ANDREJ MISSON Instrumentalna glasba v zadnji postavitvi Škofjeloškega pasijona Uvod Vloga glasbe v življenju je pomembna, prežema vse družbene plasti. Soeiologi delijo gla« b< > po vlogi vsaj na: uspavanke, igre. spremljanje dela. plesa, glasbo za pripovedovanje zgodb, obredno in praznično glasbo, vojaško glasbo, glasbo v vlogi neposredne komunikacije (zvočni signali), glasbo kol osebni simbol (osebni zvočni znaki), glasbo kot izraz etnične ali skupinske identitete, glasbo trgovcev, glasbo za zdravljenje, glasbo za doseganje transa, glas bo za osebno ugodje, dvorno glasbo, versko glasbo ete.1 ()d samih začetkov ima glasba posebno vlogo tudi v liturgiji krščanskih cerkva, še pose bej katoliške. Glasba je sestavni tlel slovesne liturgije. od nekdaj pa tudi pomembni del pas toralnega dela. Ključna glasbena oblika katoliške liturgije je gregorijanski koral. Med strogo liturgičnimi oblikami, katerih besedilo je bilo tako ali drugače utemeljeno s svetim pismom, so bile tudi oblike z drugimi besedili. Ena najpomembnejših tovrstnih oblik je bila monodič- na sekvenca; pred tridentinskim koncilom ( 1545—1563) jih je bilo več sto. v današnji liturgiji pa so se obdržale le štiri. Ob mnogih ljudskih pobožnostih so najbrž, peli tovrstne, preproste melodije na način gregorijanskega korala. Glasbeni razvoj srednjega veka in renesanse je bil tesno povezan s katoliško cerkvijo. Predvsem v renesansi je vrh dosegla vokalna polifonija stila antieo. po baroku pa se je težišče razvoja premaknilo s cerkve na dvor. na dela skladateljev pa je precej vplivala tudi ljudska glasba. Seveda so silnice razvoja vedno potekale med vsemi družbenimi deli, predvsem ljud skim, cerkvenim in dvornim. Iz bogate zakladnice številnih oblik v srednjem veku. renesan si in baroku, v katerem je nastal tudi Škofjeloški pasijon, naj navedem nekaj ključnih oblik, ki so najbrž tako ali drugače vplivale na podobo pasijona in s tem tudi loške pasijonske igre. Pogled na razvoj pasijona in pasijonskib iger- Ker je bila organizacija pasijona v rokah loških kapucinov. naj ob že omenjenem koral nem pasijonu opozorim tudi na italijansko obliko ljudske pobožnosti laude (laude spirituali). To so bile ljudske pobožne pesmi v italijanščini, njihov nastanek pa je tesno povezan z de lom sv. Frančiška Asi.škega ( 1 182-122(1). Pesmi povzemajo bogato domišljijo srednjeveških ljudi, s katero so izražali svoja verska občutja ter razumevanje stvarstva in božjega. Svojevrsten vpliv na pasijonsko glasbo, predvsem na njeno dramatičnost, imajo najbrž tu di karnevali, na katerih so peli karnevalske pesmi, imenovane canti carnascialeschi (Firence).5 Zanimivo je, da so bile ob baklah procesije z vozovi ma.škar. Pesmi so bile veseljaške, aktu alne, opisne, polne dvoumnih sporočil. Glasbeno pa SO akordične in verzne. podobne fro- tolam (frottole). preprostim vcčglasnim renesančnim pesmim južne Italije, na katere je imela velik vpliv ljudska melodika, t.i. popolaresca Urica. Znana oblika pa so tudi sacre rappresen- 79 LOŠKI RAZGLEDI 46 tazioni. predstave, izvajane pred postnim časom, včasih pa tudi po veliki noči. To so bile verske igre dveh virov. Najprej kot pobožnosti - devozione - dramatizirane laucle. hvalnc pesmi. Obrtniški cehi so se lahko ob sobotah, po nonah. zbirali po cerkvah in zapeli nekaj laud pred kipom Marije, obred pa so končali z razkrivanjem tančice z Marijine slike. To se razvi|e v uprizoritev dogodkov na veliki četrtek in veliki petek, kot nekakšno igro v verzih. Znani pa so tudi božični •devozionk Drugi vir je izpopolnjena in obdelana proslavitev praznika sv. Janeza Krstnika v Firencah. Ljudje so takrat praznovali z igranimi prizori m igralci, podobno kot današnji pantomimiki. na posebnih, povzdignjenih prostorih na vseh mestnih trgih. Tovrstne sacre rappresentazioni so ponavadi uprizarjali po cerkvah, s spektakularnimi scenskimi učinki vred. Glasba je imela pomembno vlogo, bila je izvajana z. raznovrstnimi glas bili (rogovi, lutnje, viole), zvočili (naprave za povzročanje raznih šumov in hrupov, npr. gr menja, pokanja, streljanja etc.) in peljem. Tovrstne scenske postavitve so pogosto uvedli in strumentalni preludiji. najbrž pa so jih z. instrumentalno glasbo tudi sklenili. Poseben vpliv na pasijon ima tudi oratorij izvirne, najstarejše oblike, ki je vključeval zbor. soliste in orkester, predvsem pa svojsko inscenacijo kostumiranih vlog. Oratorij se je razvil v Italiji, njegovi predniki pa so misteriji (svetopisemske zgodbe), mirakli (predstavljanje zgodb svetnikov), in moralitete (poosebljanje kreposti in pregreh, t.i. alegorije, poznane že iz i. stol. pc) Kristusu). Za začetnika oratorija velja rimski duhovnik Filip Neri (1515—95), ki jih je uvedel kot ob liko ljudske pobožnosti, s katero je želel predvsem pridobiti pozornost mladine. V oratorije je vključil elemente ljudskih verskih iger. a tudi prej omenjene laude spirituali. Oratorije niso izvajali po cerkvah, pač pa v molilnicah - oratorijih. Prvi oratorij je skonv poniral italijanski skladatelj Cavalieri (okrog 1. ldOlll in je bil precej podoben operi, vključe val je tudi ples. V nemškem evangeličanskem prostoru sta imeli posebno mesto obliki pasijona in kanlate. ki sta pogosto imeli vse značilnosti oratorija v širšem pomenu besede (dramatičnost, solisti, zbor. orkester in epska razsežnost oblike). Pasijon lahko predstavimo v splošnem na dva načina: - ncliturgično. v obliki pasijonskih iger, zunaj liturgičnega prostora in - lilurgično. vezano na besedilo enega od štirih evangelijev, izvajano na veliki teden v cerkvi. I.iturgični pasijon je del liturgije velikega tedna in ga izvajamo tudi danes. Vloge so razde ljene na tri sklope: 1. evangelista in Jezusa. 1. vloge različnih oseb. imenovanih tudi sinagoga (Peter. Juda. veliki duhovnik. Pilat itn.) in 3. množico, imenovano tmli lurba. V navadi je. da glavni vlogi izvajata duhovnika z gregorijanskimi napevi. sinagogo pojejo solisti iz ljudstva po gregorijanskih napevih. množico pa zbor po gregorijanskih napevih, ki pa jih lahko zamenjajo tudi večglasni vložki, komponirani na različne načine. Pasijonske igre so bile popularne v Italiji v IS. stol., poznali pa so jih že prej (Kini. Com- pagnia del Gonfalone iz I. 1246, skupina, ustanovljena z. namenom izvajanja pasijonskih iger). Tudi drugod po Evropi so poznali pasijonske igre. v nemškem prostoru je menda najbolj zna menita postavitev v bavarskem Oberammergau. ki jo izpeljejo vsakih K) let.' Pri nas pa je imel nedvomno posebno mesto Škofjeloški pasijon. zahvaljujoč prizadevnosti pastoralnega tlela loških kapucinov. ki so nadaljevali delo sv. Frančiška Asiškega in ga nadaljujejo še danes. Ob tem velja še posebej omeniti protestantske uglasbitve. Protestanti so posebej iz postavljali načelo, tla mora Ljudstvo razumeti bogoskižno besedilo v maternem jeziku. Lutrov prijatelj in ena vodilnih glasbenih osebnosti tedanjega protestantskega časa. Johann Walther 80 I.SSTRI \tEXTAL\A GLASBA f ZADAJ/ POSTA 17717 LUŠKEGA PAS1JOSA ( 1496-1570), je avtor prvega pasijona v nemščini (okrog 1. 1520). Protestanti so še posebno poudarjali pastoralno vrednost pasijona. katoliški nemški del pa je najbrž nekaj tega načela o ljudski primernosti povzel tudi po protestantih. Domnevam lahko, da je na Škofjeloški pasi- jon vplival tako italijanski prostor preko kapucinov, kot tudi nemški prostor preko kulturnih ve/i v Ireisinškem gospostvu. Instrumentalna glasba v zadnji postavitvi Škofjeloškega pasijona Odločitev o instrumentalni glasbi in zvočni opremi ni bila lahka. O glasbi ni bilo mogoče najti nobene neposredne glasbene informacije, razen zapisa skladbe za lutnjo, ki pa ni naj bolj ustrezala režijskemu konceptu." Prepričan sem. da bi intenzivne raziskave ne le primarnih historičnih virov, pač pa tudi sekundarnih, lahko navrgle kakšno informacijo več o tem. kakš na glasba bi bila prvotno v Škofjeloškem pasijonu. Možnost je tudi. da bi raziskali druge ustrezne evropske vire in skušali ugotoviti mogoče vplive na loško postavitev, npr. morebitni vplivi obiskov italijanskih kapucinov ali Bavarcev na pripravljavce pasijona. Glavni dejavniki in kriteriji, ki so mene. in vse nas vodili k izbiri in oblikovanju instru mentalne glasbe, so bili: - osnovna oblika pasijona je tip ljudske pasijonske igre, izvedene na prostem; - ponujeno je bilo sodelovanje loške pihalne godbe in njenih instrumentalistov (število sodelujočih glasbenikov je bilo odvisno od tehničnih pogojev organizacije pasijona): - namen je bil poudariti arhaičnost in nekoliko tudi sorodnost z izvirno postavitvijo in nekdanjimi izvedbami: - naj bo umetniška skladnost z vokalnimi skladbami, ki jih je oblikoval kolega prof. Anton Potočnik, in umetniška celovitost vokalne in instrumentalne glasbe; - glasba naj bi dopolnjevala osnovna čustva pasijona. Priprav il sem tri instrumentalne točke: I.) sklepno pihalno godbo (20. prizor). 2.) instrumentalni trio - piskač in dva bobnarja (_. prizor) in 3.) spremljevalno glasbo za otroški glas in portativ. Zaradi okoliščin pri izvedbi, je morala biti glasba preprosta, pisana za zasedbo, ki jo je določal režijski okvir. Načrtovali smo sodelovanje dvanajstih izvajalcev, ki naj bi hodili v pa rih. Zasedba je povzemala standardno zasedbo: pikolo. flavto, dva klarineta, dve trobenti (ena dodana pozneje), dve pozavni, tuba in štiri tolkala oz. tolkalisti. Zasedba nekako ustreza pr votnemu sodelovanju instrumentalistov (piskač, brenkalist. tolkalisti). Že tedaj je najbrž zased li« i instrumentalistov določala njihova dostopnost - izbrali so jih med ljudskimi, mestnimi. p< >- tujočimi in dvornimi glasbeniki.' Časovna umestitev glasbe ni bila tako preprosta, saj je pasijon tovrstne postavitve ned vomno imel baročne umetnine, najbrž raznovrstne, ljudske, mestne in dvorne. Zato sem se pri izdelavi instrumentalnega stavka raje naslonil na gregorijanski koral, arhaičnost pa sem poudaril s tem, da sem izbral avtorski način izdelave stavka v tehniki paralelnega organuma, srednjeveške prakse podajanja gregorijanskega korala, in jo deloma prilagodil sodobnim kompozicijskim prijemom in zasedbi pihalne godbe. Glasbeni anahronizem opravičujem s tem, da je v jedru glasbene opreme loškega pasijona gregorijanski koral in da sem z izbiro starinskega organuma izrazito plastično predstavil starinsko zvočno patino. Za izhodišče sem uporabil napev I.ube moj oča inu Muh in skomponiral žalno koračnico v variacijski obliki rondoja - stalni refren se izmenjava s kupleti, ki so kompozicijsko in in strumentalno vselej oblikovani nekoliko drugače, čeprav kot variacije napeva refrena. Takšna oblika omogoča tudi veliko časovno prilagodljivost, saj lahko izvedemo zgolj refren brez variacij, lahko pa eno ali več variacij. Gibanje koračnice je izbrano hote. kajti glasbeniki de lo izvajajo deloma piomcnadno. najlaže pa je to izvedljivo v ritmu počasnega koraka. 81 LOiKI'RAZGLEDI i<> Sklep Glasbo sem si želel oblikovati tako. da bo učinkovala starinsko, čim bolj naj bi bila povezana s celostno idejo uprizoritve pasijona. ki hoče upoštevati tradicijo prvotnih postavitev, od izbire scene, kostumov, režijskega koncepta in nenazadnje besedila samega, ki ima še vedno sintaktično obliko nekdanje slovenščine. Današnja vloga pasijonske glasbe je večplastna: sledi parafraziranemu svetopisemskemu besedilu in je obredna ter praznična, soustvarja pasijonsko pripoved, je tudi verska, duhovna, navsezadnje pa naj bi bila poslušal cem tudi zanimiva in dosegljiva. Zato glasba ni mogla biti sodobna. Ker je pasijon ljudska ob lika pobožnosti. nisem želel uporabiti dvorne baročne glasbe. Menim, da je bila pravilna od ločitev za gregorijanski koral, na tej podlagi pa je bila grajena tudi instrumentalna glasba. Uporaba kompozicijskih sredstev paralelnega organuma je uporabljena hote. da bi bila poudarjen.i starinskost, deloma pa tudi bolj kot retrospektivna kompozicijska tehnika, ki jo skladatelji 20. stol. radi uporabljamo za izhodišče pri ustvarjanju novih kompozicij. Skladatelj, ki se je pri tem še posebej odlikoval, je nemški mojster Carl Orff." Idej. kako bi se dalo izpeljati instrumentalno glasbo, je še veliko. Naj te ideje ostanejo do bra možnost za kakšno prihodnjo uglasbitev. še posebno dobrodošlo bi bilo odkritje iz\ irnill slovenskih ljudskih ali dvornih tlel. ki bi bila primerna za umestitev v vsebinski prostor pasi jonske igre. Vsekakor je nujno vsebinsko dopolnjevanje glasbe in pasijonske tematike. Nekatere glasbene oblike, še posebej posvetne, ne morejo dobro podpirati vsebino skrivnos ti Kristusovega trpljenja, ki je. ne glede na izraziti ljudski dekor in -karnevalsko- postavitev, še vedno jasno razvidna iz ozadja ljudske pobožnosti procesije Škofjeloškega pasijona. Opombe \nihvw II Gregory, The Roles Of Music In Sncietv: The Ethnomusicological Perspective. v David J. Il.ir- greaves & Adrian C. Ni »tli. The Social Psychology OfMusic. University of Leicester, Oxford 1997 'Glej G. Reese. MUSIL in tfoeMiddleages in Music in theRenaissartce, 1959 ' Glej zgoraj! 1 Glej Pcrcv A, Scholes, The Oxford Companion to Music. ()xford 1986 "Glej spodnjo opombo' "J. Hofler, Glasbena umetnost pozne renesanse iu baroka na Slovenskem, 1978 in '/hktiriglasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja, 1970 " Carl Orli < 1895-1982), Cantus-Firmus-Sdtze(1929 1954). Carmlna butana. Cantionesprofanaet 1937) 82