Učiteljevo delovanje izven Sole. Pri zborovanju nLiubljanskega ueiteljskega druitva" poročal Karel Wider. (Konee.) Zaradi mizernega našega gmotnega stanja je večina učiteljstva prisiljena iskati si postranskih doho<1kov. Zalostna istina je, da učiteljstvu, ki žrtvuje vse svoje moči za svoj narod, ta ne pripozna njegova truda in uspešnega delovanja in ga ne plača tako. kakor bi zaslužil. če hoče torej učitelj svojemu stanu primerno živeti, če hoče obleči in nasititi svojo družino, 6e hoče izobraževati sebe in skrbeti tudi za izobrazbo svojih otrok, da ue bodo ti enkrat enaki trpini kakor je on sam — potem mora gledati, kje ujame še kak krajcar, pebati se mora za postranskimi zaslužki. Vprašanje, ali se to hlastanje po postranskem zaslužku striuja z učiteljevim ugledom, ali je to škodljivo učiteljemu delovanju in šoli, ker izrablja preveč njegove duševae in telesue moči in mu jemlje prepotrebni čas za temeljito pripravo za pouk — to vprašanje mora popolnoma odpasti, ker učitelj mora iskati priboljška svoji plači, če noče stradati. Ker se torej učitelj temu ne more ogniti, naj vsaj skrbi, da bo postransko opravilo dostojno njegovemu stanu. Tajništva pri obfinah in denaruih ali gospodarskih društvib dajo učitel.ju priliko, da pride v ožji stik s prebivalstvom, sosebno na kmetih z vplivuejšimi posestniki, inčeje učitelj zaradi svojega značaja. vljudnosti in pridoosti priljubljen, mu je moči mnogo storiti za ugled učiteljstva in prospeh šole. Ako prevzame tako službo, mora dobro premisliti, če je društvo osnovaiio na reelni in trdni podlagi, če '0 njega člani sposobni in vneti za stvar in imajo trdno voljo, biti pošteni ia nesebični. — Ogibati pa vse mu je društev, ki že pri porodu nosijo v sebi kal propada, ker je njih podlaga trhla in giVdajo člani bolj na svoj žep kakor na splošni blagor, kakor se, žal, pri nas na Slovenskem pri neke vrstu druitvik glasom žalostne statistike prepogosto dogaja. Pri polomu takega društva bo prizadet nehote tudi učitelj, če ne financielno, pa vsaj na ugledu. Rad se bo nauj zvrgel večji del krivde, češ, učitelj-tajnik je imel poslovanje v rokab, on je edini kaj razumel o knjigovodstvu, on naj bi bil bolje skrbel itd. Najbolje swveda bi bilo, da bi se učiteljstvo vseh takib služb ogibalo, a kakor sem že omenil, to ob obstoječih razmerah ni mogoče. Neke službe pa je in mora biti mogoče se ogniti povsod in v.sakemu učitelju — in to je službe organista in to — poudarjam — posebno na kmetih. V mestib vladajo druge razmere, torej tudi uaslednje ne velja toliko za raesto, kakor za kmetiške faie. Učitelj otganist je hlapec župnikov, cerkvenih ključarjev, pevcev in pevk in vseh faranov. Za sraraotno nizko plačo raora voditi vse petje pri božjih službah, pogrebih, procesijah, litanijah, šmarnicah itd , učiti pevce iu pevke, med katerimi mora biti seveda kot priraadona cvileča in dereča se župnikova kuharica ali nečakinja, sicer je zamera na najvišjetn mestu Poznal sem nadučitelja, ki je opravljal v neki fari na Dolrfnjskem orglarsko službo, in sicer vsako nedeljo in praznik po dvoje maš, litanije, šmarnice, zornice, pogrebe in vsa druga cerkvena opravila, učil pevce itd. in zato dobival letuih okroglo 80 gld., kar pride na eno opravilo morda komaj po 25 kr. in še to v beri — ki je bila jako menjajoče se vrednosti. — čudil sem se mu in ga večkrat vprašal, če se mu sploh ljubi za tako bagatelo orglati in imeti vrhu slabe nagrade še večne sitnosti s pevci ia sosebno s pevkami. Priznal mi je in rekel, da je že večkrat zahteval od župnika večje plače, a zaman; a navada je železua srajca, in mož je bil starokopitnež in mrcvaril je nadalje slabe cerkvene orgle. — V takih razmerah naj bi vsak učitelj opustil orglanje, iu to se tudi dostikrat zgodi, a navadno šele tedaj, kadar zahteva učitelj za svoj trud večjo plačo ali pa pride v navzkrižje z župnikom. Eazen teh in enakih plačariih postranskih opravil iraamo še razna častna mesta v raznih društvih, kakor v bralnih društvih, čitalnicah, pevskih društvih itd V vsakem odboru takih društev sedi navadno po en ur-itelj, a skoraj vedno je ta učitelj — tajnik ali če je kak starejši tovariš — pa kvečjemu blagajnik. Na kakšno višjo šaržo se redkokedaj popne. Zavzame torej le tista mesta v odboru, kjer je največ dela. Kot ti*jnik vodi društvene pisarniške posle, prireja veselice, uei pevce iu igralce, poroča v liste — torej sarno delo Težavno je tu rešiti vprašanje, je-li naj učitelj prevzt-ma taka mesta ali ne. Jaz mislim, da! Posebno mlajši tovariši, ki po svoji mladosti še niso sposobni za predsedniška mesta in pa, ker pride tera potom marsiknk mlad učitelj v boljšo družbo, kjer se privadi boljžemu tonu in fiuejšim manirarn, ki bi sicer bil v nevaruosti, da se pokmeti, kakor se, žal, tuintam dosjaja. Starejšim učiteljem pa ne sodi več tako mesto; on sodi na mesto predsednika ali podpredsednika A žal pozna naša inteligenca prerada ueitelja samo tam, kjer je delo, drugače pa ga često prezre. Siliti pa se seveda učitel.j na taka mesta ne sme. Ni mu treba stati v ozadju in čakati na milosti drugih. Samozavestno naj nastopa povsod, z miruira taktom iu resno voljo naj kaže svoje zmožnosti, čuti naj se enakega drugim, četudi oni bijcjo ob debelejše mošnje, in uspeh gotovo ne zaostane. Brez učiteljev itak ne morejo biti v nobenem društvu, zato jim bodo bočeš-nočeš prepustili tudi taka mesta v društvih in v društvu sploh, ki so jih dosedaj zasedali edino le sami. Omeniti bi mi bilo še nečesa, kar je pri nas najnehvaležnejše in česar se nerad dotikam — a se moram, ker tudi to sodi k učiteljevem delovanju izven šole — in to je politika. Ali se uaj ueitelj vtika v politiko in v koliko? Tudi mi smo državIjani in tudi za nas obstojajo veljavni zakoni, dolžuost naša je, da vestno zasledujemo vsak pojav v politiki in da stojimo na straži, da nam sovražnik ne naseje ljulike na njivo med naše dobro zrnje, da nam ne vzame tega, kar imamo in kar nara je sveto: to je naša svobodna šola, v kolikor pač zasluži to ime. Naša šola še sicer ni popolnoma svobodna, še jo oklepajo nekatere verige, znaki suženjstva, ali ona vendar ranogo svobodneje diha, kakor je dibala pred časi. Ohraniti jo tako, bodi naša dolžnost. Zato mora učitelj posezati v politiko tam in tedaj, kadar preti naši šoli nevarnost. In to se godi najčešče pri raznih volitvah. Za obč. volitve naj bi se vsak učitelj v svoji obeini brigal; on najbolje ve, kako stvari stoje in kdaj mu je poseči v volitve. Za deželne in državne volitve pa nam naj bi dajala rZaveza" navodila kdaj, kje in v koliki meri nam je poseči v volitve. Nekaj splošnega se v tem oziru ne more določiti, pač pa je treba od slučaja do slučaja razmeram primerno ukieniti, kdaj učitelj nastopi kot agitator in volilec, kdaj naj stopi v ozadje in mirno gleda, kako drugi delajo. 0 tem pa bo treba govoriti pri ,,Zavezinih" zborovanjih. Iz kratkih mojih izvajanj je razvidno, da čaka učiteljstvo razen v šoli tudi zunaj šole delo, delo in zopet delo. Tega dela se nismo strašili doslej in ne bomo se ga tudi nadalje. Delal je učitelj tudi prejšnje čase, delal zunaj šole, a ni delal zase, delal je za druge. Vzgojeval je in učil ljudstvo, ki je imelo od tega mnogotere koristi, a lastne koristi pri tem delu ni iskal, saj mu je bilo najlepše zadoščenje, dajati drugim od tega, česar je imel sam dovelj. Tako pa je delal toliko časa, dokler je pri svoji pičli plači še sploh živeti mogel. Prišel pa je čas, ko ob tej plači ni mogel več živeti. Takrat pa je začel delati tudi zase. Doslej je vedno mislil, da mu bodo tam ob zelenih mizah radi dali toliko, da bo živel, če že ne toliko, kolikor je vredno njegovo delo. A motil se je! Niso mu dali toliko, kolikor je vreduo njegovo delo; še toliko ne, da bi najskromnejši človek ob tem živeti mogel. In kako malo je to. razume tisti, ki ve, kako poniževalno skromen je slovenski učitelj. Ko pa je spoznal ta slovenski učitelj, da čaka zaman na milosti od zgoraj. je nehal biti skromen in začel je zahtevati. In ker tudi cjpgovih zahtev niso izpoluili, se je rodila v njegovem sreu misel o skupni organizaciji. S to svojo organizacijo in pa z izobrazbo naroda v šoli in izven šole doseže nekoč gotovo, kar mu gre. Da pa to doseže proj, se mora strniti ves učiteljski stan v eno močno četo krepkih delavcev za svoj blagor. Pri tem delu izven šole pa ne smerao pogrešati naših tovarišic. Krepko naj stopajo z nami po isti poti, ne strašijo se naj dela in truda. kakšna mala nesporazumnost med nami naj jih ne zavaja na stranska pota, če hočejo doseči z narai vred ob istem času naš skupni smoter Tako skupaj korakajmo roko ob roki pod zastavo kolegijalnosti v boj proti našim sovražnikom, tako skupaj pojditno na skupno delo za naš blagor in blagor našega naroda iu tako skupaj se bomo tudi bližali vedno bolj in bolj naši lepši in srečnejši bodočnosti! Moja izvajanja se dado posneti v te točke: 1. Vsak učitelj, oziroma učiteljica bodi član svojega učit. društva. Kjer takega društva ni, naj se osnuje takoj. 2. Vsako učit. društvo bodi pri nZavezi1*. 3. Vsak učitelj bodi član konvikta in, kdor more, tudi vdovskega društva, samopomoči, posebno pa naše hranilnice in posojilnice in učit. tiskovnega društva. 4. Učiteljsko društvo prirejaj, če le mogoče, vsak raesee društveno zborovanje, oziroma društveni izlet, združeno s predavanji, oziroma ogledovanjem tvornic, naravnib posebnosti, javnih stavb itd. 5. Vsak učitelj se udeleži zborovanja, oziroma izleta. 6. Zmožen učitelj prevzemaj pri zborovanjih predavanja o šolskih in drugih važnib vprašanjih. 7. Vsak učitelj bodi naročnik in plačnik učit. listov, podpiraj jih, piši vanje in jih razširjaj. 8. Učiteljstvo ustauovi iu izdajaj poljuden list za preprosti narod. 9. Učitelj delaj tudi izven šole za šolo. Piše naj mladinske spise, jih kupuje in razširja. 10. Učitelj se v svoji oiganizaciji zavzemaj za višjo izobrazbo učiteljiščnikov. 11. Posebno pozornost obračaj sestankom učiteljev s starši, ki jih prirejajo učiteljska društva. 12. Po raožnosti vzgojuj in poučuj tudi šoli odrasle ljudi s petjem, čitanjem in predavanji. Pri vsaki šoli ustanovi knjižnico za odrasle. 13. Postranski zaslužek, kakor tajništva itd. sprejmi le v takih društvih, ki niso nasprotna šoli in učiteljstvu in so osnovana na reelni in nesebični podlagi. 14. Orglanje opusti povsod. 15. V bralnih in enakih društvih sprejemaj tajniška in podobna mesta le ralajši učitelj; starejši tovariš sodi na višja mesta. Narodno petje vodi, kjer moreš, ker je petje eno izmed najuspešnejših vzgojnih sredstev. 16. Učitelj nastopaj v politiki vedno aktivno in podpiraj ono napredno stranko, ki je prijateljica šoli ia učiteljstvu. Pri občinskib volitvah imej učitelj prosto roko; pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah dajaj direktivo »Zaveza" od slučaja do slučaja 17. Zastopniki učiteljstva v upravnih šolskih oblastvih naj kandidirajo po svojih učiteljskih društvih in naj polagajo na občnih zborih istih društev račun o svojem delovanju. 18. Zastopniki učiteljstva v upravnih šolskih oblastvih naj se zavzemajo v prvi vrsti za člane naše organizacije.