298
Pesmi
Ace Mermolja
DEČEK    Deček je metal
kamenčke v vodnjak
in ni vedel,
da podnevi v njem počiva
luna;
čof, čof, čof
Ko se je ponoči
zavil med blazine,
pa je po oknu zažvenketalo:
plenk, plenk, plenk
Luna je dečku vračala kamenčke in ga zbudila.
Samo oče in mama nista vedela in sta zavpila na dečka, naj spi,
in zakričala na cesto, da bi pregnala neznanega paglavca.
ČAROVNIK    Burja je snela čarovniku klobuk,
da je ostal na pločniku samo s plešo in frakom. Gospod med gospodi, sicer za trohico bolj podoben čudakom, ki jih rodi noč, pa vseeno gospod, kot mi.
Samo čebele . . .
Iz klobuka
so vzletele
kot zlate ogrlice
in ovile dimnike
s prozornimi krili.
Oropan za čudež sedi čarovnik na pločniku . ..
Bolje, da gremo, ker se žalost seli kot uši.
Ladja zaorje modro brazdo in izgine.
Daleč v srcu ...
Za njo se delfin zaiskri
LADJA
299
Pesmi
300                                                                                                                        Ace Mermolja
sredi pene
in pade
v mehke globine,
da srečam
njegov začudeni pogled
in pod borom
ne čutim utripanja
žil,
kot da dajejo
sok
stvarem, ki so daleč.
DOMOTOŽJE    Burja priklanja ciprese,
da so kot sence pred nevidnim kraljem. Na hišnem dvorišču nihče ne trosi zrn za sitne kokoši in polkna butajo ob zid s topimi streli.
Izgubil se je vonj po domačem kruhu in tudi ko bi se vrnil domov, bi ne prepoznal hrastove mize.
Še naprej bi se bal pošasti iz pravljic, ki so šle z mano v svet; le da niso več čarovnice, palčki in grdine.
301                                                                                                                                       Pesmi
VRAČANJE    Noč me ne prepozna, ko se vozim z dela brez steklenice pravljic in hrupnih prijateljev, ki znajo tisoč podoknic za ženo.
Sedaj se samo nekdo
vrača z renaultom
v temno garažo.
Potem bo šel v sobo,
se sklonil
nad sinovim spanjem
in zamrmral:
bo že šlo, če bo ...
NOVEMBER     List se zaziba v vetru
in pade v naročje premražene vile.
Na oknu je pozabila ljubezenski napoj in zjutraj je našla ledeno kocko, ki se ni hotela odtaliti.
Tiho je zajokala; vse mine
in vila, ki je večna, se mora spremeniti v pošast, da ne izgine.
MIRJAM    Prišla je kot lisica v kurnik,
zasadila bele zobe v petelinji vrat in zbežala.
302                                                                                                                        Ace Mermolja
Kdor jo je videl, je ostal očaran od divjih oči in košatega repa.
Se sedaj, ko je zima, zrem v gozd, da bi se strašna in lepa kraljica vrnila in me tiho ovila