srbe poslušat". Najprej bodi tem klepetuljam povedano, da smo šli poslušat naše slovenske govornike, med katerimi je bilo tudi več Korošcev in katerim smo za njihove lepe govore prav iz srca hvaležni. Če pa je bil med udeleženci tudi kakšen Srb, se tem „skrbnim" žen-kam ni treba vsled tega prav nic razburjati, kajti vsi smo se vrnili živi in zdravi. Tudi smo na ta praznik vsi izpolnili svojo versko dolžnost. Končno bodi tem ženskam, ki v svoji neumnosti slišijo travo rasti in plankc žvižgati, povedano še to-le: Bodite lepo mirne in nikar preveč ne obračajte svojih strupenih jezičkov, sicer bo kmalu naše potrpežljivosti konec, potem vam bomo pa drugo zagodli!
Dnevne novice.
Greb in j. (Slabo vreme.) 22. avg. je bil tukaj veiik naliv. Grebinjske ceste in trg so bili popolnoma pod vodo. Tukajšnje vojaštvo je dalo na razpolago vse vozove, da so lahko Sli ljudje po svojih opravilih. Na Krčanjih je nastal požar. Dne 24. avg. je padala tudi tukaj toča. Hvala Bogu, da ni povzročila prevelike škode.
Samomor. Obesil se je v Artače-vem gozdu v Kiselici na Obirskem Filip BoŠič. Prišel je pred kratkim iz deželnega sodišča iz Ljubljane, kjer je bil v preiskavi radi špionaŽe. Star je bil 40 let. En dan preje je jokal pred svojo sestro Angelo Janček in jo prosil, naj skrbi za njegovega štiriletnega sina Jožefa, ker njegovo življenje je pri kraju. Iz tega je sklepala njegova sestr i, da ni bil več pri pravi pameti.
Ste v. 10.
„KOROŠEC", dne 2. septembra 1919.
Stran 3.
Krčanje. V petek dne 22. avgusta j smo imeli tu hudo točo, ki je posebno v Zgornjih Krčanjah uničila ves sad na- i šega truda. V Golobici in Krčanjah je 1 uničena polovica poljskih pridelkov, j Strela je udarila v Vrhovnikov skedenj, i Pogorel je do tal. Vojakom se -je zahvaliti, da nista pogoreli tudi hiša in ! kašča. Res usmiljenja je vreden gospodar Ivan Rapac: po zim i so mu Nemci rekvirirali eno govedo, zdaj pa mu je toča uničila poljske pridelke, strela pa skedenj. Grozni naliv je odnesel brvi in tudi jezove pred mlini. Po novem „heršaftnem" potu skoraj pol leta nebo mogoče voziti. Še hujše je menda na Rudi.
Št. Rupert pri Velikovcu. Umrla je na zastrupljenju krvi Rezika Lasnik, hči posestnika Jurija Lasnika v Orliče-vusi. Bila je pridno dekle, članica Marijinega vrtca. Naše najiskrenejše sožalje Lasntkovi obiteiji!
mesecev ječe, ker je agitiral proti Italiji. Opozarjamo na to tiste, ki hujskajo proti naši državi.
Shodi in veselice.
Politične novice.
————— f
Mir z Nemško Avstrijo.
Listi pišejo, da bo mir z Nemško Avstrijo podpisan 3. t. m.
Nemci v Šopronju nočejo priti pod Nemško Avstrijo.
Nemška Avstrija se poteguje, da bi dobila nekatere kraje na Madžarskem, kjer prebivajo Nemci. Dne 25. avgusta pa so prebivalci mesta Šopronj priredili velik ljudski shod. Z velikim navdušenjem so sklenili, da ostanejo sicer Nemci, da pa ne marajo priti pod Nemško Avstrijo. - Nemci so bili vedno dobri gospodarji. Le pri nas je nekaj takih gimpelnov, ki bi radi pomagali Avstriji plačevati vojne dolgove in vojno odškodnino!
Nemci na Predarlskem so se izneverili Nemški Avstriji.
Te dni se je vršilo na Predarlskem ljudsko glasovanje. Več kot 40.000 prebivalcev se je izreklo za Švico. Le par tisoč podkupljenih duš je glasovalo za Nemško Avstrijo. — Če pojde tako dalje, se zna zgoditi, da niti Dunaj ne bo hotef biti pod Nemško Avstrijo. To bi bil hec!
Kaj pa Lahi?
Ko smo zapustili Celovec, so se Celovčani tolažili, da jim bodo Lahi Preskrbeli živeža. Pa so se motili ! Lahi sami nimajo kaj jesti. Pač pa Piivažajo prav pridno vino v Celovec. Sicer je to vino prav slabo, pa ga vendar računajo liter poji K. Prav veliko Lahov je tudi v Šent Vidu in v Feldkirchnu. Zelo so ošabni in se obnašajo kakor zmagovalci. Ljudstvo jih kar videti ne more in se jezi na avstrijsko vlado, da je poklicala te c'gane v deželo.
6 mesecev ječe.
Dne 23. avgusta je bil v Trstu neki Italijan Zanetti obsojen na 6
Vetrinj pri Celovcu. V Vetrinju tik pred Celovcem se vršijo velike priprave za shod dne 7. sept., na katerem bo vsa koroška Slovenija manifestirala za Jugoslavijo. Poživlja se vse narodno in rodoljubno občinstvo iz sosednjih krajev Kranjske in Štajerske, da se shoda udeleži v kar največjem številu. Društva naj pridejo s svojimi zastavami. Shod se vrši dopoldan.
Št. Rupert pri Velikovcu. Dne 8. sept. ob 2. uri popoldne se vrši na vrtu „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu velik ženski shod. Govorilo bo več govornic in en govornik. Žene in dekleta, pridite vse na ta shod! Povedati hočemo vsemu svetu, da imamo tudi me pravico in dolžnost odločevati,^ kje da mora biti naša državna meja. Prepričati hočemo svet, da se zavedamo svoje moči in da so za vedno minili tisti časi, ko je žena imela besedo samo — v kuhinji.
Pozor! Čebelarji! Osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani priredi v narodni šoli v Pliberki dvodnevni čebelarski tečaj in sicer 7. in 8. septembra. Predavala bosta gg. Okorn in Bukovec. 7. septembra bo tudi ustanovni občni zbor zveze podružnic za velikovško okrajno glavarstvo. Čebelarji, udeležite se vsi tega tečaja, ki je za nas velike važnosti. Podružnice naj pošljejo svoje zastopnike, da se naša organizacija spo-polni in, utrdi. Čebelarska podružnica za Pliberk in okolico. P. Močnik, načelnik.
Prva šolska veselica v Grebinju. Dne 24. avg. ob 3. uri popoldne se je vršila v Grebinju prva šolska veselica. Otroci so igrali dve igrici in zapeli par slovenskih pesmic. Lepo je bilo gledati, kako so se že grebinjski otroci v tam kratkem času privadili slovenskega jezika in kako jim postaja vedno bolj priljubljen. Skoro vsi sta-riši sodelujočih otrok so se udeležili veselice in so z zadovoljstvom zrli na napredek svojih malih, kateri so bili tudi sami prav srečni in zadovoljni. Veselica je na otroke prav dobro vplivala. Tem potom se zahvaljuje šolsko vodstvo vsem onim, ki so pripomogli s prispevki, da je ta veselica dobro uspela. Tukajšnji tržaški bataljon se je zopet pokazal kot pravi pomočnik.
Bilčovs. V nedeljo, 17. avgusta, smo imeli tukaj dobro obiskan shod. Govorila sta g. župnik Benetek in poveljnik, nadporoč-nik g. Joško Bergoč. Zlasti poljudno gospo-darsko-politično predavanje nadporočnikovo je bilo za naše razmere kakor solnce, ki prepodi temo, razžene megle in (.-greje zemljo.
Kneža. Eden najlepših shodov na naših gorah je bil 15. t. m. v Bilčovsu. Skoraj vsi moški so bili na shodu. Z napeto pozornostjo so poslušali gosp. Arnuša, ki jim je v .poldrugo uro dolgem govoru razlagal, kako so nas zapostavljali Nemci in koliko bolje se nam bo godilo v bogati Jugoslaviji kakor pa v bankerotni Avstriji, kamor silijo naši nem-škutarji. V Bilčovsu računamo, da bo 90% glasovalo za Jugoslavijo. Živeli Bilčovčani!
Grebinj. Druga narodna veselica, ki jo je priredil narodni odbor dne 17. avgusta, je uspela nad vse pričakovanje. Na vzporedu so bili govori, petje, dve veseloigri („Prijetno iznenadenje" in „Ne kliči vraga") ter ples. Veselica se je vršila na prostem. Igrala je tudi vojaška godba iz Maribora. Ljudi je bilo mnogo, posebno kmetskega ljudstva, kar nas je posebno razveselilo. Saj nam to dokazuje, da se ne bojijo pokazati, da so Slovenci. Da je veselica dobro uspela, se imamo v prvi vrsti zahvaliti tukajšnjemu poveljniku, g. kapetanu Dekaneva, ki nam je šel v vsakem oziru prijazno na roko. Dalje moramo pohvaliti tudi tržaške pevce društva „Nanos", kakor tudi domače pevce in pevke pod vodstvom gosp. Modriča. Istotako so tudi igralci in govorniki dobro zastopali svoje uloge. Reditelji (vojaki) so tudi lepo skrbeli, da se je vršilo vse v prav lepem redu. G. Ručigaj je zopet skrbel za pijačo in hrano. Take veselice p-rav dobro vplivajo na naše ljudi, ker jim povejo, da se na naši zemlji nikogar več ne bojimo.
Podsinja vas v Rožu. Dne 17. avg. smo priredili na Briceljevem vrtu veliko ljudsko veselico, Bila je prav dobro obiskovana. Naše zavedne Rožanke so že dva dni prej prav pridno pletle vence, fantje so pa postavili mlaje, pripravili na vrt stole, mize in plesišče. Kot slavnostni govornik je nastopil g. dr. Arnejc, župnik v Žrelcu. Čisto po domače, prav po „roš'o" nam je naš Rožan, vnet ljubezni do svojih rojakov Rožanov in ponosen na svojo slovensko* mater, razložil in krepko zavrnil pomisleke našega ljudstva: „Ali bo ali ne bo Jugoslavija." Ko nam je govornik povedal, ne mora biti tako in ne sme biti drugače, ako nočemo pljuvati v lastno skledo, tedaj smo mu vsi živahno pritrjevali. Visoko do neba so doneli klici: Živela Jugoslavija 1 ln ko je govornik omenil naše brate in rešitelje Srbe, tedaj je vsa množica navdušeno klicala: Živeli Srbi 1 Rožani smo bili doslej zelo boječi. Ko pa je g. doktor končal svoj govor, si je pač vsakdo mislil: Kdor pa še zdaj dvomi, ali celo hoče „sol' pod Avstrijo, temu ni več pomagivai" Po govoru smo se slovesno izrekli za združenje z jugoslovanskimi brati. Izzve naj ves svet, izzve naj zlasti Pariz, da živimo tu zavedni Korošci, ki ravnotako hrepenimo po svobodi kakor Francozi, Angleži in drugi. Govoru je sledila zabava, srečolov, šaljiva pošta in ples. Čisti dobiček se bo razdelil, med koroške invalide, zlasti med one, ki so nam pripomogli do svobode. Govor g. dr. Arnejca in veselica sploh nam ostaneta v trajnem spominu. Hvala vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako lepo uspela, zlasti g. dr. Arnejcu in g. nadučitelju Majerju 1 Grebinj. Tudi naše ženstvo se zaveda svoje narodne dolžnosti. Imeli smo 10. avg. jako dobro obiskovano žensko zborovanje. Govorili sta dve govornici. Prva nam je slikala naše trpljenje pod jarmom nemške folksver, druga nas je opozorila, kako naj slovenska žena deluje za narod. Pojasnila nam je velike prednosti, ki jih nam je prinesla Jugoslavija in ki bi jih v Nemški Avstriji, ki je dandanes takorekoč že napovedala konkurs, nikoli ne vživali. Spodbujala je naše ženstvo k vzgoji otrok v telesnem, duševnem in narodnem oziru, k naročitvi slovenskega časopisja, posebno Korošca in Mlade Jugoslavije. Navzoče so z navdušenjem sprejele oba govora. Mi Grebinjčani smo vsi ponosni na svoje zavedno in delavno ženstvo.
Grabštanj. Dne 17. t. m. se je vršil tu ljudski shod. Udeležilo se ga je približno 500 poslušalcev in je bilo zlasti ženstvo za-
Stran 4.
KOROŠEC", dne 2, septembra 1U19.
Stev. 10.
stopano v častnem številu. Po sv. maši, katero je daroval na prostem g. prošt Einspieler, je prispel oddelek vojaške godbe mariborskega pešpolka. S prepričevalnimi besedami je razlagal poslanec g. ürafenauer poslušalcem ser danje razmere v jugosJaviji in one v Avstriji. Opozarjal je na težave, katere bodo morali nositi državljani Avstrije, posebno kar se tiče ogromnih plačil. Povedal nam je, da potrebuje Avstrija naše ljudstvo samo za to, da bi ga izmozgavala še nadalje kakor doslej. Omenjal je zadevo Celovca in prepričal poslušalce, da z glasovanjem za Jugoslavijo prisilimo to mesto k nam. Opominjal je ljudstvo k treznemu preudarku ob času glasovanja. Strah, omotica in 'omahovanje naj odpadejo in pogumno naj vsakdo glasuje za Jugoslavijo, ki bo vsakogar sprejela z odprtimi rokami. Po večernicah se je nadaljeval shod na dvorišču pri Lahu. Govoruik dr. Hočevar je omenil, da je prepotoval vse kraje v naši občini in našel samo 4 nemške hiše. Z ogorčenjem biča prejšnje nemške razmere napram našemu ljudstvu, katero niti svojih davkov ni moglo plačevati v slovenskem jeziku, še manje kaj opraviti pri sodniji in drugod. — Dokazoval je velikansko število meščanstva, uradnlštva, invalidov in brezposelnikov v Avstriji — do 4 milij. od 6 miiij. vsega prebivalstva, katere vse bo morala preživljati dežela. Avstrija ne bo mogla plačevati svojega ogromnega dolga, ker nima potrebnih dohodkov, vsled česar slika Avstrije ni vabljiva, ampak — mučna. Nasproti je Jugoslavija sicer še mlada, a obeta najboljše vsled rodovitnosti svoje zemlje. Tudi oni, ki so še sedaj v omotici, pridejo v kratkem do spoznanja, da bodo morali glasovati za Jugoslavijo, kjer jih čaka boljša prihodnjost. Govoril je tudi o agrarni reformi. Povedal je, da se bosta med naše revnejše domačine razdelili 2 vele-posestvi. Opominja ljudstvo, naj na dan odločitve oddajo vsi moški in vse ženske svoje glasove za Jugoslavijo, katera naj cvete in živi na vekov veke. Po končanem shodu nas je vojaška godba kratkočasila do pozne ure z veselimi komadi. Mladina in drugi plesa željni ljudje so potem plesali, da je bilo veselje. S pohvalo moramo omeniti še fante-vojake, ki so nam prav lepo okrasili govorniški oder, pripravili vse potrebne mlaje in zelenje itd. O priliki hočemo prirediti tudi slovensko veselico z igro, s petjem in z godbo, da tako po možnosti otalimo vsa zakrknjena, omahljiva in bojazljiva srca, v kar nam pomagaj Bog!
September ali kirnovec v narodnih pregovorih.
Kakor bo vreme Šent Ha (1.) kazalo, bode. i celi mesec ostalo. — Til oblačen, meglen: grda, deževna jesen. - Mavricija dan (22.), če solnce sije, po zimi liuda sapa brije. — Kdor po mali gospojnici kosi, otavo naj na peči suši. — O svetem Mihelu če grmi, viharjev veliko po zimi buči. — Zdolec in sever z Mihelom v boj, gorje ti po zimi i za pečjoj. — Topla jesen ti oznanjuje, da se pomladi zima težko odmakuje.
Razglas.
Poštna nabiralnica na Suhi pri Libeličah se je zopet otvorila ter pri-klopila poštnemu uradu Libeliče.
Z dnem 1. septembra 1.1. se uvede pri kr. poštnem uradu v Dobrli vasi dostavljanje poštnih pošiljatev po sel-
skem pismonošu v sledeče vasi: Bukovje, Lovanke, Skorjance, Hokije, Belovče, Homec, Dobrava, Goselna vas, Gornji Podgrad, Dolnji Podgrad, Mokrije, Pudob, Pirovc, Zablata, Dvor. Dostavljanje se bo .vršilo po trikrat na teden.
Vzgojevališče (internat.) za deklice.
Da ustrežejo pomnoženi potrebi, so Šolske sestre v „Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu razširile svoj dekliški internat. Sprejemale bodo deklice, ki bodo obiskovale gimnazijo, učiteljišče ali pa meščansko šolo v Velikovcu. V internat pa se bodo sprejemale tudi učenke, ki bodo obiskovale petrazredno dekliško šolo v „Nar. šoli" in odrastle deklice, ki bodo obiskovale gospodinjsko šolo v „Narodni šoli". Na gospodinjski šoli se bo pričelo s poukom 1. novembra, na drugih zgoraj omenjenih šolah pa 1. oktobra t. 1. Natančna poročila dajejo šolske sestre „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Listnica uredništva.
Zdaj, ko bo list izhajal dvakrat na teden, pridejo sčasoma na vrsto vsi dopisi, katerih doslej zaradi pomanjkanja prostora še nismo mogli priobčiti.
G. Joso I. R. — Prosimo t Pozdravljeni!
Tudi odrasli radi berejo naš mladinski list
Mlada Jugoslavija.
Ravnokar je izšla 8. številka. Povest Drave, kako je vrag čez Dravo most gradil. O starem Lesičjaku in druge zanimivosti so vsebina te številke. Mlada Jugoslavija se naroča pri okrajnem šolskem komisarijatu v Velikovcu.
Jako dobre
cevi za kolesa
(Luftschlüuche) ima na prodaj: M.Krassnig, Velikovec.
Kupi se
ovčja volna
in se plača po najvišji ceni. Ponudbe na J. Oswald, Velikovec.
V Velikovcu se je otvoril zobarski atelje. Ordinacije vsak dan od 15. do 18. ure v vojaški bolnici (nekdanji telovadnici meščanske šole) v Velikovcu.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjat)t, da otvorim začetkom prihodnjega meseca v Pliberkti trgovino /. mešanim blagom in deželnimi pridelki. Postreči hočem po nizkih cenah l najsolidnejšim blagom. Zato prosim slavno občinstvo naklonjenosti. Kupujem pa takoj že brusnice, črnice in rudeče maline. Za mnogobrojni obisk se priporoča
P. Končar
Narodna trgovina z mešanim blagom nasproti okr. sodišča v Pliberku.
Iščem pridno Slovenko za
kuharico,
katera bi znala ne le kuhati, ampak bi tudi sama opravljala vsa domača dela.
Franc Holec, župnik v Grebinju.
—1- ^ —p*
Odprl sem
Hotel Beograd
(dosedaj Sandwirt)
v Slovenjgradcu,
kjer se nahajajo gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozovi na vse strani in hlevi. Točil bodem vedno najboljša vina • in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla Jedila.
Imel bodem v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in debelo za razpošiljanje od 56 / naprej.
Za obilen obisk in naročila se priporoča
Andrej Oset
hotel Beograd, Slovenjgradec.
tU
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje
kupuje Vsako množino
DRAVA" lesna trgovska in industr. družba z o. z.
v Mariboru.
IkUuJu „Narodni «v«t» -v VultUuvou. - Urvdulh I X. MugMrl. - TImUu m. Xmu«g«« VvilUovuo.
Štev. 11.
P(»»aiiiei5na Številka stane SO vinarjev.
Leto 1.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu.
List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneli.
Naročnina-znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratorn: enostópna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 1 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Zapisovanje žita na Koroškem.
Vsak otrok ve, da pridelujemo v naši državi tako velikanske množine žita, da ga ne moremo porabiti doma. Moramo ga torej prodajati v druge države. Da pa vlada ve, kotiko žita sme prodati čez mejo, mora najprej vedeti, koliko se ga bo potrebovalo doma.
Zato pa zapisujejo komisije, koliko žita se je letos pridelalo v posameznih občinah naše države. Take komisije delujejo tudi na Slovenskem Koroškem. V občinah, kjer so ljudje pametni, se niso kmetovalci zaradi tega prav nič razburjali. V nekaterih občinah pa so porabili to priliko razni hujskači in strani« zdaj kmetovalce, da bodo tudi pri nas rtkWzicije žita. Kdor ima kaj možganov v glavi, ne bo verjel takih neumnosti. Ali bi bil to pameten gospodar, ki bi prodal v jeseni toliko žita, da bi mural že spomladi kupovati moko? In bi nam bilo prav, če bi država bila tako neumna, da bi prodala zdaj vse Žito čez mejo, tako da bi morali morebiti že pozimi kupovati drago ameri-kansko moko?
Cene živil na Mostiču.
Hujskači in zapeljivci radi pripovedujejo, kako je v Nemški Avstriji vse dober kup. Zlasti trobijo v svet, kako po ceni da dobivajo živila delavci v tovarni na Mostiču. Govorili smo o tem z g. Gergo, uradnikom tovarne v Mostiču. Zdaj vemo, kako je ta stvar. Res je, da daje tovarna svojim delavcem živila po ceni, zato pa tudi zaslužijo tako malo, da so še vse eno veliko na slabšem. Tam zasluži delavec k večjemu 7 do 10 K na dan. V Jugoslaviji pa zaslužijo delavci po rudnikih 20 do 35 K na dan. Ker torej v tovarni na Mostiču tako malo zaslužijo, dobivajo živila bolj po ceni. Vendar stane tudi nje slabi laški (meseni) Špeh po 20 K kg (tovarna plača zanj 37 K Lahom). Dobivajo ga pa lahki delavci po 28 dek na mesec, težki pa po 56 dek. Tako se živi tam.
Jjospodarske novice.
Konjski sejmi v Velikovcu.
Konjski sejmi, zlasti za žrebeta, se bodo vršili odslej v Velikovcu. Kdaj, to bomo pravočasno naznanili.
Trgovski promet med Jugoslavijo in Italijo.
Italijansko trgovsko ministrstvo je odredilo, da se mora z vsem blagom, ki se izvaža v Jugoslavijo/' postopati ravno tako, kakor z blagon^ ki je namenjeno v Avstrijo. Kaj je torej pro-fitirala Avstrija? Menda to, da je zgubila južno Tirolsko! Tako plačujejo Lahi Nemcem prijateljstvo.
Brezposelnost na Dunaju.
V Jugoslaviji je veliko dela, pa premalo delavcev. V Nemški Avstriji je pa ravno nasprotno,. Tako je na pr. samo na Dunaju brez dela 1950 pekov, 750 stavbinskih delavcev, 780 knjigovezov, 143 črkostuvcev, 130 kemijskih delavcev, 750 strugarjev, 650 brivcev, 625 klobučarjev, 366 krznarjev, 758 pleskarjev, 96 dimnikarjev, 466 tapet-nikov, 451 prekajevalcev, 600 litografov. 70 kamnosekov, 3017 tekstilnih delavcev, 142 odvetniških kandidatov, 270 zobozdravnikov itd. Privatnih uradnikov je brez službe 22.068, natakarjev 6100, krojačev 1700, kovinskih delavcev 17.749. Veliko je število oficirjev, ki delajo v tovarnah itd. kot pomožni delavci. In vse te ljudi mora rediti avstrijski kmet. Vsakemu, ki ne more dobiti dela, plačuje avstrijska vlada po 15 K na dan. Vsem tistim zaslepljencem, ki želijo priti pod Nemško Avstrijo, priporočamo, uaj odstopijo svojo živino, svoje žito in druge ! poljske pridelke ubogim Dunajčanom!
Velikovec. „Klagenfurter Zeitung" se pritožuje, ker naše oblasti izganjajo razne falote, ki hujskajo ljudstvo zoper našo državo. Ali so gospodje v Celovcu že pozabili, kako je stara Avstrija kaznovala take ljudi? Ali ne vedo, kako postopajo Italijani, ako zvedo, da je kdo kaj rekel "zoper Italijo ? Celovški gospodje menda mislijo, da je pri nas dovoljena vsaka lumparija. Pa se zelo motijo 1
Kotmara vas. Naše Kotmirčane moram pa res pohvaliti. Skoraj vsi posestniki so pristopili k podružnici kmetijske družbe. Vsi večji posestniki pa so se tudi podpisali za Jugoslavijo in s tem pokazali, da so že daleč pred drugimi zaspanci. Naša občina je tudi prva, ki ima povsod že slovenske napise in kažipote.
Kotmara vas. Mi smo imeli do-sedaj tak pot v Borovlje, da je strah. Če si šel k nogam skozi Rupo, si v pet četrt urah mogel priti v Borovlje, z vozom pa si potreboval čez Gorje dve uri. Zdaj bo tega konec. Ljubljanska vlada nam bo naredila novo 3 m široko cesto skozi Rupo in s tem nam ter Bil-čovčanom za eno celo uro skrajšala pot. Ta cesta bo šla najbrž po grajskem ozemlju, da se izogne v Rupi klancem.
Dnevne novice.
Dopisi.
Labudcka dolina. Ker Nemci v krajih, ki so pred kratkim še bili po naših četah zasedeni, pridno rekvirirajo žito in živino, se prebivalstvo Labudske doline, ki so pravi Nemci, odkrito in srčno želi prejšnje čase nazaj in bi bilo veselo, ako bi se priklopila Jugoslaviji. Zato pa imamo pri nas še dosti zaslep-ljencev, kateri bi radi pripadali Nemški Avstriji. Pa naj menjajo in se preselijo!
Mali Sent Vid. Vložili smo prošnjo na vojaško oblast, naj bi nam vojaštvo pomagalo popraviti vodovod. Nemci se niso brigali za to in so zavlačevali popravo vodovoda. Voda je napol gnojnica, zato ni čuda, če ljudje tu bolehajo in umirajo.
Kotmara vas. Doseglo se je, da bosta v najkrajšem času iz internacije izpuščena Valentin in Halekar p. d. Primož.
Mali Šent Vid. Dne 25. avg. sta umrla tu na griži Marija Štrajhar in Iv. Drobež. Na novo sta zbolela na griži žena posestnika Kröpf in sin gostilničarja Kranjca.
Globasnica. 11. m. m. smo imeli v vasi dve poroki. Sadjak Dragotin p. d. Falandrov je vzel Marijo Jekl iz Pod-june in Krt Andrej p. d. Žefran pa Marijo Huter p. d. Gregoričevo za ženo. Novoporočenci so jako zavedni Slovenci, saj so bili vsi na ljudskem taboru v Sinči vasi. Obe nevesti, sta bili vneti hčeri Marijine družbe. Želimo jim vso srečo!
Smrtna nesreča. Blizu Ormoža na Štajerskem je umrlo nagle smrti dekle Katica Sever. S samokresom (revolverjem) je hotela prepoditi veverice, ki so delale škodo v sadnem vrtu. Samokres se je pa sprožil tako nesrečno, da je
Stran 2.
»KOROŠEC, dne 6. septembra '.919.
Štev. II.
zadel ubogo dekle ravno v srce. Bila je takoj mrtva.
Huda vročina na Francoskem.
V pokrajini En je bila zelo huda vročina. Termometer je kazal v senci 50" C. Trta in krompir sta pri tem trpela največ. Tudi na Južnem Francoskem je v Lijonu in v nekaterih drugih mestih taka vročina, da prenočuje na tisoče in tisoče ljudi pod milim nebom.
Tatvina. Neznani tatovi so ukradli Sehludermanu Emilu, posestniku v Lipi št. 4, občina Grabštanj, 8 telet in eno kravo na njegovem ograjenem pašniku med Dravo in Krko. Skupno škodo cenijo na 18.000 K. Živina se je pasla na tem pašniku dan in noč brez pastirja. Gospodarji, bodite previdnejši in ne pustite živine brez pastirja (nadzorstva)!
Grebhij. Dne 28. avg., okoli 17. ure se je ulila v Grebinju in okolici močna nevihta s točo, tako ua je stal trg Grebinj več ur popolnoma pod vodo. Voda je tudi silila v hiše in v kleti. V okolici, posebno v Rovšu, Homcu in OlŠju je napravila voda mnogo škode na polju in travnikih. Nekateri travniki so popolnoma posuti s peskom. Cesta, ki pelje od Volšja skozi Golovični jarek, je na več krajih popolnoma porušena. Skoraj pri vseh mlinih, ki se nahajajo v tem jarku, je voda potrgala jezove in napravila mnogo škode. Veliko škode je naredila tudi toča.
Velikovec. Državni živinozdravnik Peter Škofič se je preselil in nastanil v Velikovcu v Spodnji poštni ulici št. 22, I. nadstr. v hiši klobučarja Bürger.
Politične novice.
--,—.--Y-:
Proti nemško-avstrijski mirovni pogodbi.
Kakor vemo, je nemško-avstrijska mirovna pogodba strašen udarec za Nemško Avstrijo. Zdaj pa poroča neki francoski list, da Jugoslovani, Čehi in Rumurif niso zadovoljni s to mirovno pogodbo. Te tri države pravijo, da je ta kazen za Avstrijo še premajhna in giuzijo, da ne bodo podpisale mirovne pogodbe.
Vrnitev vojnih ujetnikov.
Mirovna konferenca je sklenila, naj začnejo vse države takoj odpošiljati vojne ujetnike v domovino.
Italijani se umikajo iz naših krajev.
Meseca novembra so Lahi zasedli precej naše zemlje, na Kranjskem. Zdaj se pa laške vojaške in civilne oblasti pripravljajo, da zapuste tiste kraje, katere je mirovna konferenca odločila Jugoslaviji.
Francoski listi poročajo,
da se pogodba z Nemško Avstrijo nič ne spremeni. Slovenski del Koroške ostane naš, ker je tako sklenila pariška konferenca. Zastonj so se torej Nemški Avstriji cedile sline po našem, že od nekdaj slovenskem Korotanu.
Shodi in veselice.
Krajevni odbor Narodnega sveta za Koroško v Vetrinju pri Celovcu naznanja, tla se narodni shod v Vetrinju, ki je bi! določen za 7. sept., preloži za 14 dni. Natančnejše poročilo o tej prireditvi objavimo pravočasno.
Igra. Prihodnjo ned.-ijo, dne 7. sept., priredijo koroški dijaki igro „Veriga" v Pliberku v telovadnici Narodne šole. Pričetek ob treh popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen Dijaškemu domu v Velikovcu, pričakujemo obilne udeležbe.
Klub koroških akademikov.
Na praznik 8. t. m. je na vrtu „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu cb 2. uri popoldne velik ženski shod. Žene in dekleta, pridite vse na ta shod!
Narodni svet za Koroško.
Pevske vaje Narodne čitalnice v Velikovcu. Večina pevk in pevcev se ne udeležuje redno pevskih vaj. Zato prosim pevke in pevce, naj redno prihajajo k pevskim vajam. Obenem pa prosim tudi tisle pevce, ki se do danes iz kateregakoli vzroka še niso priglasili, naj to store čimpreje. Vaje se više redno ob torkih, četrtkih in sobotah, vsakokrat točno ob pol devetnajstih v prostorih osnovne šole (preje ljudske šole). Na vrsti je sedaj Oerbičeva skladba: Klic pomladni.	Pevovodja.
Šmiiiel pri PUberku. Preteklo nedeljo so uprizorili koroški dijaki tukaj igro »Veriga". Dvorana pri Šercerju je bila natlačeno polna. Pozdravil je g. Sušnik ter se zahvalil Šrnihel-čanom in Bistričanom za gostoljubnost. Nato je govoril g. Urbane in naslikal Slovence in Nemce. Mogočni velikan Jugoslovan snubi tudi Koroško Slovenijo,' ie stopala pred oltar, kjer nevesta poreče svoj: da. Igra sama je uspela zelo dobro; ljudje so bili ginjeni do sulz. Na splošno zahtevo se igra ponovi dne 7. septem. v Pliberku, dne 8. sept. pa na Prevaljah. Čisti dobiček je namenjen Dijaškemu domu v Velikovcu.
Razglas.
Visokošolcem, kateri Študirajo ali žele študirati gozdarsko stroko na Dunaju ali v Švici, se bo za prihodnje šolsko leto razdelilo 4 do 5 štipendij v zneskih po 2000 do 2500 kron. Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili (krstni list, pripadnost, zadnje spričevalo in ubožni list) je nasloviti na kr. ministrstvo gozdov in rudnikov v Beogradu, a vložiti jih je treba do 8. septembra t. I. pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani.
mul»—mi lin uil—W »II mi i m ii—ii i bi i «i m i mm »——m
Trgovski pomočnik išče službe v trgovini z. mešanim blagom na Koroškem. Naslov pove upravništvo „Korošca" v Velikovcu.
Advokat dr. Ferdo Miiller
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Mariboru -- Tegethofova ulica,
da pa ima vsak teden najmanj enkrat opraviti v Pliberku. Kdaj, sporoča na vprašanja.
Razglas.
Z dnem 1. septembra 1919 se uvede pri kr. poštnem uradu v Sinči vasi dostavljanje poštnih pušiljatev. po selskem pismo nosu v sledeče vasi: jezerniee. Voglje, Sv. Lovrenc, Peračija, Markovce, Vodni do!.
Z dnem 1. sept. se uvede pri kr. poštnem uradu Loče pri Baškem jezeru dostavljanje poštnih pošiljatev po ;el-skem pismonošu v sledeče vasi: Bače, Dobje, Hrašče, Drava, Ognjepolje, Brdo, Starigrad, Sp. Rute in Sp. Babje.
Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razen nedelje.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo.
Razglas.
Poverjeništvo ministrstva financ nam je sporočilo, da so bile draginjske doklade upokojencem in upokojenkam nakazane in izplačane deloma že tekom meseca avgusta, deloma bodo nakazene s pokojnino za september vred. Izvzeti so le upokojenci, ki vprašalnih pol še niso vrnili, in pa oni, katerih pojasnila so tako nepopolna, da je treba še natančnejših poizvedb.
Namizna jabolka ima na prodaj Franc Robinik pd. Martin v Šmarjeti pri Velikovcu.
Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim začetkom prihodnjega meseca v Pliberku trgovino z mešanim'blagom in deželnimi pridelki. Postreči hočem po nizkih cenah t najsolidnejšim blagom. Zato prosim slavno občinstvo naklonjenosti. Kupujem pa takoj ?.e brusnice, črnice in rudeče maline. Za mnogobrojni obisk se priporoči»
pripon
P. Končar
Narodna trgovina z mešanim blagom nasproti okr. sodišča v Pliberku.


Iščem pridno Slovenko za
kuharico,
katera bi znala ne le kuhati, ampak bi tudi sama opravljala vsa domača tlela. Franc Ho! ec, župnik v Grebinju.



Kupi se
ovčja volna
in se plača po najvišji ceni. Ponudbe na J. Oswald, Velikovec.
laUuJu „Narodni «v«»«:» v VvlIUovuu. - UradnlH ■ 1. Mnu«r). - TUk« M. 9Cu>u««8i VwilKovwp,