FošUzrina plcc^cma.
F3saiiH2K& MeviiKa 60 vin.
Štev. 85.	V Ljabljam, V sredo dne 4. avgusta 1920.	Leto III.
ob ponedeljki!*, sredah in petkih.
TJpravniStvo ..Bomovine" v Ljubljani. Sodna ulica 6. Uredništvo „Dombvlns", KlkloS16cva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 R, polletno 18 5, celoletno 36 K. PMkova številka mesečno 1 E, četrtletno 3 K. policijo 6 E, celoletno 12 K.

Dva lasu primerna zakona.
Oglasi:
Sa 1 mm x 60 isseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, aradni 1-20 K, poslano, posmrtnice ln reklame 2 E.
Večkratne objave popust.
Komunistični nemiri na Bolgarskem so prisilili vlado Stambuliskega, da se z največjo naglico in odločnostjo poprime resnega dela, da popravi napake in grehe svojih prednikov, da da nar.odu zopet veselje do dela, da se vrne javno in gospodarsko življenje v normalen kolotek. Ko je Stam-buliski s silo udušil komunistični pokret, ni kaznoval provzročiteljev istega z dolgotrajnimi zapori, ampak voditelje in udeležence nemirov je naselil na neobdelanem zemljišču okoli Burgasa ter jim dal iz državnih sredstev vse potrebne pomečke in jim tako dal prilike, da v največjem obsegu praktično uporabljajo svoja načela.
A Stambuliski je šel še dalje; videl je, da so komunistične nemire in izgrede priredili ravno oni, ki so na celi zemlji najbolj delamržni, ki se v sedanjih resnih dnevih ogibajo vsakega dela in bi radi živeli le na račun zaslepljenih mas. Zato je takoj pripravil dva važna zakonska načrta, ki bosta vsakemu omogočila, da se posveti delu, ki bo za isto dobil tudi plačilo, kakor ga zasluži. Ta dva zakona sta zakon o prisilnem državnem delu in zakon o agrarni reformi.
Zakon o prisilnem državnem delu je zasnoval in izdelal predsednik vlade Stambuliski sam po sledečih načelih :
Dolžnost dela mora izpolniti brezdelno življenje in pomagati, da more država prenašati vse naloge in žrtve, ki jih ji je zadala izgubljena vojna. Sredstva za uresničenje tega namena so sledeča: prebujanje zanimanja do izobrazbe in razumevanje dela med mladino, pripravljanje mladeničev za praktično življenje, preosnova in izboljšanje načina obdelavanja državnega posestva in povečanja dohodkov od državnih posestev, razdelitev dela med posamezniki, splošni in gospodarski napredek in zboljšanje gospodarskega položaja, ki je nastal po vojni.
Načrt zahteva obvezno delo za vse bolgarske državljane, in sicer za moške od '20. leta dalje, za ženske pa od 18. leta dalje. To obvezno delo je državljanska dolžnost, ki bo v korist vsem panogam gospodarskega življenja in socialni organizaciji: zgradba cest, potov, železniških prog, kanalov, javnih poslopij, trasiranje načrtov mest in vasi, delo v rudnikih, tovarnah itd. Vsa ta dela se bodo vršila pod nadzorstvom pristojnih ministrstev. Delo bo moral opravljati vsak osebno, ker zakon ne dopušča nobenega nadomeščevanja. Izvzeti so seveda vsi slučaji telesne ali duševne nezmožnosti, poroke mladih deklic in službovanje pri vojakih ali pri žandarmeriji. Noben državljan se ne bo mogel odločiti za drugo narodnost ali se izseliti iz domovine, predno ni zadostil tem na-redbam o delu. Delovna doba bo znašala za moške šestnajst, za ženske pa deset mesecev. Prve tri mesece se bodo vršili pripravljalni tečaji, ostali meseci bodo posvečeni praktičnemu delu! Rodbinski očetje služijo le polovico zgoraj navedene dobe. V slučaju izjemnih dogodkov, na primer v slučaju obile letine, velikih nezgod, nevarnosti za državo, odrejuje zakon izjemno dolžnost obveznega državnega ^dela, ki je obvezno za vse državljane od 25. do 45. leta. Zakon daje ministrskemu svetu pravico, da odredi v,slučaju potrebe po občinah, okrajih in okrožjih delen ali pa splošen vpoklic ljudi, ki so sposobni za delo.
Ker ta način izkoriščevanja delavske moči zahteva državno nadzorstvo, zahteva zakon, da se ustanovi splošno ravnateljstvo dela. To ravnateljstvo bo podrejeno ministrstvu javnih del in bo imelo devet oddelkov. Načelniki in strokovnjaki posameznih ministrstev bodo načelniki teh oddelkov. Vrhovni svet dela, v katerem bodo glavni ravnatelj, načelniki oddelkov in zastopniki vseh ministrstev, bo tvoril najvišjo inštanco tega ravnateljstva. Naloga tega sveta bo, urediti vsa vprašanja, ki se tičejo organizacije in razdelitve dela. Vsa ministrstva, ki bodo potrebovala ročnih delavcev, da izvrše dela za javno blaginjo, se bodo morala obrniti na to ravnateljstvo.
Javno delo je razdeljeno na več kategorij: poljsko delo, tehnično delo, ročno delo, delo v rudnikih, ribolovstvo itd. Vsaka stroka bo imela posebno ravnateljstvo, ki bo podrejeno generalnemu ravnateljstvu.
Vlada bo ustanovila tečaje in šole, kjer se bo mladina pripravljala za delo.
Ta zakon je izzval celo vrsto nasprotstev. Mnogi so zanikali korist in zmožnost uveljavlje-nja tega zakona. Menili so, da bo obvezno delo privedlo mesto povečanja, zmanjšanje ročnega dela. Zlasti pa so bili nasprotni temu zakonu, ker bo provzročil državi 300 milijonov stroškov. Toda g. Stambuliski je izjavil, da bo uveljavljenje obveznega dela doneslo pomembno ojačenje sodelovanja vseh krajev in da bo imelo ugoden vpliv na vzgojo državljanov, ki jih bo pripravljalo, da bodo postali pripravljeni na dosledno telesno delo. Kar se pa tiče velike vsote, ki je potrebna za to veliko napravo, trdijo zagovorniki tega zakona, da bodo uspehi, ki se bodo dosegli zadostni, ne samo za kritje stroškov, temveč tudi za novo povečanje produkcije.
Po dolgih debatah v sobranju je bil ta načrt sprejet kot zakon. To je prva izmed velikih reform, ki jih je obljubil g. Stambuliski, ko je nastopil svoje mesto.
Druga reforma, ki se ima v kratkem izvršiti, je načrt zakona o agrarni reformi. Temeljni princip, ki služi kot izhodna točka temu načrtu, obstoji v tem, da je zasebena last najboljša vzpodbuda za produktivno delo. Cilj, ki ga namerava ta načrt doseči, je razdelitev poljskega sveta v enake dele, da bo mogel lastnik-poljedelec doseči največje dobičke od svojega dela. Razen tega bi mogla pospešitev poljedelske produkcije in povečanje narodnega gospodarstva služiti kot protiutež skrajnim elementom, ki hočejo uničiti sedanji socialni red. Eden glavnih ciljev tega načrta je pa notranja kolonizacija.
Glavne točke tega načrta so sledeče: vsaka poljedelska družina sme imeti le toliko sveta za obdelovanje, kolikor ga more obdelati poljedelec s svojo družino; velikost poljskega imetja bo določena v okrajih od okrajnega agrarnega sveta, v občinah pa od občinskega sveta za zasebno last. Posestva pa, ki ne bodo predmet popolnega agrarnega izkoriščevanja, se bodo razdelila proti plačilu kmetom, katerim ta manjkajo. Na isti način se bo postopalo tudi z državnimi, občinskimi in samostanskimi posestvi; ta bodo združena v sklad za agrarno reformo, s katerim se bo regulirala pravična delitev lastninske pravice.
Z izjemo zasebnih razlaščenih gozdov, ki bodo postali last države, bodo tvorila vsa ostala posestva, ki so pripadala ali zasebnikom ali državi, sklad za agrarno reformo. Na ta sklad se bodo obračale občinske komisije, kadar jim bo treba razdeliti zemljo poljedelcem, ki je nimajo, ali pa kmetom, ki nimajo toliko sveta, kolikor -bi ga mogli obdelati s svojo družino.
Zakon za agrarno reformo po gori naznače-nih načelih bo sprejet te dni v bolgarskem sobranju in vlada mu je dala izjavo, da bo takoj po sprejemu istega začela z rajvečjo energijo delo.
Kakor se vidi, ima Stambuliski najboljše namene in načrte, da dovede svojo zemljo v red, da uredi najprej domače razmere, ki so predpogoj vsega življenja vsake države.
Klerikalna manifestacija.
Maribor, 2. avgusta 1920.
Klerikalci, ki so prirejali svoje „Katoliške" shode pred volitvami pred vojsko, ter so morali iste vsled vojske ukiniti, so na novo zapričeli: namesto nadaljevanja „katoliških" — ker ne vleče več tako — so napravili prvo poizkušnjo: „I. slov. orlovski tabor". In to v Mariboru. Zamenjali so generala: „avstrijskega dr. šusteršiča je zamenjal »jugoslovanski" dr. Korošec, ki je kakor nekoč »popularni" general rimskega papizma ter gnilega Habsburgovštva, dr. šusteršič, treskal in grmel proti vsemu, kar ne trobi v edino zveličavno rimsko trombo! On je sedaj popularen, ter mora nadaljevati pot, katero je Rim začrtal „Njemu", „On" pa je izvršiti ni mogel — vsled razmer. „Njega" je blagoslovil »avstrijski" škof Bonaven-tura Jeglič, dr. Korošca pa blagoslavlja mož, ki ni vreden da se v jugoslovanski javnosti omenja njegovo ime!... In kako so pričeli svojo demonstrativno manifestacijo! — Petek, sobota, sta bila dneva — mrtvih... Kar jim je okrasi! dr. Leskovar in sami, to — so imeli. Meščanstvo je ostalo hladno in ni razobesilo zastav. Podčastniki častitljivega Rima, so vodili svoje črede skozi mesto gori in doli, kakor da jih peče vest, čemu da so pravzaprav pripeljali to množico med ljudi, katerim njihova beseda nič ne zaleže. Videlo se je, da so kakor švabski vojniki pred polomom hoteli vojsko, v srcu so pa imeli mir, ker jim je udobno življenje vseeno ljubše kakor pa boj. Ampak stari avstrijsko-rimski generali hočejo še nadalje ribariti v kalnem... Ali se pokori, ali pa...
Vsa mariborska javnost, kakor tudi večina gostov, je bila pod tem vtisom. Ljudje starega kova, ki so obiskovali prejšnje »katoliške" shode, so pogrešali dr. šusteršiča. Mlajša generacija pa, ko je videla teror in napuh rimskega papizma, je glasno izjavljala, da bo izstopila iz te organizacije, ki bi morala biti le organizacija župnikov in kaplanov od Rima odvisnih, nikoli pa ne organizacija svobodnih državljanov!
Danes zboruje „sveta vojska", da odpravi mo-raličnega mačka, ki je tako kruto razsajal med vrstami „I. slov. orlovskega tabora". Tudi te resolucije bodo sprejeli ter odšli domov. Mesto bo pričelo svoje vsakdanje življenje, druge nesreče pa ne bo!
OGLASI V „DOMOVINI" SO NAJCENEJŠI IN IMAJO VELIK USPEH. ZATOREJ: INSERIRAJTE!
Ml Dokumenti Korošcu stranke m ZuZ rTTTT PO/UR I
■ IU V U . času primerna, za vsakogar prepotrebna knjižica! po 4 krone V L] U Pijani, SOfltia UllCa b. J ULUII!
Dopisi.
Doslednost naših klerikalcev. Upam, da se javnost še spominja, kaj sta pisala »proslula narodna poštenjaka" „Slovenec" in »Domoljub" takrat, ko so se naša zavedna šentjernejska dekleta v narodnih nošah udeležila kmetskega tabora SKS. v Kostanjevici v marcu 1.1. Ta dekleta, ki so se zavedala svoje narodnosti, sta psovala »Slovenec" in »Domoljub" z „maškarami" in »figurami". Grdila so se dne 19. marca 1.1. celo javno z leče v farni cerkvi v Št. Jerneju. In danes? Čukar-skega tabora v Mariboru se je udeležilo tudi menda sedem deklet iz šentjernejske občine, ne iz Št. Jerneja v narodnih nošah. Radovedni smo, gospodje okrog »Slovenca" in »Domoljuba", boste li tudi ta dekleta pitali z »maškarami" in »figurami" kakor ste naša, in jih proklinjali z lec? Ne verjamem. Zapomnite si pa: mi ne grdimo »narodnih noš" kakor-vi, pa naj jih nosijo tudi naši politični nasprotniki. Pošteni smo in z odkritim licem jasno govorimo in zahtevamo, da se nas tudi kot poštenjake spoštuje. Tudi si zapomnite: Ne pljuvajte prezgodaj okrog sebe, sicer morate — kakor v tem slučaju — svoje lastne pljunke sami pojesti.
Iz Zagorja ob Savi. Zelo potrebno se mi zdi, da odgovorim na zadnji dopis, v katerem »nekdo" zagovarja tukajšnjega kaplana-kateheta glede sokolskega naraščaja. Prvi dopisnik je poročal resnico! In tudi jaz kot prizadeti oče svojega otroka vam moram sporočiti, da je tudi moj otrok dobil v vedenju in veronauku slabejši red, ker je v nedeljo dopoldan, to je bilo 4 .julija, bil pri vaji sokolskega naraščaja in ni šel k deseti maši in tako tudi ostali naraščaj. Delo in gonja proti sokolskemu naraščaju od strani tukajšnjih kate-hetov že presega vse meje. Resno se že bavimo z mislijo, kako bi to omejili. Preprosti ljudje so čisto enostavnih misli: »najbolje bi hilo stopiti v pravoslavno cerkev". Toraj, vsaka sila do vremena. Omeniti moram tudi, da so ob priliki orlovskega tabora v Rajhenburgu z načelom »prevzvi-šenega" vzeli s seboj svoj naraščaj, kateri je prišel drugi dan zjutraj domov, in seveda v šolo ni bilo nobenega. Kakšne rede so jim zato dali učitelji v vedenju, sem tudi radoveden? Od katehe-tov so dobili prav dobro! Vprašamo se tudi starši, ki imamo skrbeti za svoje otroke, če obstoji zakonita postava, ako otrok ne gre v nedeljo k deseti maši, da se ga zato sme v dveh redih kaznovati in kdo je dal to pravico katehetom?
Prizadeti oce.
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
Gospodarstvo.
g. Nova tarifa izvoznih carin. Kakor smo že poročali, se je nedavno v »Službenih Novinah" objavila nova izvozna carinska tarifa. Izvozna carina se plačuje odslej v dinarjih, kar je pozdravljati zlasti zaradi občutnega valovanja valut. Od svobodnih predmetov navajamo nekatere važnejše postavke za množino 100 kilogramov: ajda in proso (carina 20 dinarjev), vino (5), ja-bolčnik in hruševec (5), pivo (5), povrtnina in zeleno sočivje (2), zrelo ali1 pripravljeno (10), gobe sveže in suhe (10), sveže sadje (2), makovo, konopljino, bučno seme in drugi oljnati plodovi (500), seno, detelja in slama (2), hmelj (10), gosi in pure (za komad 6 dinarjev), ostala perutnina (komad 3 dinarje), slanina, mast, suho meso (250), divjačina (300), jajca (200), konjska žima in svinjske ščetine (1000), čebele (20), vosek (500), ovčje, kozje in konjske kože (2000), diva (3), hrastov les (16), oglje (10), sir trd (200), sir mehak (100), opeka (1), svinec in cink (100), baker sirov (100), sladkorna repa (100), mleko (200), raki (100), močne alkoholne pijače (50), slivovka (10), cement (2), ženski lasje (5000), sita in rešeta (carine prosta), steklo (100).
g. Novi formularji za carino. Glavna carinarnica v Ljubljani naznanja, da se morajo od 1. avgusta počenši podajati prijave za carinsko ekspe-dicijo blaga po novem formularju, katerega je predpisala generalna direkcija carinske uprave. Formular stane 25 par.
g. Pomorska oblast razpuščena. Minister sa-obračaja je odredil, da se Pomorska oblast, ki je imela svoj uradni sedež v Bakru, popolnoma razpusti. Poslovanje te oblasti preide neposredno na ministrstvo saobračaja. Dosedanji predsednik
Pomorske oblasti, dr. Ljubomir Tomašič, je vsled te odredbe ministrstva podal svojo ostavko.
g. »Jugoslovanska medika". V Gornjem Kar-lovcu se snuje veliko podjetje »Jugoslovanska medika" za izdelavo vseh medikalij in kemikalij za lekarne in drogerije.
g. Sladkorja je dovolj. Ljubljanski dopisni urad poroča: V slovenskih časopisih se širijo vesti, da primanjkuje sladkorja in da se morajo zaradi tega cene sladkorju dvigniti. To ni resnično. V Beogradu je dovolj sladkorja in stane kilogram 13 dinarjev.
g. Izvoz krompirja. Glasom objave v »Službenih Novinah" je izvoz zgodnjega krompirja dovoljen le do 15. septembra 1920.
g. Nacionaliziranje falske elektrarne. Kakor posnamemo iz neke izjave ravnatelja falske elektrarne ob Dravi, se v kratkem izvrši nacionaliziranje tega ogromnega podjetja. Že meseca februarja letos se je bila z ljubljansko vlado pod doktorjem Žerjavom sklenila tozadevna pogodba; akt je šel v Belgrad, kjer pa niso imeli zmisla za to stvar. Pretečeni teden pa je falska družba sklenila z ljubljansko Kreditno banko in Jadransko banko pogodbo, ki zasigura nacionalizacijo družbe brez vlade, ki pa dobi en glas v družbi. Najpozneje do oktobra 1.1. bo nacionalizacija izvedena in bodo do 50% glavnice prevzeli jugoslovanski interesenti. Nova družba bo računala v jugoslovanskih kronah. Dosedanji družbeni kapital 20 milijonov švicarskih frankov ostane kot dolg, ki se bo odplačeval.
Politični pregled.
Razburjenje, ki je zadnje dni vladalo v naši javnosti zaradi Koroške, se je poleglo, ker
se demarkacijska črta ne odpravi,
pač pa se vrše pogajanja glede olajšave prestopanja z našega glasovalnega ozemlja na avstrijsko glasovalno ozemlje in nasprotno in gotovo se doseže sporazum na taki podlagi, da naše Koroško nikakor ne bo ogroženo. To je seveda čisto nekaj drugega kakor pa popolna odstranitev de-markacijske črte, o čemur se je z Dunaja službeno javilo. So se pač prenaglili na Dunaju, ker so mislili, da bomo mi takoj pokleknili, ko se nam sporočijo antantine zahteve. Mi smo se pa postavili odločno v bran in zopet je šlo nemško upanje po vodi.
Ministrska kriza v Beogradu seveda še ni končana, ker Protič in Korošec brez kriz ne moreta živeti. Po zadnjih vesteh se bo menda vseeno posrečilo dr. Vesniču sestaviti
koncentracijsko vlado,
ki bo pa imela edino nalogo, spraviti v parlamentu pod streho volilni zakon, drugače pa reševati samo najnujnejša tekoča vprašanja. To je edino pravilno: ljudstvu naj se da čim prej prilika, da si pri volitvah izbere svoje zastopnike, ki naj ga potem zastopajo v narodnem predstavništvu. Pri tej priliki bo ljudstvo še obračunalo z raznimi Protiči, Korošci in drugimi, ki izzivajo večne ministrske krize in onemogočajo na ta način vsako delo na končni ureditvi države. Seveda je še vedno mogoče, da Protič in Korošec v zadnjem hipu vse to preprečita, ker oba želita samo to, da bi se sestavila vlada samo iz radikalcev in klerikalcev, da bi potem lahko pri volitvah pritisnila na ljudstvo tako krepko, da bi jima bila zmaga zagotovljena. Sicer se pa danes ljudstvo ne da več tako pritiskati in radikalsko-klerikalna zveza bi tudi v tem slučaju doživela pri volitvah popo-len poraz, ki ga tudi zasluži. •
Na' jugovzhodu naše države, na Kosovem polju, imamo opraviti
z albanskimi roparskimi tolpami,
ki bi rade preprečile naseljevanje našega ljudstva v onih rodovitnih ali neobljudenih krajih, na katerih bi se Arnavti radi sami naselili. Vlada je ukrenila vse potrebno v zaščito naših naseljencev in upati je, da bodo Arnavti kmalu sprevideli, da na zgodovinskem Kosovem polju ne bo rastla njihova pšenica. Mejo proti Albaniji je treba dobro zastražiti, ker drugače ne bo tam nikdar miru, ker so Arnavti preveč nemirni in neprijateljski sosedi, ki se jim cedijo sline po naših obmejnih rodovitnih pokrajinah.
Na vzhodnem bojišču so se sicer začela pogajanja za
premirje med Rusijo in Poljsko,
ampak ruska armada prodira nevzdržno dalje in njeni poveljniki izjavljajo, da se ustavijo šele potem, ko Poljaki sprejmejo vse pogoje za premirje,
ki jim bodo z ruske strani predloženi. Tako se ruska armada približuje Lvovu v Galiciji in poljskemu glavnemu mestu Varšavi, odkoder že odhajajo — na poziv svojih poslaništev — ameriški, angleški in francoski državljani. Zdi se, da hočejo Rusi najpoprej zasesti poljsko glavno mesto, potem šele skleniti premirje in potem mir. To je pa pretiravanje in kakor smo obsojali zavzemanje ruskega ozemlja po Poljakih, tako se ne moremo strinjati niti s tem, da bi ruska armada zavzemala poljska ozemlja. Mir med Rusijo in Poljsko naj se sklene na pravični podlagi, ki naj izključi vsako možnost nove vojne med obema slovanskima državama, ki sta ena na drugo tako navezani.
Rumunija pa dementira vse vesti
o vpadu ruskih čet v Besarabijo,
kakor tudi o mobilizaciji njene armade. Rumun-sko dunajsko zastopstvo trdi, da ruske čete nikjer niso prestopile rumunske meje. Morda je to tudi resnica, ker je ruska armada preveč zaposlena na Poljskem, ampak z gotovostjo se lahko pričakuje, da bodo Rusi poizkusili takoj, ko končajo vojno s Poljsko, osvoboditi Besarabijo, ki so jim jo Ru-muni tako lahko odvzeli in takrat pride Rumunija v velike stiske, ker njena armada ruski armadi niti od daleč ne bo kos. Zato bi storila Rumunija pametnejše, da se čim preje sporazume z Rusijo, kakor pa da išče zaveznikov tam —- n. pr. v Jugoslaviji — kjer jih nikdar ne bo dobila — vsaj proti Rusiji ne. Rusija pripravi Evropi najbrže še velika iznenadenja.
Te dni se je nemški zunanji minister nasproti nekemu novinarju dosti jasno izrazil za
združenje Avstrije z Nemčijo *
in je s tem izrazil željo Avstrijcev kakor tudi Nemcev. Ta združitev bi bila tudi čisto naravna in Francozi bodo prej ali slej tudi izprevideli, da se to stremljenje ne bo dalo večno ovirati, ker Avstrija sama za sebe ne bo mogla dolgo živeti, sosednje države — posebno Češkoslovaška in Jugoslavija — pa ne marajo niti slišati ničesar o nekaki donavski federaciji, ki bi jo Francija tako rada poklicala v življenje, da bi na ta način rešila Avstrijo od propada, obenem pa onemogočila njeno združitev z Nemčijo.
Italija je še vedno zaveznica Francije in Anglije ampak ona vodi svojo posebno politiko in
italijanska zahrbtnost
je znana tudi že Francozom in Angležem. Sedaj se je zvedelo, da je Italija zalagala z orožjem in municijo celo Kemal-pašo, ki noče priznati mirovnih pogojev, stavljenih od antante — torej tudi od Italije — Turčiji. Seveda so Francozi in Angleži zaradi tega zelo ogorčeni, ampak ako bodo še dolgo v zvezi z Italijo, bodo imeli še večkrat priliko biti ogorčeni na svojega zaveznika, ki ne zna biti odkrit in' pošten, temveč vedno eno misli, drugo pa govori.
Beležke.
b. Lepa zastopnika je poslala naša vlada na orlovski tabor v Maribor. Eden teh zastopnikov je bil ravno isti dr. Korošec, ki je bil do zadnjega trenutka zvest svetovalec pokojne avstro-ogrske monarhije, ki je do zadnjega trenutka držal mrtvaško svečo Karlu in Žiti. Drugi zastopnik je pa bil lepi Velizar Jankovič, oni isti Velizar, ki mu je v oni zgodovinski seji srbske narodne skupščine leta 1913. pokojni Jovan Skerlič dokazal, da je bil štipendist kraljice Drage, da je pisal in objavljal slavospeve kraljici Dragi in to v onem času, ko je vsak Srb z zaničevanjem gledal na ženo zadnjega Obrenoviča. Takrat je bil.v srbski skupščini po Skerličevih razkritjih tak škandal, da je moral Velizar Jankovič pobegniti iz parlamenta in niti en radikaiec se ni upal, pa tudi ni hotel braniti oboževalca Obrenovičev, ki so ga na politično polje pripeljali razni radikalni mogotci zaradi tesnih rodbinskih zvez. Boljših zastopnikov na Orlovski tabor pač ni mogla naša vlada poslati, kakor jih je poslala. Nekdanji svetovalec Habsburžanov in pa oboževalec Obrenovičev sta pač spadala na Orlovski tabor, da sta govorila onim ljudem, ki so nedavno tega še peli z navdušenjem svojo himno: Srbe na vrbe!
b. Kako lažejo. Klerikalni listi poročajo, da so Orlovski tabor pozdravili zastopniki naše vlade, potem Češkoslovaške in Poljske republike. Na taboru sta bila res kot zastopnika naše vlade bratca Korošec in Jankovič, a da sta češkoslovaška in poljska republika poslali kakega zastopnika, tega nismo do sedaj vedeli, a istotako ne vedo tega niti v Pragi niti v Varšavi. Torej je orle dotičnik, ki je rekel, da zastopa češkoslovaško in poljsko
republiko prav pošteno potegnil, ker ga v to ni prav nikdo pooblastil ali so pa klerikalci s takimi poročili hoteli potegniti same orle. Mogoče je bil one dni v Mariboru tudi kak Rečan ali pa tržaški verižnik, čudimo se samo, da „Večerni list" ne poroča da je Orlovski tabor pozdravil zastopnik tržaških fašistov in cf Annunzijevih arditov.
b. Zastopnik Srbov na Orlovskem taboru v Mariboru je bil po poročilu klerikalnih časopisov neki gospod Kellner, tako vsaj pravijo prva poročila iz Maribora; ali ker so se spomnili, da jim ne bo tega nikdo verjel, ker v vsej Srbiji ni človeka s takim imenom, so si pomagali na ta način, da so v poznejših poročilih prekrstili gosp. Kell-nera v Kelneriča, češ zdaj, ko je ime na —ič bodo pa vsi verjeli, da je tudi Srbe zastopal nekdo na Orlovskem taboru!
b. Našla sta se! Pred beogradskim sodiščem se začne te dni razprava proti bivšemu črnogorskemu generalu Vešoviču, ki je obtožen veleizdaje in zveze z Italijani. Vešovič je bil nedavno prijet v Beogradu, ko se je pripravljal, da s čolnom pobegne v Rumunijo. Pri Vešoviču so našli tako obtežilen material, da ga je sodišče takoj stavilo v preiskovalni zapor. Obtoženi Vešovič je iskal med beogradskimi odvetniki svojega zagovornika, a niti eden beogradski zagovornik ni hotel prevzeti obrane veleizdajalca, dokler se ni javil znani beogradski voditelj komunistov dr. Topalovič, ki je prevzel obrambo Vešoviča, samo to se ne ve, ali iz simpatij do dela obtoženega veleizdajalca, ali pa z izgledi na lepo nagrado, ki jo dobi!
b. Demarkacijska črta na Koroškem se ne odpre. Pač pa je naša vlada pripravljena, pogajati se zaradi blagovnega prometa med ozemljem A in B kakor tudi glede ureditve osebnega prometa. Z ozirom na odklonitveno stališče naše vlade bo stvar vrnjena v Pariz seji zastopnikov antante. S tem se je plebiscit znova zavlekel. Naša vlada se mora zavedati, da se končno proti njeni volji nič zgoditi ne more.
b. SLS rešiteljica milijonarjev. Poverjeništvo za socialno skrbstvo strelja kozla za kozlom. Po nameri ministrstva je imelo pravico, da za zgradbo novih hiš v Ljubljani pritegne gotove premožnejše ljudi. SLS pa je sklenila, osvetiti se nad uslužbenci teh ljudi, češ, udari uslužbenca, uradnika in delavca, ki je pri milijonarju nameščen, pa bo milijonar dal denar. Ta misel je pač največja upravna nesramnost, ki se je od leta 1918. pripetila v Jugoslaviji. »Milijonar", kojega uslužbenci so vrženi na cesto, bo pač ustavil ali omejil svoj obrat, a za to še ne zida. Le misel dr.Kukovca je bila izvedljiva: osnuj se zadruga, ki bo na zemljišču, danem od agrarne reforme, gradila davka prosto in še z drugimi olajšavami. Deležniki so takozvani »milijonarji", ki bodo pazili, da bo gradbena in kasneje hišna uprava pametna.
Slovenski dobrovoljci proti Protič-Koroščevim spletkam.
Zaradi nekulturne in nedemokratske Protič-Koroščeve zahteve, da se zavleče agrarna reforma in z njo združena razdelitev zemlje, oziroma da se ukinejo že obstoječe naredbe, so na svojem zboru slovenski dobrovoljci sklenili energično resolucijo, ki jo zastopnik „Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo" izroči predsedstvu osrednje vlade v Beogradu, ministru za agrarno reformo in ljubljanski deželni vladi.
Protest se glasi:
»Slovenski dobrovoljci, organizirani v »Društvu jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo", so na svojem zboru dne 2. avgusta 1920.1. sklenili sledeče resolucije:
I.
Najodločnejše protestiramo proti poizkusu, da se ukine katerakoli naredba v vprašanju agrarne reforme in razdelitve zemlje, ker bi bili na ta način oškodovani dobrovoljci v svojih pravicah. Dalje najodločneje protestiramo proti temu, da bi se ukinile naredbe od 25. februarja 1919. 1. in 25. marca 1920.1. in zahtevamo svojo pravico- v zmislu sklepa ministrskega sveta F Dj O Br. 6146 in Strogo Poverljivo 4728 sg 7. III. 1917, katere pravice so nam zajamčene s kraljevsko besedo.
II.
Ker je z naredbo ministrstva za agrarno reformo, št. 10.992 od 19. julija 1920., ustanovljena za Slovenijo agrarna direkcija v Ljubljani, ki ima nalogo, da izvede v Sloveniji agrarno reformo in razdelitev zemlje, zahtevamo, da se v to direkcijo imenuje slovenski dobro vol j ec, ki ga
nominira Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo.
III.
Izjavljamo, da ostanemo pri svojih zahtevah do skrajnih mej, in da smo pripravljeni, braniti svoje pravice, stečene s svojo krvjo, s skrajnimi sredstvi."
Enake resolucije so sklenile vse dobrovoljske organizacije v naši državi.
Tatu že imamo! j
_■
-■
■
• 1 farovžu
je skrit! j ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
rmr • • • •
-!■
IBIIBIIBIBDIIIIHHIIBHIBIIII
Novosti.
n. »Edinost" zopet dnevnik. Glavno glasilo primorskih Jugoslovanov, tržaška »Edinost", je pričela z 2. avgustom izhajati zopet kot dnevink.
n. Določitev naših meja z Rumunijo. Ker se v najkrajšem času začne s končno določitvijo naših meja z Rumunijo, je naročila naša vlada, da se ji pošljejo najtočnejši podatki o številu našega elementa v obmejnih krajih, kakor tudi točna slika o razmerju posestev na današnji meji. Sedanja meja je namreč postavljena skrajno nepravilno, tako da veliko vasi leži na naši strani, ali "posestva, ki spadajo k tem vasem se pa nahajajo na rumunski strani.
n. Madžarske roparske tolpe nadlegujejo neprestano ne samo nemško-avstrijske obmejne kraje, ampak tudi naše. Dne 30. julija je močna tolpa vdrla ponoči severno Subotice na naše ozemlje in odpeljala s seboj nad 600 glav živine. Škoda se ceni na štiri milijone kron. Nedvomno morajo imeti te tolpe zveze z madžaronskimi elementi v naših obmejnih pokrajinah.
n. Napadalci na generala Terziča aretirani. Kakor smo že poročali, so nedavno tega neznani razbojniki pri belem dnevu napadli generala Terziča, poveljnika v Dubrovniku, slekli in oropali njega in njegovo spremstvo popolnoma in potem pobegnili. Po več tedenskem zasledovanju se je orožnikom končno vendarle posrečilo priti dvema napadalcema na sled. Bila sta aretirana v Dalmaciji, in sicer ravno v trenutku, ko sta se hotela vkrcati na neko italijansko ladjo. Prepeljali so oba v Mostar, kjer prideta pred preki sod.
n. Jugoslovansko-avstrijska meja. Obmejna komisija bo začela v kratkem poslovati na Štajerskem. Določiti ima natančno mejo od Koroške pa tja do konca Prekmurja.
n. Nov težak udarec je zadel tržaške Slovence. Niso še pozabljeni zadnji težki dnevi in že prihaja druga žalostna vest. Poslopje na Acquedot-tu, kjer sta se nahajali do prevrata Ciril-Metodo-va in slovenska trgovska šola, je prišlo zadnje dni v roke Italijanov. Kupili so jo socijalisti, ki bodo nastanili tamkaj svoje urade.
n. Upor laških vojakov v Logatcu. Zadnje dni preteklega meseca je italijansko vojaštvo, nastanjeno v Logatcu, nenadoma odpovedalo oficirjem pokorščino in ni hotelo oditi na demarkacijsko črto. Med vladi zvestimi in upornimi vojaki je prišlo celo do večjih spopadov, v katerih je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Govori se, da so padli v boju trije oficirji in 15 vojakov.
n. Umor grofa Tisze pred sodiščem. V Budimpešti se je pričela te dni razprava proti morilcem bivšega ogrskega ministrskega predsednika, grofa Štefana Tisze, za katero vlada v vsej javnosti
veliko zanimanje. Izpovedbe prvih prič so silno kompromitirale zlasti takratnega vojnega ministra in poznejšega ministrskega predsednika Friedricha, tako da se govori, da bo že v par dneh aretiran, čeprav je sedaj eden glavnih stebrov bele strahovlade.
n. Bela Kun, znani bivši boljševiški diktator na Ogrskem, ki so ga nemške oblasti na potu v Moskvo, aretirale v Stettinu, je bil sedaj izpuščen in se je odpeljal naravnost proti Petrogradu, odkoder odide potem v Moskvo, kjer bo baje igral še važno vlogo.
n. Začasna delavska zavarovalnica v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev proračunov za I. polletje 1920., da se po naročilu ministrstva za socialno politiko z dne 24.7.1920., št. 8419, podaljšuje vnovič rok za predložitev proračunov za I. polletje 1920. zaradi predstoječe novele na nedoločen čas. Do izrecnega poziva od strani zgoraj navedenega zavoda se torej proračuni za I. polletje 1920. nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale zaradi te zakasnitve.
n. Prenos zemskih ostankov Apisa Dimitrije-viča v Beograd. »Beogradski dnevnik" piše: Nekateri osebni prijatelji in častilci polkovnika generalnega štaba, Dragotina Dimitrijeviča-Apisa, ki je bil leta 1917. kot žrtev znane solunske afere, katero so vprizorili srbski radikalci, da se iznebe nevarnih nasprotnikov, ki so delovali na strmo-glavljenje takratne reakcijonarne srbske Pašič-Protičeve vlade, z nekaterimi svojimi tovariši ustreljen na solunski fronti, so sprožili idejo, da se izvrši prenos Dimitrijevičevih kosti in se mu postavi v Beogradu spomenik. Izven vsakega dvoma je, da bo ta ideja od vseh prijateljev Kara-gjorgjeve dinastije prisrčno sprejeta, posebno pa od naroda v Bosni. Dimitrijevič-Apis je bil pravi organizator sarajevskega atentata. V zvezi s tem pripominjamo, da se pripravlja pomiloščenje vseh oficirjev, ki so bili obsojeni v solunski aferi. Vsi ti oficirji bodo zopet sprejeti v našo armado. Ta korak je bil izvršen na inicijativo regenta samega, ki želi, da bi se solunska afera spravila s sveta in to še preje, predno se sestane ustavotvorna skupščina.
n. Ogromna brezžična postaja, največja na svetu, bo v kratkem dovršena v bližini Bordeauxa na Francoskem. Postaja bo 2krat močneje opremljena, kakor največje postaje, ki obstoje dosedaj. Daljava njenega dosega bo znašala 20.000 km. Francoska bo zamogla tako stopiti v brezžično zvezo tudi z najoddaljenejšimi kraji.
n. Nemški vojni zločinci pred sodiščem. Pri nemškem državnem sodišču je vloženih dosedaj 1012 obtožnic proti vojnim zločincem. Od teh odpade 886 na obtožno listino entente, dočim se vrši proti ostalim še predpreiskava. V 27 slučajih se je moralo zaradi smrti obtoženih kazensko postopanje ustaviti.
n. Razdelitev zemlje. Agrarna komisija v Novem Sadu je razdelila posestva grofa Koteka, Petra Fernbaha med dobrovoljce. Razdeljeno je vsega skupaj 3723 oralov zemlje med 280 dobrovoljcev. Vsak dobrovoljec-borec je dobil po 8% orala, neborec 5 XA orala zemlje. Posestvo mestne občine Novi Sad se istotako razdeli med 130 dobrovoljcev, ki do sedaj še niso dobili zemlje, ki jim po sklepu ministrskega sveta pripada.
n. Prošnje za podpore. Ministrstvo za notranje zadeve opozarja dobrovoljce in vojaške sirote, da ne vlagajo prošenj za podpore neposredno ministrstvu, ampak preko svojih organizacij in to dobrovoljci preko »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev", a vojaške sirote preko oddelka za varstvo otrok.
n. Ugodnosti za dijake na železnicah. Siromašnim visokošolcem se je bila že prej dovolila ugodnost, da plačajo za vožnjo na železnicah le četrtino normalne voznine. Z naredbo ministrstva sa-obračaja se je sedaj ta ugodnost razširila tudi na dijake srednjih, strokovnih in njim podobnih šol v naši kraljevini. Pravico do te ugodnosti imajo:
1.')	Visokošolci, kadar potujejo od doma v šolo in koncem šolskega leta; kadar se iz šole vračajo domov o velikonočnih in božičnih praznikih;
2.)	dijaki srednjih šol povodom vpisovanja po-četkom šolskega leta, o velikonočnih in božičnih praznikih in koncem šolskega leta. Pri železniški blagajni se morajo dijaki izkazati z indeksom, oziroma z izpričevalom šolske uprave o siromaš-nosti. Omenjena ugodnost velja za drugi in tretji razred osebnih in brzovlakov.
n. Jubilejske poštne znamke. Meseca decembra letošnjega leta na dan jubileja' našega narodnega ujedinjenja pridejo v promet posebne jubilejske znamke, ki se bodo prodajale v korist voj-
nim invalidom. Znamke bodo imele tri tipe: kosovska devojka, pohod skozi Albanijo in edinstvo kraljestva SHS. Poštna uprava pričakuje, da bodo te jubilejske znamke prinesle invalidom do 10 milijonov dinarjev.
n. Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Vsled inicija-tive oddelka za državno statistiko se je vršila te dni v Beogradu konferenca, ki je razpravljala vprašanje o popisu prebivalstva naše države. Dosegel se je sporazum, da se vrši .popis prebivalstva med 31. decembrom 1920. in 1. januarjem 1921. Ta štatistika bo torej predstavljala število našega prebivalstva koncem letošnjega leta.
n. Učiteljska vojaška služba. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo prosvete izdelalo naredbo, po kateri bodo vsi absolventi učiteljišč služili v vojski v času šolskih počitnic. Vsem učiteljem se priznava plača tudi za čas, ko bodo služili pri vojakih.
n. Za ljubljansko vseučilišče. Kakor javlja „Beogradski dnevnik", je zahteval minister prosvete od finančnega ministrstva, da odobri naknadni kredit 20 milijonov kron za potrebščine ljubljanskega vseučilišča.
n. Lovske karte. Ministrstvo za gozde in rudnike objavlja uradno: Z ozirom na vesti glede izdajanja lovskih kart, ki so jih prinesli časopisi in ki so provzročile razna napačna tolmačenja, se službeno javlja: 1.) Vest o načinu izdajanja kart in o povišanju taks za lovske karte se je nanašala na ozemlje, za katero je veljal in še velja lovski zakon kraljevine Srbije iz leta 1904. 2.) Lovske karte za ostale novoujedinjene kraje našega kraljestva bodo še nadalje po istih predpisih izdajale tiste oblasti, ki so jih izdajale doslej.
n. Odlikovanje za zatiranje našega življa. Italijanski kralj je odlikoval sedanjega škofa v Trstu, dr. Bartolomazija, s srebrno kolajno za vojne zasluge. Pravijo, da obstojajo te vojne zasluge v tem, da neusmiljeno preganja naše svečeništvo v zasedenem ozemlju.
n. Nova železniška tarifa. Kakor smo že poročali, stopi nova zvišana železniška tarifa dne 16. t. m. v veljavo. Tarifa je zvišana za potnike, prtljago in za blago za približno 100%. Na vseh železnicah naše države se bo plačevalo po novi tarifi od kilometra za potnike: v I.razredu 48 par, v Il.razr. 36 par, v Ill.razr. 18 par za brzovlak; v I.razr. 36 par, v II.razr. 24 par, v Ill.razr. 12 par za osebni vlak. Za prtljago se bo plačevalo 1 -5 pare za 10 kg na kilometer, za ekspresno blago pa po 3 pare.
n. Nove poštne znamke. Kakor poroča ljubljanski dopisni urad, so nove poštne znamke za našo državo že naročene pri ameriškem zavodu, ki se bavi z izdelavo bankovcev in vseh finejših litografičnih del. Naročilo se je za 500 milijonov dinarjev znamk manjše vrednosti in za 60 milijo^ nov znamk večje vrednosti. Na znamkah manjše vrednosti bo prestolonaslednikova slika, na znamkah višje vrednosti pa slika kralja Petra. Okraski bedo izvedeni v stilu naše narodne ornamentike. Znamke bodo nosile dinarsko vrednost z napisom v cirilici in latinici. Tvrdka se je zavezala, da bo izvršila nove znamke do meseca oktobra.
n. Nesreča, V nedeljo ponoči je v bližini Šent Vida nad Ljubljano neki avtomobil povozil 56 let starega delavca Tonniesove opekarne v Kosezah, Ivana Zupanca, ki je zadobil pri padcu tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
n. Velik vlom se je dogodil koncem preteklega meseca v Vavti vasi. Neznani vlomifci so ponoči vdrli v trgovino Franceta Štrumblja in mu odnesli za 150.000 K manufakturnega blaga. Ukra-
deno blago so vlomilci odnesli v nahrbtnikih dve uri daleč v gozd, kjer so si ga razdelili in sklenili, da odidejo v Karlovec. Toda možakarji niso imeli sreče. Orožniki so enemu izmed njih prišli takoj na sled in ga aretirali. Preplašeni njegovi tovariši pa so pobegnili, pustivši vse blago v gozdu.
n. Veliko neurje v Vojvodini. V Vojvodini je pretekle dni razsajal silen vihar, ki se je mestoma pretvoril v pravi ciklon. Najstrašnejši je bil v okolici Subotice, pozneje pa je pustošil po Novem Sadu in Banatu. V Velikem Bečkereku je med viharjem nastal tudi požar, ki je upepelil tvornico za opeko in velika skladišča stare pšenice in koruze. Zgorelo je tudi več hiš. Ognjegasti in vojaki, ki so jim prihiteli na pomoč, so po celonočnem gašenju preprečili še večjo nesrečo.
Zadnje vesti.
Vesničevi manevri.
Beograd, 4. avgusta. Protič je odšel v toplice, a njegov hudi duh je ostal. Vesnič je včeraj pisal „ Demokratski zajednici" pismo, da apelira na spravljivost: vlada naj v deklaraciji gre preko agrarne reforme s frazo, ki približno odgovarja kmetom prijaznemu stališču demokratov, na znotraj pa naj se ministrstvo obveže: 1.) izdelati načrt glede plačila „haka" turškim agam za 1.1918. in 1919.; 2.) uvesti priprave za izpraznitev zemljišč od strani „kmetov", ki so prišli v posest po 25. februarju 1919. Demokratska zajednica ima danes dopoldne sejo, kjer pade odločitev. V klubu sta dve smeri: ena, ki je absolutno za izločitev agrarnega vprašanja; druga, ki hoče odvrniti vsak povod, da se nova Vesničeva misija razbije. Po rešitvi tega vprašanja bodo stranke razpravljale o pokrajinskih vladah.
Kriza.
Ljubljana, 4. avgusta. Gabi se človeku o krizi pisati. Protič in Korošec sta smatrala za potrebno, da zadnji hip izležeta agrarno reformo: zahtevata, da država da 300 milijonov turškim agam, kmeta, ki je prišel v posest aginega „čiflika", pa naj vojaštvo iztira... Demokrati so ogorčeno zavrnili. To bi bila revolucija! Korošec je vedel, da bodo demokrati zavrnili. Hotel je razbiti koncentracijo. V Rimu in v Celovcu so zadovoljni z njim... Naši ljudje, ko čitajo o najnovejši podlosti SLS, stiskajo pesti in se jeze na poslance, in sicer na vse vprek. To je krivično, kajti demokrati so več popuščali samo iz razlogov zunanje politike kakor bi smeli. Somišljeniki, namesto da jamrate po gostilnah, stopite med ljudstvo in razložite mu agrarno reformo in njenega nasprotnika SLS! Volitve prinesejo odločitev, ali pojde še šest let tako naprej kakor zadnje leto. Vse solzarije nam nič ne koristijo. Sloge s SLS ne bo. Solzači ne bodo odločili, samo borci!
Vojna med Poljsko in sovjetsko Rusijo.
Moskva, 3. avgusta. (Izvir. por. „Domovine".) Včeraj dopoldne so nase čete zasedle Brest-Litovvsk. Pred zavzetjem mesta so prebile poljsko obrambno črto ob reki Narev in vrgle Poljake pri Kovelu proti Stohodu.
Allenstein, 3. avgusta. (Izvir. por. „Domovi-ne".) Obkoljevalno gibanje četrte ruske armade
gre v glavni smeri proti jugozahodu. Danes so Rusi zasedli trdnjavo Lomžo in stoje z močnimi silami pred Ostrolenko. Železniška proga Varšava—Mlava je že močno ogrožena.
LDU. Moskva, 3. avgusta. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 2. t. m.: V odseku Lomža napredujemo. Južno Bialystoka smo zavzeli Maso-vezk. Po hudih bojih smo dne 1. avgusta zavzeli Brest-Litovsk, zajeli mnogo ujetnikov in zaplenili mnogo vojnega materiala. — Na krimski fronti hudi boji na črti Ronskaja—Berdjansk. — Pri Tarnopolu smo Poljake porazili. Nadaljujemo zasledovanje proti zapadu.
LDU. Moskva, 3. avgusta ob 3. uri zjutraj. (Brezžično.) Poljski pooblaščenci za premirje so poljskemu ministru za zunanje stvari, Sapiehi, poslali nastopno brzojavko: „Odposlanstvo po-veljništva sovjetske zapadne fronte je dospelo v Baranoviče in nam je naznanilo, da se hoče sovjetska vlada hkrati s premirjem pogajati tudi za mir. Predlagali so nam, naj začnemo pregovore dne 4. avgusta v Minsku. Sovjetska vlada zahteva novo odposlanstvo z odgovarjajočimi pooblastili ali pa izpremembo naših pooblastil. Ker ne moremo začeti pogajanj za premirje, ker imamo od poljske vlade pooblastilo samo za to, smo sklenili vrniti se v Varšavo. Wrublenski."
LDU. Aloskva, 3. avgusta. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje stvari objavlja uradno: Potem ko je sovjetska vlada odklonila posredovanje Anglije za dosego miru, je poljska vlada dne 22. julija predlagala Rusiji, skleniti premirje in začeti mirovna pogajanja. Rusija je nato predlagala poljski vladi, naj dne 30. julija odpošlje svoje pooblaščene zastopnike na fronto. Dne 1. avgusta je poljsko odposlanstvo izjavilo ruskim pooblaščencem v Baranovičih, da ima od poljskega vrhovnega poveljništva pooblastilo, skleniti premirje. Ruski pooblaščenci so nato izjavili, da morajo imeti zastopniki poljske vlade poleg pooblastila za sklepanje premirja tudi pooblastilo za mirovna pogajanja. Zaradi tega so predlagali, naj poljsko odposlanstvo stopi v stik s svojo vlado, da dospejo nova pooblastila v Minsk dne 4. avgusta.
Pariz, 3.avgusta. (Izvir. por. „Domovine".) Francoski fisti naglašajo, da je treba Rusiji za slučaj, da ne bi hotela priznati neodvisnosti Poljske, zagroziti z najstrožjo blokado s strani Anglije. „Eco de Pariš" javlja, da je Lloyd George sklenil, da ravnokar v London došlih ruskih delegatov Kamen jeva in Krasina toliko časa ne bo sprejel, dokler ne bo podpisano premirje med Rusijo in Poljsko in ne bodo znani tudi pogoji.
Pariz, 3. avgusta. (Izvir. por. „Domovine".) „Matin" poroča iz zanesljivega vira iz Washing-tona, da je predsednik Wilson sklenil, da odpošlje na londonsko konferenco, ki se bo vršila med Rusijo in antanto v Londonu, tudi Amerika svojega odposlanca. Dobro poučeni krogi trdijo, da se je Wilson odločil k temu vsled tega, ker je mnenja, da namerava ta konferenca revidirati versaillski mir.
Najcenejše in najboljše le
pleteno pohišje,
katero izdeluje in razpošilja
Pletarska šola Strnišče pri Ptuju, Slovenija.
Trgovci zahtevajte specialno ponudbo, oziroma obisk našega potnika.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva mita žtev.2» Podružnice 5 Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevo,, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; bančna e^spszitppa v Ptuju.
KSjSS K 50,000.000 -
Telefon It. 261.
Sprejema
vloge na kn|iZice in tekoti raSun
Kupuje lil prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslovi „Banka".
Oelnlitca glavnice i
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, ŠEbenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemal Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Ren t ni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Bskontlrai Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive ca vsa tn- in inozemska mesta.
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj
kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 257.