SVOBODNA SLOVENIJA
ESLOVENIA LIBRE
lETO (ANO) LI (45) Štev. (Na) 21
BUENOSAIRES 4 dejunio - 4. junija 1992
SPOMIN IN PROSLAVA
PRVI SLOVENSKI DENAR
Tolar bo med najlepšimi
Spet se je zavrtelo leto in prišel je mesec junij, tisti junij, ki je leta 1945 napolnil slovensko zemljo s pobitimi borci protikomunisti in demokrati, v slovenski zgodovini pa postavil mejnik. Zmagovalci so leleli, da bi ta mejnik ostal večno in trdno, pa ga je pred kratkim odnesel piš resnice. Ostal je mejni kamen na poti slovenskega naroda in države, da se ob njem ustavijo naši pogledi, naši spomini in naše misli, da ob njem premislimo dohojeno pot, težke dneve in minule boje, nato pa se napotimo dalje v prihodnost, ki nam jo kaže pot s tega mejnika naše zgodovine.
Ni to meja med dvema državama, ali med Slovenijo in emigracijo, zarisana z nožem in krvjo, podkrepljena s psovkami „izdajalci" in podobno, kakor je bila doslej. To je meja, ki druži, ki povezuje dom in svet, prej in slej, naše pokojne in naše
Resolucija o gospodarstvu
Slovenija v začetku devetdesetih let ni doživela gospodarskega zloma, čeprav so jo močno prizadeli zlasti gospodarski pretresi in nesmisli v njenem tradicionalnem tržnem okolju. Padec plačilno sposobnega povpraševanja in kraja našega premoženja v zveznih enota n bivše SFRJ ter posle dično nazadovanje slovenske prodaje in proizvodnje za četrtino so zmanjšali našo materialno blaginjo, vendar nas niso zlomili, .za kar je prav gotovo zaslužna tudi slovenska oblast, v kateri smo imeli Slovenski krščanski demokrati pomembno vlogo.
Najmanj smo dosegli na področju preureditve naše gospodarske sestave, čeprav smo se prav tukaj najbolj trudili. Ni nam uspelo privatizirati družbene lastnine, ne razgraditi monopolov in oligopolov in posledično tudi nismo mogli pospešiti naloženega krogotoka in zmanjšati inflacije na letno raven izpod 10%, kar bi bilo za mlado državo zelo spodbudno in ugledno.
Temeljni razlog za te neuspehe je prepojenost vseh slojev, ustanov in povezav slovenske družbe s pripadniki predde-mokratičnega režima, ki so si skoraj pol stoletja po načelu „prednik določa naslednika" utrjevali odločilne položaje v slovenskem gospodarstvu in so v zadnjih letih iz teh položajev hote in vede ovirali preureditev njegove sestave in izmaličene realsocialistične oblike v urejeno podjetništvo. Privatizacija družbene lastnine ter razgraditev finančnih, trgovskih, infrastrukturnih in industrijskih monopolov bosta torej ostala še naprej ključna cilja Slovenskih krščanskih demokratov na poti preureditve slovenske gospodarske sestave. Zavedamo se namreč dejstva, da dokler ne bosta uresničena ta cilja, ne bo možno pridobiti izdatnejše tuje finančne pomoči; ne bo uspešno sanirati finančnih, tržnih in tehnoloških razpok, ki so v našem tržnem gospodarstvu nastale v preteklosti; ne zmanjšati pre-
otroke, dejansko „vse, ki dobro v sicu mislimo". In zato, ker je to spomin, ki nas povezuje, nas tudi obvezuje, da na njem gradimo in iz njega živimo. Imeli smo junaško zgodovino — čeprav težko in žalostno —-, imeli smo trdno misel in močne pesti, imeli smo temelj, na katerem lahko zidamo še sedaj svoja bivališča.
Zato pa ga lahko proslavljamo, moramo ga častiti! To je del nas, del vse slovenske duše in preteklosti. Ni to dan žalosti ali obupa, maščevalnosti ali otopelosti. To jedan našega zavedanja korenin, našega sprejetja idejne povezanosti, našega prepričanja o pravilnosti ravnanja — kar kaže tudi najnovejši razvoj zgodovine v Sloveniji.
To je dan proslavljanja, dan potrditve in častitljivega spomina.
TD
visokih obrestnih mer ter cen materiala in storitev; ne sunkovito povečati izvoza in poslovnih partnerstev naših podjetij s tujimi ter posledično tud pospešiti investicijskega krogotoka in zaposlovanja, niti zmanjšati inflacije na letno raven izpod 10% niti enakovredno vstopiti v gospodarski krog razvitih evropskih držav, katerih gospodarstva so socialno tržna.
Resolucija o družini in socialni politiki
Moralna, kulturna, gospodarska in politična obnova in razvoj slovenskega naroda morata imeti svoje temelje v trdnih družinah. Zato bomo Slovenski krščanski demokrati storili vse za ustreznejšo družbeno, predvsem moralno in materialno ovrednotenje starševstva in dela za družino in otroke.
V svojem političnem delovanju si bomo prizadevali ustvarjati ozračje naklonjenosti družini in otrokom, posebej pa družinam s prizadetimi otroki, obenem pa bomo storili vse, da se bo ta skrb odrazila tudi v zakonodaji ter v vzgoji in izobraževanju.
Tako udejanjena družinska politika je temeljni tvorni element razvojno socialne politike, ki temelji na vsakdanjem in razvojno usmerjenem delovanju vseh sektorjev politike. Njen cilj pa je predvsem dvigati kakovost življenja vseh državljanov. Instrumenti takšne socialne politike morajo biti vgrajeni v vso sistemsko zakonodajo, s čimer bo država zagotavljala pravični pravni red in pogoje za socialno varnost vseh državljanov, posebej še tistih, ki si je niso sposobni zagotoviti sami.
Dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije, je na predstavitvi načrtov novega slovenskega tolarja, 19. maja prisotnim orisal vse tehnične in vsebinske lastnosti novega tolarja. Denar se po prvih ocenah lahko primerja s holandskim guldnom, nemško marko in švicarskim frankom, ki slovijo kot najlepši svetovni bankovci.
Med drugim je guverner Banke Slovenije dr. France Arhar tudi povedal:
Kakšna je bila monetarna politika Slovenije po osamosvoptvi, od 8. oktobra 1991 dalje?
Slovenija je z uvedbo monetarne samostojnosti in z lastnim zakonom uvedla Banko Slovenijo kot centralno monetarno institucijo, kot jo poznajo povsod po svetu. S tem smo zamenjali logiko poslovanja, saj pri nas ne tiskamo denarja, kot je bilo to v primeru Narodne banke Jugoslavije.
Kako lahko odgovorite na nekatere trditve o tiskanju denarja?
Denar tiskamo le zaradi normalne obrabe, za kaj drugega pa nimamo potrebe.
Ob monetarni osamosvojitvi smo bili v Sloveniji brez deviznih rezerv. Kakšne so te sedaj v Banki Slovenije in v poslovnih bankah?
Točno je, da smo pojekt tolarja pričeli brez rezerv. Zdaj znašajo v Banki Slovenije 240 milijonov dolarjev, skupne devizne rezerve, ki jih imajo poslovne banke, pa že 670 milijonov dolarjev, kar imamo za velik uspeh. Enakega mnenja o tem so tudi tuji monetarni strokovnjaki. Vsa denarna masa (Ml) — vsota denarnih sredstev v obtoku in žiralnega denarja — znaša v Sloveniji celo nekaj manj, kot znašajo devizne rezerve.
Takšne devizne rezerve pa pomenijo uspeh, ki ga dosegajo le redke države.
Kdaj bomo dobili nov slovenski tolar?
Roka še ne morem povedati, saj gre za tehnično in vsebinsko zapleten postopek. Tudi odločitev o tem, ali bo zamenjava tolarjev sukcesivna ali opravljena naenkrat, še ni sprejeta.
Menjalno razmerje je zelo pomembnop. Ob zamenjavi dinarja v tolarje je bilo veliko govora o razmerju, ki bi bil drugačen kot 1 dinar za tolar. Kakšno bo zdaj menjalno razmerje za pravi slovenski tolar?
V primeru, da bi se odločili za drugačno razmerje, bi o tem odločil slovenski parlament. Menjalnega razmerja pa ne nameravamo spreminjati.
Pogovarjal se je Tomaž Gašperin Slovenec, 20. maja
Slovenski denar bo sestavljeno sedem bankovcev in Sest kovancev. Na bankovcu za tišoc tolarjev bo podoba pesnika Franceta Prešerna in faksimile Zdravice, za 500 arhitekta Jožeta Plečnika, za 200 skladatelja Jakoba Gallusa, za 100 slikarja Riharda Jakopiča, za 50 matematika Jurja Vege, za 20 zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja in za 10 pisatelja Primoža Trubarja. Kovanci bodo po 1,2, in 5 tolarjev ter 10,20 in 50 stotinov. Na njih bodo živalski motivi.
Da	IL femgoosa §C3s)
SAZU ima novo vodstvo
Marsikaj na volilni skupščini slovenskih akademikov se je odigralo prvič. To, denimo, da so volitve v vodstvo potekale brez (tihega ali očitnega) nadzorstva politike — partije ali SZDL. Ali da sta bila za vodilno mesto dva kandidata, pa je tako dr. France Bernik v poštenem volilnem dvoboju premagal dr. Aleksandra Bajta.
V novi čas vstopa potemtakem SAZU -Slovenska akademija znanosti in umetnosti s popolnoma novim vodstvom. Le podpredsednik dr. Robert Blinc bo še naprej opravljal iste dolžnosti kot doslej, pri drugem podpredsedniku, to je Cirilu Zlobcu, glavnemu tajniku Matiji Droveniku in seveda samem predsedniku pa bo skupščini sledila predaja.
Že nekaj časa so rasle kritike na račun SAZU, ki so akademikom očitale konser-
Dr. Peter Klopčič pozdravlja v imenu zdomske SLS delegate H kongresa Slovenskih krščanskih demokratov.
vativnost in lagodnost, tudi odsotnost pri odločilnih dejanjih v zgodovini slovenskega prestopanja iz naroda v državno nacijo. Zc junija lani, ko so bile volitve novih dopisnih in rednih članov, je bilo bolj ali manj jasno, da so nesmrtniki pripravljeni razširiti svoje članstvo na mlajše in idejno bolj drugovrstne intelektualce.
Dr. France Bernik na skupščini ni imel nastopnega govora, ker prvikrat zares ni bilo jasno, kdo bo izvoljen, če volitev sploh ne bo treba ponoviti še z drugim krogom. Rodil se je 13. maja 1927 na robu Ljubljane, na ljubljanski univerzi študiral slavistiko in kot asistent dr. Slodnjaka leta 1957 doživel svoj prvi profesionalni poraz. Doktoriral je z razpravo o liriki Simona Jenka, nato pa se kot literarni zgodovinar in urednik ukvarjal z vrsto najvidnejših slovenskih književnikov — od Ivana Cankarja do partizanskih piscev. Pred dvema letoma je izjavil, da bi se kot raziskovalec rad čim bolj posvetil liriki slovenske moderne, a očitno ga zdaj čaka bolj prozaično moderniziranje ustanove, v katero je bil kot dopisni član izvoljen pred devetimi leti, za rednega člana pa pred petimi leti.
Po članku Alenke Puhar v „Delu"
Mogoče ne veste, da...
—	da je predsednica italijanske poslanske zbornice Nilde Jotti, ko je pred kratkim obiskala Trst in na prefekturi sprejela tudi slovensko delegacijo, šepnila nekemu njenemu članu: „Povejte mi, kakšna je razlika med Slovani in Slovenci!"
—	da je v mestu Vukovar, ki ga je hr-vaško-srbska vojna zmlela v ruševine, delovala najbolje opremljena ginekološka klinika, kjer so opravljali na tisoče splavov na leto...
Mladika, Trst, št 2,1992
<2J [p®§
Zakon o denacionalizaciji je v veljavi že skoraj 6 mesecev. Prvi postopki so stekli, nekaj je že uspešno zaključenih. V nekaterih členih je zakon hudo krivičen, kar se bo dalo spodbijati ali s tožbami ali s spremembo zakona. Važno je predvsem, da vsi tisti, ki so bili oškodovani, vložijo vloge. To dolgujemo našim prednikom, našemu rodu, še prav posebej našim dragim, ki so umrli nasilne smrti. Gre tudi za načelo pravice. Vredno je tudi vedeti, da so zemlja, hiša, stanovanja v Sloveniji zelo drage zadeve, cene so mnogokrat enake onim na zahodu!
Vsi, ki bodo dobili premoženje nazaj v naravi ali bodo dobili odškodnino, ne bodo plačali zato nobenega davka, (člen 7)1
Odvzem državljanstva ne odvzema pravice do denacionalizacije, (člen 9, nekaj izjem!).
Če so upravičenci umrli, prevzamejo njihove pravice dediči (člen 15). Vračajo se tudi nekatere premičnine! (člen 16).
Vloge za povračilo se vlagajo pri občinskem pravnem organu (je nekaj maloštevilnih izjem). Torej na občini. Odločba o vlogi mora biti izrečena najkasnje v enem letu. Nekatere vloge, v skrajšanem postopku, po morajo biti rešene v teku 60 dneh.
Za pravno nasledstvo zadošča, da je vsaj verjetno izkazano! (to je zelo širokogrudno - o. p.) (člen 60).
Stranke, ki nimajo v Sloveniji bivališča,
O^C
! Z
cjLruCEJJ L(JC£>
morajo imenovati pooblaščenca (ni nujno, da je advokat!), ki ima stalno bivališče v Sloveniji.
Vloga na občino se napravi v formi zahteve za denacionalizacijo. Ta vloga mora obsegati (člen 62):
1)	a) Podatke o premoženju, za katerega gre zahteva; t) kako in kdaj je bilo podržavljeno; c) o pravnem temelju pravice do vrnitve (bivši pravni lastnik, ali dedič itd.) na kakšen način, v kakšni obliki se zahteva povrnitev (v naravi, v odškodnini).
2)	Prilogo o podržavljenju. To se najbolje dobi tako, da se dobi katastrski zemljiški izpis, kjer je označeno, kdo in kdaj je zasegel premoženje. Iz te informacije se potem dobe podrobnosti o sodnijskem ali drugem aktu zaplembe.
3)	Prilogo glede državljanstva. Če ta ni pri roki, se vnese tozadevna kompletna informacija.
4)	V primeru, da je upravičenec že umrl, se mora navesti vse možne naslednike.
5)	Ime pooblaščenca.
6)	Če gre za nepremičnino, se mora priložiti zemljiško-knjižni izpis od 15. maja 1945. Ta izpis se dobi običajno brezplačno v zemljiških knjigah. Potrebni so tudi podatki o legi, površini in rabi parcel v času podržavljenja.
Ako vseh gornjih prilog ni možno dobiti, bo občinski pravni organ sam pretehtal verjetnost pravice zahteve.
Ih É dl	1110116 Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
SkuSajmo vsaj to pot pustiti ob strani vladne škandale, sirijske zveze in arabske priimke, in poglejmo argentinsko realnost z druge strani, ki pa je tudi patetična, zaskrbljujoča ali pa p jetično žalujoča. Šajni, da bi vedno mlatili isto slamo in se spotikali ob isti kamen, čeprav večkrat kritičen del dogajanja teče prav preko tistih točk.
VODOVJE RUŠI
Ko sem v ponedeljkovem dnevniku bral, da je že 50 tisoč ljudi brez strehe v provinci Formosa, me je pretreslo. Najprej, zaradi tragedije teh ljudi, ki so revni med revnimi. Res je, da je tudi v teh predelih precej srednjega sloja, morda kaka bolje stoječa družina; in res je, da voda ne gleda na socialno stanje. A bistvo je, da so se naravne sile znova znesle nad tistim delom prebivalstva, ki se bori za vsakdanji kruh, vztraja na svoji zemlji in je z njo povezan z močnimi koreninami.
Desettisoči in desettisoči so torej znova zapustili vse svoje imetje ter zbežali pred vodo. Njihova usoda je usoda beguncev, ki ne vedo ne kdaj se bodo vrnili, ne kaj jih bo ob povratku čakalo — če bo do tega povratka sploh prišlo. In to, če malo pogledamo leta nazaj, je skoraj tradicija v teh predelih. Poplave se ponavljajo, folklora jih opeva in kaže na čudno voljo do trpljenja, prav zaradi tiste navezanosti na zemljo. „Apurate, José," (Pohiti, Jože) poje Teresa Parodi, ko opisuje, kako voda hiti in je treba rešiti le golo življenje, morda tudi „de-vičico" iz Itati. In, kot združenje s tem narodom, ob vsaki poplavi voda zaseže tudi slavno Marijino svetišče v Itati, ki je središče in žarišče ljudske vernosti v argentinski Mezopotamiji.
Clorinda je že vsa pod vodo. Nato Paso de la Patria Puerto Bermejo... Kaj storiti s temi predeli? Ali ne bi bilo najbolje, da se mesta in vasi dokončno preselijo na vi g je kraje, kjer bo obramba pred vodo lažja, ali da jih ta, vsaj ob normalnih poplavah, ne doseže?
Po drugi strani je dejstvo, da skoro že ni več normalnih poplav. In tu je treba iskati vzrok tem velepoplavam tudi v neumni človeški roki. V postopanju z naravo, v grozno razsežnih posekanih predelih Amazonasa, kjer že ni več džungle, kjer tla ne vpijajo več vode, ki vsa drsi proti rekam, dol na jug. Vzroka je treba iskati v vele-elektrarnah, ob reki proti severu, kjer ni jasno ali veliki jezi branijo ljudi na jugu pred poplavami, ali te poplave povzročajo. Naj prihaja voda iz Paragvaja ali Brazilije, jasno je, da človeška roka ni nedolžna ob teh naravnih pojavih. In to prav v trenutku,
Važno: Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena najkasneje v osemnajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Zadnji rok za to bi mogel zato biti konec maja 1993!!!
Kot se vidi iz gornjih informacij, imajo upravičenci lepo možnost vložiti vlogo sami. Druga možnost je, da za izseljence to napravi kak prijatelj, znanec, sorodnik, ki se ga zato z navadnim pismom pooblasti. Tretja možnost pa je po advokatu. Tu je seveda po sredi honorar. Ta more biti mnogokrat visok, za mnoge izseljence previsok. Tudi tu mora pomagati kaka zveza, ki bi mogla priporočiti primernega advokata. Prav je, da se v naprej zahteva podroben stroškovnik za pripravo vloge, za kasnejše eventualne intervencije na občini itd.
dr. Peter Urbanc
ko se predstavniki vsega sveta zbirajo v Rio de Janeiro, da so pogovorijo (morda samo pogovorijo?) o obrambni narave pred neumnim izkoriščanjem. Eno samo zemljo imamo; čuvajmo jo! Ali je ob vsem tem čudno, da je papež zatrdil, da je ekološki problem, moralne narave? In da je predsednik Bush objavil, da ZDA ne bodo podpisale sporazuma, do katerega bi na konferenci v Rio moglo priti?
A vrnimo se k našim poplavljencem. Tedni bodo pretekli, predno se bo vodovje umirilo. In le Bog ve, kakšna bo bodočnost, kakšna usoda teh naselij, ki so še pred tedni mirno živeli ob veliki reki.
EKSPLOZIJA NA BORZI
Buenosaireška trgovska borza doživlja te dni pravo eksplozijo. Rekord za rekordom pada in vedno novi kapitali se stekajo tja ter nakupujejo delnice velikih in malih podjetij. Kar pulijo se za investicije in oči-vidno je, da ni ves ta denar domač, marveč da velike vsote kapitala prihajajo iz inozemstva. Razumljivo. V mesecu, v katerem je vrednost dolarja nazadovala, v katerem je inflacija dosegla okoli 0,7%, je borza poskočila kar za 14%. To je nekaj, ki sicer veseli gospodarske ustanove, podjetja in tudi vladno ekipo, a ki po drugi strani riše zaskrbljenost med nekaterimi opazovalci.
Nekaj je jasno: nihče ne prinaša denarja v deželo iz ljubezni do nje. Gre za izkupiček. In vse dokler bo vlaganje denarja v delnice lepa kupčija, dotlej bo veselje na borzi. Ko se bo „kšeft" nehal, bodo kapitali pobrali šila in kopita in se preselili drugam, kjer bodo izgledi boljši. Samo po sebi torej to prihajanje kapitala ni znak dokončnega ustaljenja položaja v državi. To igranje na borzi je še vedno bolj podobno špekulacijam s „plažo fijo", ki so svoj čas tudi privabile v državo izredne vsote, a je to stalo potem vlado mnogo skrbi, ko so se avstrali znova spreminjali v dolarje in zapuščali državo še z večjo hitrico, kakor so prej prihajali.
Znova trdimo, in v vladi se tega tudi, vsaj potihem, zavedajo: edina garancija boljših časov je razmah proizvodnje, industrializacija, ki kapitalizira državo, iskanje nov ih produktivnih investicij. Res se z razmahom borze okoristijo podjetja, a to je lahko kruh za danes pa lakota za jutri.
ČIGAVE SO ROKAVICE
In da zaključimo svojevrstno pisanje tega tedna, še kratek spomin na poeta in pevca. V Parizu je umrl Atahualpa Yu-panki. Pod tem psevdonimom je bil znan najprej v Argentini, potem še v Evropi in drugje po svetu. Lahko ne soglašamo z njegovimi političnimi izrazi ali celo z vizijo življenja. A tukajšnji narodni kulturi je zapustil tako ogromno bogastvo pesmi in pripovedi, tako žarečo ljubezen do zemlje in njenega malega človeka, da bi bilo nespodobno, če bi zamolčali ta spomin.
Skoraj še kot otrok sem prvič slišal, ob kitari in pesmi pokojnega Tomaža Kralja, da so „žalosti naše, kravice pa od drugih". In počasi sem spoznaval, da ni isto kravji pastir kot „arriero", da luna v Tucumanu drugače sveti, da se lahko rodni zemlji, pampi in goram, poje tudi z glasom, ki sicer ni lep. Slišal sem o križih ob potih, o zelenem in suhem lesu, o pastirskih ognjih in preganjanem človeku. Marsikateri rojak je spoznal in vzljubil to razsežnost ob strunah in poeziji moža, katerega pepel sedaj počiva v kordobskem gričevju. Meni ostane tista želja po krasnem glasu, s katerim bi lahko pel ljubljeni zmelji...
9EJKla w^BQ^aüD toon® (3®È3Q3 cp®0aü&»m® wqSOcfj®“
Stari in novi predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je po izvolitvi v posebnem pogovoru za Delo govoril o prihodnjem delovanju krščanske demokracije.
Kako. to, da na kongresu niste skoraj nič govorili o trenutnem političnem položaju v Sloveniji in o položaju vaše stranke, saj ste nenazadnje izgubili oblast?
To smo obravnavali že prej na svetu in v izvršilnem odboru stranke, tako da je položaj stranke jasen. Kongres pa ima dolgoročnejše namene, zato zavestno nismo šli v razprave na to temo.
Ali to pomeni, da se boste zdaj začeli intenzivno pripravljati na volitve, to kar se je zgodilo v parlamentu pa prepustili zgodovini?
Ja, to je že zgodovina in o tem nima smisla razpravljati. Mislim, da se je samo nekaj delegatov dotaknilo tega vprašanja. Mi se pač pripravljamo na volitve. Sam se bom močno angažiral v stranki, ki me je dve leti pogrešala. Stranka se je lepo razvila.
Kaj bo vaša stranka ponudila na volitvah?
Zdaj bomo močno pospešili vsebinski del priprav na volitve. Resno bomo pripravljali našo vizijo vstopanja v Evropo. Resno mislimo razvijati gospodarske koncepte, v tem okviru še posebej zadružništvo kot enega ključnih organizacijskih oblik. V osnovi bomo ponujali enako temeljno izhodišče kot pri prejšnjih volitvah, to je povezava tržnega gospodarstva s socialnimi varovalkami, zagovarjali uveljavljanje kontrolnih mehanizmov v državi. Izgleda, da bo privatizacija še vedno ostala tema prihodnjih volitev. Bojim se, da s lo vlado in parlamentom ne bomo prišli naprej.
Zakaj?
Menim, da je predlog, ki ga je v skupščinsko proceduro dal dr. Bučar, Sel toliko
stran od tistega, o katerem je že bil dosežen določen konsenz. V tem novem osnutku pa je še toliko megle, da bo potrebno precej razpravljati, če bomo hoteli stvar premakniti naprej.
Eden izmed delegatov je danes predlagal, naj bi se vse desne in desnosredinske stranke združile v eno samo. Predlagal je že celo ime take stranke. Ali menite, da je smotrno?
Ni nujno, da gremo v tak projekt, čeprav bi se o smotrnosti dalo še razpravljati. To je precej odvisno od volilnega sistema. Če bo proporcionalen oziroma izrazito proporcionalen, potem ni nobene potrebe po predvolilni koaliciji. Lahko pa se v krogu teh strank dogovorimo, da si ne mečemo polen pod noge. Če pa bo sistem imel večinske korektive, potem bo seveda sam sistem nagovarjal k iskanju skupnih kandidatov in predvolilnih koalicij. Vendar pa imam vtis, da se bo volilni sistem bolj nagnil k proporcionalnemu kot pa mešanemu in bi se skoraj upal napovedovati, da ne bo prišlo do formacije tega desnosredinskega bloka.
Kaj je tisto, ki strankam desnosredinskega loka preprečuje ali onemogoča nekakšno združitev, kot je to predlagal tudi vaš novi podpredsednik Ivan Oman?
Nobena od teh strank še ni izrazila posebne želje po povezovanju, temveč le o sodelovanju. Da se kaj takega naredi, mora obstajati skupna volja.
Ah se sami počutite dovolj močni?
Menim, da bomo na volitvah dobili relativno večino, za absolutno pa smo še prešibki, čeprav se za nas dogajajo lepe stvari. Odkar je takole zavijugaia socialna demokracija, jih precej prihaja k nam. Enako je z zelenimi. Mislim, da nimamo slabih izgledov.
Miran Lesjak, Veso Stojanov Delo, 18. maja
Države, ki so že priznale Slovenijo
do sprejetja v OZN. Od večjih držav manjka le še Mehika; manjkajo pa še večina Afrike in druge manjše države Pacifika in Karibov; ter seveda nova „Jugoslavija".
	Datum	Diplomat.	24. Bolgarija	n	—
Država	priznanja	odnosi	25.	Italija 26.	Kanada	n	da
1. Hrvaška	26. 6. 91	da	27. Luksemburg	//	da
2. Litva	30. 7.	da	28. Irska	//	—
3. Gruzija	14. 8.	—	29. Španija	//	da
4. Latvija	29. 8.	da	30. Avstralija	16.1.	da
5. Estonija	25. 8.	da	31. Nova Zelandija	//	da
6. Ukrajina	12. 12.	da	32. Češkoslovaška	n	da
7. Islandija	19.12.	da	33. Argentina	//	da
8. Švedska	„	da	34. Čile	/•/	da
9. Nemčija	//	da	35. Urugvaj	//	—
10. Belorusija	27. 12.	—	36. Liechtenstein	n	da
11. Vatikan	13. 1. 92	da	37. Finska	17. 1.	da
12. San Marino	14. 1.	da	38. Romunija	18. 1.	—
13. Danska	15. 1.	da	39. Albanija	21. 1.	da
14. Avstrija	//	da	40. Nizozemska	23. 1.	da
15. Švica	//	da	41. Brazilija	24. 1.	—
16. Malta	//	—	42. Paragvaj	27. 1.	da
17. Portugalska	//	da	. 43. Bolivija	29. 1.	—
18. Velika Britanija	n	da	44. Turčija	6. 2.	—
19. Francija	>r	da	45. Makedonija	12. 2.	da
20. Belgija	„	da	46. Rusija	14. 2.	—
Evropska skupnost	//	—	47. Burkina Fasso	20. 2.	—
21. Madžarska	n	da	48. Kirgizija	28. 2.	—
22. Poljska	n	da	49. Kolumbija	3. 3.	—
23. Norveška	//	da	50. Iran	8. 3.	da
Še nekaj o slovenskem državljanstvu
Po komentarju podpisanega v predzadnji številki tega lista (Ameriške domovine, op. ur.) o zakonu o slovenskem državljanstvu, je po neki novi informaciji potrebno dodati, da je verjetno precej več Slovencem bilo odvzeto državljanstvo po členu 41, kot se je sprva domnevalo.
Celotno besedilo 41. člena tega zakona se glasi takole: „Osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo Ljudske republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva, podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v tujino, kot tudi osebam, ki so pobegnili v tujino po osvoboditvi (Uradni list FLRJ, št. 86/46) in njihovi otroci, lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije slovenski izseljenci, ki jim je prenehalo državljanstvo Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo."
Kdo so torej Slovenci, ki so izgubili slovensko državljanstvo po prvem ali drugem odstavku 41. člena? Že večkrat je bilo rečeno in tudi zapisano, da obstajata dve listini, na katerih je nekih 65 imen. To ni povsem točno.
Po neuradnih informacijah, prva lista morda res obsega nekih 65 imen, menda tistih, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po prvem odstavku 41. člena.
Po istih informacijah vsebuje druga listina imena oseb, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po drugem odstavku 41. člena, to je, zaradi odsotnosti. Ta lista je videti precej daljša. Morda vsebuje sto in več imen, lahko celo nekaj sto. Ugiba se, da so na tej listi zlasti tisti, ki jim je bilo zaplenjeno premoženje ali pa so bili sicer politično hudo nezaželeni.
Ti dve listi — in morda še kakšna druga, če obstaja — sta tajni. Zato more vsak posameznik zase ali pa za osebo, ki jo predstavlja, zvedeti, če je ali če ni na eni teh dveh list, samo od uradnikov za notranje zadeve v Sloveniji ali pa od slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujini.
Pri tem je seveda važno to, da mora po
51. Peru	14. 3.	—
52. Japonska	17. 3.	—
53. Libija	//	—
54. Ciper	24. 3.	—
55. Moldavija	rr	.	
56. Južnoafriška rep.	3.4.	—
57. ZDA	7.4.	—
58. Grčija	11. 4.	—
59. Nikaragva	14. 4.	da
60. Južna Koreja	15. 4.	—
61. Izrael	16. 4.	da
62. Egipt	//	da
63. Z. A. Emirati	21. 4.	—
64. Sudan			
65. Alžirija	24. 4.	—
66. Tunizija	26. 4.	—
67. Kitajska	27. 4	da
68. Maroko	"		
69. Oman	28. 4.	—
70. Malezija	4. 5.	—
71. Tajska	//	—
72. Filipini	5.5.	—
73. Venezula	7. 5.		
74. Severna Koreja	8. 5.	—
75. Indija	11. 5.	—
76. Pakistan			
77. Singapur	18. 5.	—
78. Indonezija	21. 5.	—
po Delu
41.	členu, vložiti prošnjo za vrnitev državljanstva do 24. junija letos. Minister Janko pravi, da na ta dan poteče rok za te prošnje.
Tisti, ki so v dvomu in niso mogli dobiti zadovoljivih informacij o tem, ali jim je bilo odvzeto slovensko državljanstvo, in žele imeti to državljanstvo, pač nimajo izbire in morajo podvzeti postopek overovitve državljanstva. Ker je čas zelo kratek, je priporočljivo, da za vsak slučaj tudi vključijo prošnjo za vrnitev odvzetega državljanstva. Besedilo in zamisel 41. člena omenjenega zakona bi bil slovenski parlament mogel izpeljati v mnogo bolj sprejemljivi in častni obliki. Tega pač ni storil. Ker tudi ni videti, da bo 41. člen spremenjen ali pa omenjeni rok podaljšan, morajo tisti slovenski rojaki, ki žele to zadevo urediti, postopati zelo hitro.
Ob koncu bi mogli reči samo to, da obveščanje izseljencev o tem zakonu in procedura, ki jo 41. člen zahteva, kažeta na veliko nepoznanje izseljenstva.
Dr. Jože Bernik Ameriška domovina, 14. maja 1992
HXI7© 3^H73
Pisatelj Drago Jančar o desnici:
„Ne vem, kje so ljudje, ki naj bi bili desnica. Če sta zdaj odšla Peterle, Capuder in še dva ministra, ne vem, katera, saj natančneje ne poznam politike, kje še ostane desnica? Delam v kulturi in se nikakor nimam za desničarja, prej za zelo liberalno usmerjeno osebnost. V hiši, kjer sem zaposlen. ne vidim kaj dosti desničarjev, v drugih založbah še manj. Ne vidim jih ne v gledališčih, ne v časopisnih hišah, ne na TV, ne v bankah, ne v gospodarstvu. Kje je torej desnica, ki jo je treba zaustaviti? Ce se vse skupaj dogaja v ideološkem ozračju, je to zelo slabo in bo sloj prebivalstva, ki se bo počutil odrinjen, znova postavljen na stranski tir, kar za družbo ne more biti produktivno."
Nekdanp urednik Slovenca Andrej Rot o svojih dnevniških zapiskih v času bivanja v Slovenifi:
„Pripravil sem dnevniške zapiske za objavo. Pravzaprav za prijatelje in znance, ki me pogosto sprašujejo, kako gre naše vživljanje v Sloveniji, kaj se je zgodilo pri Slovencu ipd. Menil sem, da je potrebno pojasniti nekatere okoliščine, dogodke. Zato sem se odločil, da oddam tekst v tisk."
Slovenec, 19. maja 1992
Sprejem
Slovenije v WHO
Slovenija je postala polnopravna članica v prvi izmed šestnajstih specializiranih agencij Združenih narodov - v Svetovni zdravstveni organizaciji. V Ženevi je 160 članic te mednarodne organizacije soglasno ugodilo prošnji za sprejem. Slovenija bo upoštevala mednarodne konvencije s področja zdravstva ter uresničevala humanitarne cilje organizacije, h kateri je pristopila.
Stran4	SVOBODNA SLOVENIJA
..
Buenos Aires, 4. junija 1992
FRANCE PAPEŽ	^
Ivan Bukovec • razstava akvarelov
Zveza slovenskih mater in žena
Sedim blizu Reke, ki je v resnici velik
Priznani slikar Ivan Bukovec, ki se uveljavlja v buenosaireSkem zdomstvu že od zgodnjih petdesetih let, ko je z uspehom končal Umetniško Solo (akademijo) slikarke Bare Remec, kiparja Franceta Ahčina in umetnostnega zgodovinarja Marijana Ma-
rolta, je priredil razstavo akvarelov, odprto 16. in 17. maja v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Tematika in kompozicija razstavljenih del (29) je bila tista, ki jo akvarel pravzaprav sam iSče in „zahteva": lahkotni pokrajinski motivi in tihožija. Bukovec je odgovoril z njemu lastno tematiko in z njemu lastno predanostjo slikarski umetnosti. Pri ogledu te razstave bi se človek mogel spomniti na podobna dela, ki jih je ustvarjal Viktor Sulčič: izvirnost pokrajine, kjer
zmagujeta zemlja in nebo, teža in lahkotnost, barve v vseh tonskih prelivih, črta v prostoru neskončnega svetlobnega ozračja. Preprosto, a globoko, jasno in precizno. Bukovčevi pokrajinski motivi iz kordob-skega in bariloškega okolja — Nahuel Hua-pf, Cerro La Ventana, Cerro Shaihueque, Začarana dolina in pampski svet — izražajo barvitost Sirnega krajinskega prostora. To je slikarsko uresničena iluzija stvarnosti. Stopnja plastične modulacije, odvisna od svetlobnih razmer — in te so v argentinskem svetu zakladno bogate — je mehka in nežna v vonjavnem cvetličnem tihožitju, obenem zaznavno otipljiva v pogledu na zemljo, v dihu nebes modrine. Nasi domači slikarji in umetniki ob Srebrni reki in pod Andi so, v slovenski umetniški občutenos-ti, vedno spreminjali stvari in lepoto nedo-glednih obzorij v naš, slovenski, kulturni prostor. Tako tudi Ivan Bukovec, ki ustvarja v svojih podobah in pokrajinah neko bližino in domačnost, vedno cenjeno, osvajajoče.
morski zaliv in vhod v Atlantik. Ob meni se razraSča bujno zelenje, stara drevesa, ki so preživela stoletja; pod njimi je v tem letnem času vse polno belih vodnih zvončkov, s cvetovi obrnjenimi proti soncu. Naprej v
goščavi se blešče velike zlatice, rdeče trito-nije med dračjem in kamenjem, vonjavi jasmin, pampska trava, ki potrebuje mnogo vlage, in pasijonke, vzpenjajoče se med grmovjem. Iščem steze ob vodah, kjer leže potopljene mnoge španske galeje, skrivajoče neprecenljive zaklade zlata. Staro inkovsko bogastvo, ki ga duhovi niso dovolili odpeljati iz Amerike. Zdaj leži vse to v globinah, ne zelo daleč od mene. Stara Amerika — nevesta potopljena. Drugo bo-
gastvo pa je to, ki ga gledam ob sebi, vzamem in odnesem domov, recimo kamen s skrivnostnimi znamenji (Bara jih je upodabljala), veje s pordelimi listi ko da bi se napili rdečega vina, čudni cvetovi, rumeni kot sveže zlato. Bukovec je več kot polovico razstavljenih del posvetil takim podobam tihožitne cvetne narave — naj navedem nekatere naslove iz kataloga: Vrč z rožami, vrtnice, marjetice, rdeči rododendron, tudi rdečkasti amarilis, predvsem pa razstavljeno delo številka 1 — rumenkasti amancay, vrsta ameriške narcise, ki uživa posebno ljubezen teh ljudi in že skoraj čaščenje, saj trdé, da je božanskega izvora. Slikarjev izraz je bil zato še posebno poetičen in liričen. Rekel bi: čar poezije v urejeni slikarski sprostitivi. Rumeno, rdeče in sinje zlato, alkimistično ustvarjeno z vodo, barvo in soncem. V Bukovčevih akvarelih — tako v tihožitjih kot v pokrajinskih in drugih kompozicijah — je bil viden napor v tej smeri.
S prvo sredo v aprilu smo pričele novo poslovno leto Zveze. Kot je že prejšnja začetna predavanja pripravil pok. msgr. Orehar — katerega se vedno rade spominjamo, tako nadaljuje s tradicijo prelat dr. Alojzij Starc. Temo je izbral ob 30-letnici izida zelo važne okrožnice Exul Familie, ki se z vso skrbjo posveča izseljenskemu vprašanju. Predavatelj je razširil obdobje pred in po izdaji okrožnice — do današnjih podatkov. „Cerkev in izseljensko vprašanje" je zanimivo predavanje, ki se na žalost ponavlja v naši zgodovini, čeprav smo majhen narod, ki je razkropljen na vse celine; tretjina Slovencev je zunaj, izven domovine. Pozitivna je vernost rojakov in duhovščina, ki jih je vedno spremljala in jim pomagala v tujini najti pravo pot...
Misli iz predavanja dr. A. Starca:
»Izseljenstvo je staro kot je staro človeštvo, V polnosti časov je stopila na izseljensko pot sama sveta Nazareška družina, ki je predpodoba, vzor in zatočišče izseljencev in beguncev ter zdomcev vseh časov in krajev. Na Slovenskem je izseljevanje postalo množično po letu 1860 in doseglo višek v dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Pogostokrat je mogoče brati, da je kar vsak četrti Slovenec na tujem. Iz Slovenije so odhajali v ZDA in v Kanado, v Argentino in Brazilijo, v Venezuelo in Čile, v Ekvador in Urugvaj, v Egipt in Avstralijo ter v Nemčijo, Francijo, Belgijo...
Izseljenstvo vsebuje tragiko pa tudi mogočno epiko. To trditev je postavil dr. Marko Kremžar v intervjuju z dr. Janezom Juhantom, ki ga je prinesel „Slovenec" 3. marca 1992 pod naslovom „Pesimizem širijo tisti, ki so še včeraj obljubljali raj na zemlji". Podobne misli o tragiki in epiki izseljenstva najdemo tudi v „Navodilu za dušno pastirstvo izseljencev", ki ga je po papeževem navodilu izdala Rimska kongregacija za škofe 22. avgusta 1969. V zdomstvu je mogoče ohranjati narodnost in živeti samostojno, dokler si pripravljen za to žrtvo,-ati, dokler vidiš v narodnem občestvu vrednote in smisel...
Pri tem pa je nujno potrebna pomoč države in Cerkve... Katoliško središče Slovencev po svetu, ki ga je Slovenska škofo-vsaka konferenca ustanovila 13. marca 199P, naj bi bilo naša opora, naša vez, naše središče, naša duhovna mati, ki vedno misli in vse dni z brezmejno ljubeznijo skrbi za svoje otroke, za hčere in sinove slovenskega rodu.«
Naj priznam — pri vsaki razstavi se spomnim na naše zdomske umetnike, na tiste, ki jih že ni tu — Viktor Sulčič, Bara Remec, Marijan Koritnik, kipar France Ahčin — in na te, ki še ustvarjajo lepoto v krajih naše razsejane bolečine v Ameriki — Ivan Bukovec, Milan Vodušek, Ted Kramolc, Kržišnik in drugi mlajši, umetniki in umetnice. Oni so odločilno prispevali in še prispevajo k našemu slovenskemu počutju v teh daljah. Bukovčeva umetnostna dejavnost se ne izgublja v esteticizmu; grafična poteza se mu strnjuje v vse bolj prefinjen realizem, ki ga preveva ljubezen do intimnih, živo občutenih vrednot, tako da jih more vsak ljubitelj umetnosti takoj sprejeti. Na omenjeni razstavi akvarelov smo videli torej izrazito poetično podobe zajetja neposredne stvarnosti. Tihožitna in pokrajinska motivika je bila tisto zlato, ki ga je slikar nabral po velikem in bogatem inkovskem, gvaranijskem in patagonskem svetu in so mu „duhovi" to pustili ter ga celo obdarovali.
Po razgovoru smo z aplavzom pokazale veliko hvaležnost za podano tèmo in se priporočile za naslednje leto.
Majski sestanek je bil namenjen zelo perečemu vprašanju današnje moderne dobe, ko mati in žena ni več samo doma. Zaradi velikih in gotovo važnih vrokov deli delo in položaje v javnosti. Prof. Nadislava Bahamer je razmišljanja povedala na zelo zanimiv način, da se je razvil razgovor v debato, ker smo nekoliko vse prizadete:
Posredujemo nekaj misli iz teme:
Žena in delo izven doma
Obsežno temo o delu omejimo le na delo poročene žene in matere, izven doma in za plačilo. Ob strani pustimo tudi primere, ko je ženin zaslužek neobhodno potreben za preživetje družine in zato ni kaj premišljati: žena mora v službo, poklicno ali ne.
Vprašanje poklicnega dela postaja kočljivo, ko njen zaslužek ni neobhodno potreben ali sploh ni potreben. Zgodi se celò, da je bilanca negativna, ker je žena v zvezi z delom potrošila več kot zaslužila.
Zakaj se torej žena poklicno udejstvuje? Ker domače delo ni vrednoteno? Za višjo življenjsko raven? Zaradi usposobljenosti, veselja do dela in za osebno rast?
Tretji razlog najmočneje terja pritrditev ženinem delu, vendar je prav premisliti vse ZA in PROTI, odločitev pa prepustiti ženi sami, z njenimi osebnimi sposobnostmi, v njenem položaju in osebni odgovornosti.
O odločitvah pa naslednje:
Vse naše življenje je nepretrgana vrsta večjih in manjših odločitev. Nekatere so tako važne, da nam popolnoma in za vedno nesprejemljio preokrènejo življenjsko pot.
Ko pred odločitvijo tehtamo razloge ZA in PROTI, bomo ugotovili, da ni nobene odločitve brez istočasne odpovedi. Treba je izbirati. Z izbiro enega se pa odrečemo drugemu. Tudi pri vstopu v zakon je takó in tema o ženinem poklicnem delu je tesno povezana s to izbiro, ker poročena žena:
f) dobi novo identiteto. Postane npr. gospa Mihova;
2)	mora manj govoriti v ednini, ampak reči MIDVA, MI, NAŠ Tone, NAŠA Mimi, NAŠA hiša, ker pač spada k družini;
3)	kot osnovna celica družbe mora tudi družina imeti neko svojo uredbo, po kateri vsakemu članu pripada določena in neod-klonijiva vloga: glava naj bo glava in srce naj bo srce;
4)	za srečno skupno bivanje se te vloge morajo harmonično dopolnjevati, brez tekmovanja, oviranja in nasprotovanja;
5)	ženino življenje zadobf nov smisel in nekatere njene prejšnje vrednote so nujno prevrednotene, in jih je treba pregledati z vidika večnosti.
Kar se tiče izobrazbe, je pa diploma končno le napotek za nadaljnji študij in prej ali slej se vsakdo zavé, da je „življenje kratko, učenosti pa veliko" in si je nikoli ne bo mogel vse osvojiti. Širše obzorje, ki je komu dano z izobrazbo, velja uporabiti v dobro najdražjih oseb in tudi okolice. Po drugi strani je tudi res, da je v službi vedno več prav krute borbe, tekmovanja in celo nasilja. Vsaj žena-mati naj bi bila domačim in bližnjim zatočišče v prijetnem domu, ki ni njena ječa ampak njeno kraljestvo! Živeti za družino je vsekakor nekaj velikega in priznanje često pride že na tem svetu.
Prof. Nadislavi Laharnar smo se zahvalile za njene občasne prispevke, ki so bili objavljeni v Svobodni Sloveniji pod zagla-vjem Zveze in tudi za majsko predavanje; vsem ostalim za udeležbo in lepo vabljene vse, ki se lahko odtegnete delu ali obveznostim, na junijski spominski sestanek.


NOVICE IZ SLOVENIJE
PTUJ — V obrambnem stolpu iz 16. stoletja je akademski slikar France Mihelič dobil svojo stalno galerijo. V njej bodo rastavljena tista dela, ki jih je poklonil Ptuju, načrtno pa bodo začeli evidentirati in strokovno obdelovati vse Miheličeve grafike, ki bodo dobile tudi svoj monografski katalog.
LJUBLJANA — Satirični list Pavliha se je prebudil. Na večerni pojedini, ki je bila hkrati predstavitev ponovnega rojstva lista, se je direktor Sašo Varšek že vnaprej opravičeval vsem, ki bodo tako ali drugače prizadeti. Glavni urednik Pavlihe je Aleksander Lucu, odgovorni Miran Sattler, likovni pa Marko Kočevar.
CELJE — Predstavniki Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja so izročili Poloni Vetrihovi nagrado prvega festivala komedije v Celju Žlahtno komedijantko. Priznanje si je zaslužila za vlogo Lotte v komediji Petra Shafferja Leticija in Luštrek v produkciji Cankarjevega doma iz Ljubljane.
LJUBLJANA — Slovenija se osamosvaja tudi pri označevanju izdelkov s črtno kodo po mednarodnem sistemu EAN. Doslej so se slovenska podjetja vključevala v tovrstno jugoslovansko združenje (JANA). Slovensko združenje se imenuje SANA: Slovenska asociacija za numeriranje artiklov.
PTUJ — Srečali so se evropski in slovenski muzealci. Slovenski udeleženci so predstavili svojo sistemsko ureditev s področja kulturne dediščine, stavbno dediščino, restavratorstvo v Sloveniji in kulturno krajino. Precej časa so tudi posvetili obravnavanju kulturne dediščine na Hrvaškem in v drugih republikah bivše Jugoslavije.
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so odprli 16. avtomobilski salon, v Celju pa 3. sejem Avto in vzdrževanje. Na prvem so v ospredju osebni avtomobili, medtem ko so v Celju predvsem tovornjaki in dostavna vozila. Obe avtomobilski razstavi sta medsebojno povezani, saj je med Ljubljano in Celjem stalna brezplačna avtobusna zveza. Nekateri razstavljalci oziroma uvozniki avtomobilov so med sejmom kupcem ponujali pet ali večodstotni popust.
LJUBLJANA — Družba Slovenijales Inženiring je leta 1990 s švedsko ladjarsko-turistično družbo Euroway podpisala pogodbo za opremljanje dveh trajektno-pot-niških ladij, ki sta namenjeni predvsem turističnim potovanjem med švedskim mestom Malmö in nemškim mestom Lübeck. Naložba slovenske družbe je opremiti vse javne prostore (restavracije, disco in nočni klub, trgovine), luksuzne kabine, vsa stopnišča, hodnike, stranišča, urediti bazen in savno, narediti vse spuščene strope. Na vsaki od obeh ladij, ki imata po 40 tisoč kvadratnih metrov površine, bo Slovenijales opremil 9 tisoč kvadratnih metrov površine. V ta posel je vključenih več kot 100 podjetij, obrtnikov, od katerih jih dve tretjini prihaja iz Slovenije. Pogodbena vrednost posla je 16,1 milijona dolarjev. Prvo od obeh ladij naj bi naročniku predali maja, drugo pa do konca leta.
Slovencem v Argentini
Slovenci iz Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije, zbrani na 5. reviji slovenskih pevskih zborov (nastopilo jih je devet) iz Zahodne Evrope v kulturnem centru Esslingen/Zell pri Stuttgartu
Vam pošiljamo iskrene pozdrave.
Slovenska narodna in verska pesem zborov iz Berlina, Essena, Herlena, Eisdena in Stuttgarta nas je ponovno utrdila v zavesti, da smo sinovi in hčere pod Triglavom z bogato pevsko kulturno dediščino. To je naš ponos in obveza.
V imenu prirediteljev
moški zbor Domači zvon iz Stuttgarta, 30. maja 1992
■
SLOVENCI V ARGENTINI
Ladja ima prostora za 2200 potnikov in 300 avtomobilov.
KOPER — Med prekrškarji je več mladoletnih oseb. Kriminalistična družba je obravnavala v prvih treh mesecih letos 751 kaznivih dejanj in pri tem so uspešno raziskali 53 odstotokov primerov. Mladoletniki in otroci predvsem vlamljajo v stanovanja in avtomobile.
LJUBLJANA — Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je s slavnostno mašo v prajski kapeli sv. Jurija, patrona Ljubljane, obnovil nekdaj zelo priljubljeno praznovanje godu tega svetnika, h katerem so se ljubljanski meščani zbirali v velikem številu. Kapela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja na ljubljanskem Gradu. Sredi 18. stoletja so dali kranjski stanovi to kapelo poslikati z grbi kranjskih deželnih glavarjev.
LJUBLJANA — V hotelu Lev je potekal tretji ljubljanski mednarodni šahovski odprti turnir, na katerem je sodelovalo 126 članov iz 9 držav. Konkurenca je bila močna, saj je bilo kar 50 šahistov z ratin-škimi točkami.
NOVA GORICA — Furlanski inštitut za zgodovino odporništva iz Vidma se je lotil priprave seznama vseh žrtev zadnje vojne v deželi Furlaniji-Julijski Krajini. Ker gre za mejno območje, gosto poseljeno z avtohtonim slovenskim prebivalstvom, zadeva pobuda tudi Slovenijo. V prejšnjih letih sta izšli publikaciji o padlih zaradi vojne v pordenonski in videmski pokrajini, pravkar je izšla knjiga o žrtvah iz goriške pokrajine, v pripravi pa je še sodobna publikacija za Trst in njegove pokrajine.
PORTOROŽ — Poletna sezona verjetno le ne bo tako slaba. Tako sklepajo turistični dela vci. Za prvomajske praznike je bilo na Obali in Krasu prijavljeni 4300 gostov, le 300 manj kot za Veliko noč. Med njimi je bilo skoraj polovico tujcev.
LJUBLJANA — Dijakom in študentom pri nakupu mesečne vozovnice dajejo največji popust železnice (60 odstotkov). 50-odstotni popust za te vozovnice dajejo Certus, Integral SAP in Slavnik, pri Avtobusnem podjetju Murska Sobota pa popust za dijaške in študentske mesečne vozovnice znaša 40 odstotkov. Največ popusta nudijo železničarji: kdor kupi povratno vozovnico ali potuje v skupini najmanj petih odraslih oseb (dva otroka, ki plačata vozovnico, se štejeta za enega odraslega) ima 20 odstotkov popusta. Popust imajo tudi upokojenci, mladi (do 27. leta starosti), ki so člani raznih organizacij in člani Zveze časnikarjev Slovenije. Na železnici mora plačati kazen, kdor položi obuto nogo na sedež, kdor kadi v prostoru za nekadilce in kdor neupravičeno potegne zasilno zavoro.
LJUBLJANA — Nazadovanje kupne moči se pozna tudi v sadovih zidave hiš v lastni režiji. Lani so na ta način dokončali 4539 novih stanovanj, kar je za 14 odstotkov manj kot predlani, sicer pa najmanj po letu 1974, odkar slovenski statistični zavod objavlja tovrstne podatke. Zasebniki so lani dokončali največ stanovanj v občini Grosuplje, in sicer 235.
Osebne novice
Smrti: 30. maja je umrl Vladimir Mazi (83); v Miramaru Vinko Bavec (71); v Mendozi Uda Šilih por. Germ.
Naj počivajo v miru!
Nov diplomant: Na moronski univerzi je promoviral za elektromehaniškega inženirja Marjan Krajnik.
Čestitamo!
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
Liga mati-žena
V maju je pri sanmartinski Ligi žena mati govoril prelat dr. A. Starc o temi: „Cerkev in izseljensko vprašanje". — Izseljenstvo je staro, kot je star svet. Izseljenci so bili starozavezni očaki, izvoljeno ljudstvo je 40 let potovalo p pušči. Tudi Naza-reška družina je bežala v Egipt. Novo poglavje v izseljenstvu so povzročili romanski, germanski in slovanski narodi.
Na Slovenskem je izseljenstvo postalo
SLOGA NUDI NOVO UGODNOST ČLANOM S
KARTO SLOGA
Od 1. junija 1992 ima vsak član, ki ima KARTO SLOGA možnost, da dobi precej višje socialne podpore. Od tega dne dalje, se bodo podpore obračunavale tudi po naslednjem ključu:
PODPORA ZA: poreko, rojstvo, ob dovršitvi uradno srednje šole in posebnih univerzitetnih študij	5-krat naj višja stai na naložba v navadni hranilni vlogi skozi zadnjih 12 koledarskih mesecev pred dogodkom.	Najvišja možna podpora $ 1.000.-
PODPORA ZA: uradno proglašeno stalno in popolno nesposobnost za delo	10-krat najvišja stalna naložba v navadni hranilni vlogi skozi zadnjih 12 koledarskih mesecev pred dogodkom.	$ 2.000.-
PODPORA ZA: smrt	10-krat naivišja stalna naložba v navadni 'hranilni vlogi skozi zadnje 3 koledarske mesece pred dogodkom.	S 2.000.-
STAROSTNA PODPORA	Pod dosedanjimi pogoji.	$ 100.-
Vsi, ki imajo KARTO SLOGA vsaj 3 mesecev, so za primer smrti oproščeni čakalne dobe za novo podporo.
Dosedanje podpore ostanejo v veljavi, kot doslej. Ob vsakem primeru pa se bo podpora obračunala na način, ki bo najbolj ugoden za člana. Tako bodo tisti dani, ki so upoštevali naš stalni nasvet, da je dobro imeti v navadni hranilni vlogi nekaj več kot minimalno zahtevano naložbo, imeli možnost višjih podpor že kmalu.
PREMISLITE IN UPOŠTEVAJTE:
Naložbe v SLOGI prinašajo vsaj toliko obresti, kot v najboljših bančnih oz. finančnih ustanovah. Poleg tega pa vam SLOGA nudi še to: 1) V SLOGI imate kot vlagatelj možnost lepih socialnih podpor, drugod ne dobite nič. 2) V SLOGI vas račun nič ne stane, medtem ko vam povsod drugod računajo izdatne komisije. 3) Vaš denar v SLOGI pomaga naši domači ustanovi, ki že skoro 40 let na različne načine sodeluje pri gospodarski rasti naše skupnosti.
Predno naložite svoje prihranke, vzamete posojilo ali kupite kaj na obroke, vprašajte za pogoje v SLOGI.
Informacije v naši glavni pisarni, Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia, tel. 656-6244 (nov), 658-6574 (tudi faks), 654-6438 v uradnih urah od ponedeljka do petka, od 10. do 19. ure in v naših podružnicah: Slovenski dom v San Martinu, Slovenska Pristava v Castelarju, Hladnikov dom v Slovenski vasi, Naš dom v San Justu.
(
množično po letu 1860 in pa pred prvo svetovno vojno. Iz Slovenije so odhajali v Severno Ameriko, Južno Ameriko, tudi v druge manj znane države, po Evropi pa v Nemčijo, Francijo, Belgijo itn. V Argentino so se množično selili Primorci, ker so prišli pod Italijo, po drugi svetovni vojni se je starejši skupini izseljencev pridružilo okoli 7 tisoč novih, političnih zdomcev.
Izseljenstvo vsebuje tragiko, pa tudi mogočno epiko. Prisiljeno zdomstvo je velika krivica, ne le za tiste, ki ga trpe, namreč za ves slovenski narod. Podobne misli o tragiki in epiki najdemo tudi v „Navodilo za dušno pastirstvo izseljencev". Verniki so izpostavljeni nevarnosti, da izgube svojo vernost. Kdo naj izseljencem pomaga? Nujna je pomoč države in Cerkve. Kaj je storila vesoljna Cerkev? Škofi imajo nalogo o pastoralni skrbi za izseljence. Navodilo uvaja službo delegata za dežele, kjer za isto narodnost skrbi tudi več duhovnikov. Cerkev je na najvišji ravni pokazala odprtost za vprašanje izseljenstva. V italijanskih begunskih taboriščih so za slovenske begunce skrbeli slovenski duhovniki, za delegata je bil postavljen Anton Orehar. Sam škof dr. Rožman je neprestano hodil iz kraja v kraj, v Argentini je bil trikrat. Slovenska škofovska konferenca je ustanovila „Katoliško središče Slovencev po svetu." To naj bi bila naša opora, naša duhovna mati, ki skrbi za svoje otroke...
Prihodnji sestanek Lige bo 18. junija! Vabljene vse!
SLOGA DA VEČ, KER V SLOGI JE MOČ!




Nedelja, 7. junija ob 16. uri
Slovenska hiša
SPOMINSKA PROSLAVA
v počastitev padlih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev ter ostalih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji
Koncdebrirana sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, pri kateri bo pel Slovenski pevski zbor „Gallus" pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve.
Polaganje venca pred spomenik.
V dvorani govor lic. Franci Markež Svečana prodava: Tu smo, tu bomo, ker v nas živite!
MALI OGLASI
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci
Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.:433-1713.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tet: 651-7459 - Brandsen 2167- San Justo.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - sploSna odontologi ja, im plantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - NaCrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolid. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske n pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk- Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Te!. 628-9501
LEGAJO N2 3545-82 Poùtnice, izleti in potovanja v domovino informad je, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigovtn 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik -ponedeljek, torek,
petek od 16 do 20 - Tucu man 1455 - 9. nadstr. „E" -
Capital - Tel: 45-0320 in 46-7991
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica.
Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Kamos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaS dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N» 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sanniento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 1230 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje
FOND ZA DNEVE SLOVENSKE KULTURE V BUENOS AIRESU
Približno pred enim letom smo se obrnili k vam, dragi rojaki, da nam denarno pomagate pri naporih za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno priznanje od Argentine. Kot je razvidno iz kasnejše zahvale in obračuna, je bil odmev na prošnjo zelo dober. Veliko je bilo doseženo z vašo pomočjo.
Delo pri Zedinjeni Sloveniji in Medorgartizadjskem svetu je — saj sami veste — nehonorirano in z rednimi dohodki ni mogoče kriti izdatkov, ki jih terjajo razne prireditve. Tudi danes moramo nasloviti na vse, dragi rojaki, ponovno prošnjo za kritje stroškov, ki so združeni z edinstvenim dogodkom: Dnevi slovenske kulture v Buenos Airesu od 3. — 7. julija 1992.
Zato se obračamo na vaše razumevanje in velikodušnost, ko vas bomo prosili za denarno pomoč.
Že vnaprej se vam zahvaljujem in kličemo: Bog plačaj!
Zedinjena Slovenija Medorganizacijski svet
Slovenski srednješolski tečaj „Ravn. Marko Bajuk“
sporoča, da bo zaradi sprememb v datumih zimskih počitnic pouk v mesecu juliju: v soboto, 4. in 11. julija
Ravnateljstvo
Slovenska kulturna akdja
3. kulturni večer
posvečen predstavitvi zbornika
Domovina in svet
predavanj s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku
V mali dvorani Slovenske hiše, v soboto, 13. junija, ob 20. uri
Ftmdador: MILOŠ ST. \RE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslover.ia Unida Redacción v Administiadón: RAMON L. FALCON 4153 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO FAGADO Conoesión N8 5775
	TARIFA REDUCIDA Conoesión N8 3824
Registro Nac. de la Propiedad lntelectual N8 85 462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 50; pri pošiljanju po poSd pa $ 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko posto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanad; in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
^ Čeke
na ime „ESLOVEN1A LIBRE'
Đ
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TaUeres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
OBVESTILA
PETEK, 5. junija:
Seja z organizacijami razširjenega Medorganizacijskega sveta v Slovenski hiši ob 20.
SOBOTA, 6. junija:
Minitombola z večerom RAST XXI v Slovenskem domu v San Martinu ob 20. uri.
MEDELJA, 7. junija:
Spominska proslava v Slovenski hiši.
PETEK, 12. junija:
Informativni sestanek SKD-SLS v Slovenski hiši ob 20. uri.
SOBOTA, 13. junija:
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
3. kulturni večer SKA: Predstavitev zbornika Domovina in svet dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši ob 20. uri
SOBOTA, 27. junija:
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Načelstvo SKD (SLS) vabi svoje zaupnike in somišljenike na
informativni
sestanek
ki bo v petek, 12. junija ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Koline na Pristavi
Rep. de Eslovenia 1851; Castelar
13.	6. od 18. ure dalje prodaja za dom
14.	6. ob 12. 30, kosilo. Lepo vabljeni!
ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdc. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob Četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $3-za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 9-
DNEVI SLOVENSKE KULTURE
Centro Cultural Gral. San Martin - Sarmiento 1551 - Capital 3. do 7. julija od 20. do 23. ure
3.	julija: Slovesni začetek v dvorani A-B
4.	julija: Glasbeni večer
5.	julija: Literarni večer
6.	julija: Likovni večer
7.	julija: Zaključni večer s folklornimi plesi, petjem in glasbo
Vabljeni vsi Slovenci! Povabite svoje argentinske znance in prijatelje, saj so Dnevi zamišljeni kot predstavitev ustvarjalnosti slovenskega naroda v matični domovini in njegove prisotnosti v argentinskem okolju.
ZEDINJENA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE