Poštnina plačana v gotovini! Domžale, 30. maj 1978 LETO XVI-Št. 8 Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči-°i Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE VLAK VOZI! To ni nobena utvara, ampak dejstvo, ki je po tolikem času vendarle postalo-resnica. Morda to ne moremo povsem dojeti zaradi tega, ker smo se preveč let prizadevali, da bi industrijski tir ponovno oživili tudi za potniški promet in se kot v „dobrih starih časih” vozili s kamničanom. Čeprav so novice o uvedbi potniškega prometa na kamniški progi bolj na skrivaj prihajale med nas - v obliki voznih redov v časopisju - je le stekel Promet, ki nam omogoča, da se umaknemo s cest in se poslužimo te povezave med Ljubljano in Kamnikom. Ne mislimo razpravljati o vzrokih, ki so pripeljali do tega, saj je dovolj, če povemo, daje zatrpanost na naših cestah dala ..zeleno luč”, da zopet vozi. vlak. Nepretrgane kolone avtomobilov, avtobusov in tovornjakov ne ovirajo samo hitre povezave med Ljubljano in domžalsko—kamniškim predelom, ampak zahtevajo predvsem v konicah veliko izgubo časa za vse tiste, ki se dan za dnem prevažajo na delo ali v šole. Poleg tega pa je prisotna tudi varnost udeležencev v cestnem prometu, saj se v prometnem kaosu dogajajo številne nesreče, ki imajo za posledico veliko materialno škodo in terjajo tudi velik krvni davek. In kako bo potekal promet? Iz voznega reda lahko razbere-m°, da bo imel vlak trenutno Postaje v Kamniku, Jaršah, na Kodici, v Domžalah, na Črnučah in v Ljubljani. To so sedaj tista Postajališča, ki jih je Železniško 8°spodarstvo Ljubljana predvidelo v voznem redu. Glede na to, da so lzpadla nekatera postajališča — v naši občini Trzin — pripravljajo pri elezniškem gospodarstvu Ljublja-a tudi drugo varianto, po kateri 1 bila postajališča še na Bakovni-v Trzinu in za Bežigradom, oprto pa ostaja tudi vprašanje Postajališča na Homcu. Ne glede fia Vse to, kako bo ta zadeva konč-urejena, pa se moramo zavedati Predvsem naslednje: nj ~ uvedba in rentabilnost pot-, ke8a vlaka bo odvisna od nas r 'k’ saj smo mi tisti, ki bomo ... ^emenili prenatrpane ceste in n. . , . ,, . . . , seveda s tem tudi hitreje prihajali Prepričam smo, da bodo taksni prizori na naših železniških postajah Va de.lo. V šole, po opravkih v sedaj vsak Jan do mo ^ a*' Ljubljano in se vračali k Poskrbeti bomo morali tudi za varne prehode preko železniških tirov, posebno še zaradi tega, ker smo se bom Ce otdvadili pogostih vlakov in bi vsaka nepazljivost lahko imela zelo hude posledice. Temu vprašanju V? urorali posvetiti vso pozornost, saj si vsi želimo, da sc z uvedbo vlaka zmanjšajo številne nesreče. "ter v 'mamo 'n zaradi tega pustimo naše .jeklene konjičke” doma ali na primernih mestih pri postajališčih ^OTii *St'm0 tisto, za kar smo se tolikokrat neuspešno pogovarjali, pa smo sedaj končno le dobili. VLAK L Vsi pa smo prepričani, da se bomo zelo kmalu pogovorili o vseh odprtih vprašanjih in da nam je vlak cest j ^tudi d°bro TO,j° in več prostega časa, ki ga ne bo potrebno zapravljati v nepretrganih kolonah na ŠC„ a’ Llpamo, da bomo znali koristiti to, po čemer smo toliko hrepeneli in da bo kamničan postal del na-vsakodnevnega življenja na poti na delo in z dela. Varno čez progo snr>;Prav smo z velikim Žili 1 VesL da se bomo Žat0PnpVV. spremenilo ramo r J naP°tkov, k *eznišk^Vnat* na preho Ko Progo. 1. Voznik, ki se z vozilom približuje prehodu ceste čez železniško progo v ravnini, mora vožnjo tako uravnati, da lahko ustavi vozilo pred zapornicami na prehodu ali pred napravo, ki daje znake, s katerimi napoveduje približevanje vlaka, oziroma da lahko ustavi vozilo, preden zapelje čez železniško progo. 2. Udeleženci v prometu se morajo ustaviti pred prehodom čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spuščene ali če so se že začele spuščati, ali pa če svetlobni ali zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati oziroma da po progi p rili aj a vlak. 3. Pred prehodom ceste čez železniško progo v ravnini, na katerem so svetlobni prometni znaki, se morajo udeleženci v prometu ustaviti, kadar sc pokaže utripajoča rdeča luč ali nepretrgana rdeča luč. Udeleženci v prometu, ki gredo čez železniško progo v ravnini, morajo to storiti s potrebno previd- (Nadaljevanje na 2. strani) USPOSABLJANJE SINDIKALNIH POVERJENIKOV Za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata je bilo organiziranih sedem enodnevnih seminarjev. Organizatorji so bili Klub samoupravljalcev, Občinski svet Zveze sindikatov in Delavska univerza Domžale, ki so pripravili program s temami, ki naj bi pripomogle, da bi nova vodstva spoznala vso širino dejavnosti dela sindikata na vseh področjih. Tako je preko 350 udeležencev po uvodnih razlagah razpravljalo o vlogi sindikata pri uresničevanju zakona o združenem delu na področju dohodkovnih odnosov in novega zakona o delovnih razmerjih, o družbeni samozaščiti in nalogah narodne zaščite, o vlogi sindikata v delegatskem sistemu ter o metodah in oblikah dela osnovnih organizacij sindikata ter izvršnih odborov. Razprava je pokazala, da je v naših delovnih organizacijah še veliko odprtih vprašanj in tudi to, da se nova vodstva zavedajo velike družbenopolitične odgovornosti, ki jo ima sindikat kot najširša organizacija v združenem delu in delovni skupnosti. Brez dvoma pa bomo morali še veliko doseči v sistemu nagrajevanja po delu in posebno pozornost posvetiti določilom, ki jih bomo zapisali v samoupravne akte na podlagi zakona o delovnih razmerjih. Zavedati se moramo, da bo -do prav ta določila pripomogla k temu, da bomo na prvo mesto postavljali odgovornost na vseh toriščih dela in da bomo iz odgovornosti terjali mnogotere pravice in ne obratno, kot smo bili to do sedaj navajeni. Skratka, seminarji so pokazali, da bo potrebno stalno usposabljanje vseh sindikalnih delavcev, ker bomo le tako dosegli tudi kvaliteto v samoupravljanju in delegatskem sistemu. To pa pomeni aktiviranje vseh družbenopolitičnih organizacij in tesne medsebojne povezave pri razreševanju odprtih vprašanj v združenem delu in na področju družbenih dejavnosti. Zupanek ZASLUZENO PRIZNANJE Delovna organizacija TOKO Domžale je za svoje izdelke prejela Zlato plaketo, ki jo je letos prvič podelila Zvezna gospodarska zbornica posameznim delovnim organizacijam za uspešno poslovanje v letu 1977. TOKO je tako ena izmed 17-tih delovnih organizacij v Jugoslaviji, ki je dobila to najvišje priznanje in ki je utemeljeno z naslednjim: ,,Pri sprejetju ODLUKE o podeljevanju ZLATE PLAKETE Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije organizacijam zdmženega delaje imel odbor pred seboj rezultate, ki so jih te organizacije zdmženega dela ustvarile v razvoju socialističnih samoupravnih družbe- Zlata plaketa, ki jo je za svoje izdelke dobila delovna organizacija TOKO s strani Gospodarske zbornice Jugoslavije noekonomskih odnosov, razširjanju in napredovanju materialne osnove zdmženega dela, pri povečanju proizvodnih zmogljivosti, velikosti proizvodnje in prometa, skupnega prihodka in dohodka, posebno pri nadaljnjem razvijanju dela in poslovanja, uravnavanja medsebojnih odnosov na področju samoupravnega sporazumevanja in dmžbenega dogovarjanja. Odbor smatra, da bo to javno priznanje velika spodbuda delovnim ljudem in organizacijam zdmženega dela za še večje prizadevanje pri razvijanju delovnih odnosov in poslovanja, za nadaljnji raz- VARNO ČEZ PROGO (Nadaljevanje s 1. strani) nostjo tudi kadar luči na prehodu niso prižgane. Na prehodu ceste čez železniško progo v ravnini, na katerem ni zapornic in ne naprav, ki bi z znaki napovedovale približevanje vlaka, smejo udeleženci v prometu čez železniško progo šele, ko se prepričajo, da po progi ne prihaja vlak ali kakšno drugo vozilo, ki vozi po tirnicah. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOb Domžale voj samoupravnih socialističnih odnosov in za krepitev materialne osnove zdmženega dela.“ Tako je obrazložil priznanje tudi direktor delovne organizacije Franc Sladič, kije na tiskovni konferenci orisal pot delovnega kolektiva in njegove uspehe na mednarodnem tržišču. Dejstvo je, da ni to prvo priznanje, ki ga je prejela delovna organizacija TOKO, saj je za svoje kvalitetne izdelke dosedaj prejela že 11 zlatih košut, 4 zlate zmaje ter poseben pokal Mednarodnega inštituta za promocijo, eleganco in prestiž iz Londona. V razgovom je bila orisana dejavnost delovne organizacije na zunanjetrgovinskem področju. TOKO je eden izmed večjih izvoznikov v naši občini in je s svojimi kvalitetnimi izdelki prodrl tako na zapadno kot na vzhodno tržišče, pojavlja pa se tudi v deželah tretjega sveta. Danes TOKO proizvaja okoli 900 različnih artiklov, s katerimi je prodrl na svetovnem tržišču in tudi v domovini postal pojem kvalitete. Čeprav lahko opažamo, da so prizadevanja usmeije-na k temu, da bi se v pretežno ročno delo vendarle vpeljala tudi strojna proizvodnja, pa so v delovni organizaciji prepričani, da ravno ročno delo predstavlja tisto, kar jim prinaša tudi priznanja in obstoj na zahtevnih tržiščih. Danes združuje v delovni organizaciji TOKO delo 863 delavcev in v letošnjem letu predvidevajo celoten prihodek v vrednosti 200.000.000 dinaijev, kar brez dvoma predstavlja stalno večanje proizvodnje in izpolnjevanje srednjeročnega programa razvoja. Poleg tega je delovna organizacija in njena proizvodnja močno odvisna od razvoja same stroke, sodobne tehnologije v svetu in tudi gibanja na področju mode. Dejstvo je, da usnjena galanterija predstavlja takšen artikel, ki je močno pogojen tudi na modnem področju in temu mora razvojni oddelek posvečati največ pozornosti. V delovni organizaciji se zave- Sodobno urejena trgovina delovne organizacije TOKO resnično nudi kvalitetne izdelke, ki so postali pojem kvalitete tudi r sodobnem svetu dajo, da morajo izvesti tudi notranjo organizacijo in doseči takšno organiziranost, ki bo zagotavljala nadaljnji razvoj vseh štirih temeljnih organizacij združenega dela. Na drugi strani pa se ukvarjajo tudi z vprašanjem povezave s trgovino, saj se zavedajo, da morajo s tem povezovanjem doseči stalno možnost prodaje svojih izdelkov in si s tem ustvariti tudi materialna sredstva. Na tiskovni konferenci so o posameznih problemih spregovorili tudi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in skušali orisati težave, s katerimi se srečuje delovna organizacija. Dejstvo je, da v domžalski občini primanjkuje delovne sile in da je predelovalna industrija pač tista, ki je v preteklosti veliko dajala, sedaj pa nima dovolj možnosti, da bi se lahko nemoteno razvijala. Opozorili pa so tudi na to, da se tehnologija v svetu le počasi menja in da se zavedajo velike odgovornosti, ki so jo prevzeli s tem, ko so dobili to visoko priznanje. „Lahko je biti v vrhu, med najboljšimi, toda težko se je obdržati na samem vrhu“, je dejal eden izmed predstavnikov na tiskovni konferenci. Brez dvoma ta misel povsem drži, in istočasno obvezuje vse zaposlene v delovni organizaciji, da tudi naprej skrbijo za kvalitetne izdelke, saj bodo le s takimi lahko obdržali renome, ki so ga dobili NOVO! TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE povsod. TOKO se je v zadnjem obdobju pojavil na tržišču tudi z novim kovčkom METEOR, ki je tudi opremljen z zaščitnim znakom-Prvotni plan je predvideval, d* bodo letno izdelali od 30.000 do 50.000 kovčkov, vendar pa zaradi pomanjkanja določenih delov ne bodo uspeli realizirati te proizvod nje. Letos predvidevajo, da bodo naredili 15.000 kovčkov, vendar J e tudi ta proizvodnja odvisna 0<1 tega, če bodo dobili dovoljenja 23 uvoz nekaterih strojev, kijih nujn® potrebujejo. Ravno tako je tud* odprto vprašanje zaposlitve novi1 delavcev, ki bi delali v tem oddel" ku. V razpravi so predstavnik' samoupravnih organov opozor" tudi na to, da imajo veliko prom6' mov glede bolniškega staleža. saj Je v lanskem letu znašal kar 23 %• * pa brez dvoma predstavlja velik težave v samem proizvodnem Pr° cesu, čeprav so lansko leto z lastjj' mi sredstvi in krediti banke zgradi sodobne delovne prostore. V za njem obdobju pa razmišljajo tud' tem, da bi vendarle našli takim območje, na katerem bi lan* zgradili nove obrate in to tam, kj razpolago še delovna sila so namreč prepričani, da žara je na relativno nizkih osebnih dohodk ne bodo lahko dobili dovolj dela cev v naši občini in da bodo mo'3. zaradi nadaljnjega obstoja P° še nekatere možnosti v okviru domovine. Ta pobuda je že do B časa prisotna pri samouprav' organih, kakor tudi to, da bi hirali vendarle upoštevati pri 36 njih obremenitvah dejstvo, da predelovalna industrija, med tero spada tudi TOKO, v Pre^erSjcj sti veliko dajala za naš gospoda Oll v v 1VV II lij <11 tl L, tl IIIW “r -n, razvoj. Zaradi tega v delovni org^ nizaciji pričakujejo, da bodo iv«ixujvjw, v.u ~ ... 0. republiki in federacij' P. tudi o teh vprašanjih- »J. bodo tako tisti, ki so veliko lahko šli v korak s tistimi, kij\ nastali ravno na osnovi odvaj Sodobni kovčki „Meteor" so tisti, ki jih v delovni organizaciji TOKO z velikim uspehom pošiljajo na različna tržišča sredstev iz teh panog industrije- Odločeni pa so, da bodo ot1 ■ žali sloves, ki so ga dobili s i znanjem in da bodo tudi v bo . skušali še bolj prodreti na tuja šča in uskladiti proizvodne F,q grame tako, da bo oznaka ostal pojem kvalitete. TOVARIŠKO SREČANJE KOMUNISTOV »VARNOST« (lan CK ZKS tovariš Lojze Briški ,e novosprejetim članom zaželel Ve}iko delovnega uspeha v delovni organizaciji in v Zvezi komunistov Ob dnevu varnosti, družbene samozaščite in notranjih zadev je ilo v Domžal alt 12. maja tovari-ko srečanje komunistov delovne Organizacije Varnost. Temu zboro-anju so med ostalim prisostvovali *udl član CK ZKS Lojze Briški, Podsekretar v Republiškem sekre-®r>atu za notranje zadeve Dore ~°Večar, predstavniki organov ja nc varnosti iz vse Slovenije, pred-avnU(j postaj milice in tudi pred-z avniki iz sosednjih republik, ki so stopali delovno organizacijo r’o 1®u.most“> ki skrbi za fizično va-vanje družbenega premoženja od "Ograda, Dubrovnika do Beo-tnr ^°*e8 tega so bili navzoči 1 predstavniki javnega in poli ne8a življenja občine in samo-Pravnih organov delovne organi-Zac‘Je Varnosti. D re^anje komunistov je bile člaezano tudi s sprejemom 102 bjij ov v Zvezo komunistov, ki sc dei Pred*agani s strani posameznih r,u °v „ te delovne organizacije z °bniočja celotne Slovenije. k0 favz°če je pozdravil sekretar zacii!vnce ZK delovne organi-kj j varnost tovariš Metod Bore delov- sPre8°voril tudi o pomeni 0rg anJa komunistov v tej delovn po, “*iii posebnega družbeneg; Zadr>n.a' V svojem nagovoru se jc menfi °1) zgodovinskih mo Zvezo i, so vplivali na razvoj *°8ah E°munistov in tudi ob na ne j’ k' s° bile ponovno osvetlje ZKs ^ačr,ajte na Vlil. kongresi teni ,Nada*je je spregovoril tudi c doslej 3 danes bolj kot kdaj kol taksn. P°trebna budnost in tud nost ** aamoupravna organizira n°st nV( ater' zajamčena var nine j sistema, družbene last K0n Pogojev našega življenja nist0v JC ^0vor'l o nalogah komu dejal- tovariš Bore med drugin »Jc n°sU in*!lUn*s.t' bomo v svoji aktiv delu izhajali iz prepričanja Tovariš Metod Bore med shvnost-nim govorom na zboru komunistov Varnosti da je učinkovitost varovanja naših vrednot odvisna od socialistične zavesti in politične volje delovnih ljudi. Malo katero obdobje, odkar obstaja delovna organizacija Varnost, je bilo tako izpolnjeno s prizadevanji in dosežki, kot je bilo zadnje leto usklajevanja z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Z našimi člani in delovnimi ljudmi je bilo veliko opravljenega dela pri praktičnem izvajanju sprejetih usmeritev. Vse naše osnovne organizacije so tesno povezane med seboj na delegatskem principu. Nič več ni vprašanje, kako povezovati in usklajevati v bodoče skupne interese komunistov v vseh naših osnovnih organizacijah. “ Se posebej pa je spregovoril o tem da pomeni sprejem 102 članov vendarle priznanje tako kolektivu kot tudi posameznikom, ki so spoznali, da morajo v delovni organizaciji s svojo aktivnostjo neprestano spodbujati samozaščitno in varnostno kulturo. Po svečani podelitvi in sprejemu novih članov v ZK je spregovoril član CK ZKS Lojze Briški, ki je dejal, da je prepričan v to, da sam sprejem pomeni v^lik korak naprej k notranji organiziranosti komunistov in v boju za družbeno stabilnost. Dejstvo je, da je v danem trenutku potrebno posvetiti veliko pozornosti tako samoupravnim organom kot tudi družbenopolitičnim organizacijam, saj pred nami stojijo mnoge akcije, od katerih bo odvisen nadaljnji razvoj in tudi počutje delovnih ljudi in občanov v naši samoupravni družbeni stvarnosti. Zaradi tega smo poklicani, da stalno zasledujemo spremembe, ki se vsakodnevno dogajajo v naši družbeni praksi in zaradi tega želim, da bi tudi novo-sprejeti člani dojeli vso vsebino in pomen borbe za svetle ideale v naši družbi. Zbor komunistov je sprejel tudi zaključke in usmeritve, ki izhajajo iz delovnega področja same delovne organizacije. Ti zaključki so: - pred nami je obdobje, v katerem moramo odločno nadaljevati družbeno preobrazbo. Zato mora biti temeljni namen in cilj naših komunistov in drugih subjektivnih sil, ustvariti vse pogoje za uveljavitev novega družbenoekonomskega položaja našegp delavca v združenem delu. — Znotraj naših osnovnih organizacij ZK moramo graditi enotnost, ki bo izhajala iz razvite komunistične zavesti in prepričanja, kajti enotnost ustvarjajo le skupni pogledi. - Celovita in kakovostna obveščenost delovnih ljudi je eden od bistvenih pogojev za njihovo ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje, zato moramo komunisti skrbeti za oblikovanje resničnih, celovitih, sprotnih in razumljivih informacij. - Stalno moramo obnavljati in številčno krepiti članstvo ZK in nadaljevati z zastavljenim načrtnim sprejemanjem. Pri tem pa morajo osnovne organizacije ZK dosledno upoštevati kriterije in merila, ki so predvidena za sprejem v ZK. — Komunisti bomo v svoji aktivnosti izhajali iz prepričanja, da je učinkovitost varovanja in zaščite naših vrednot odvisna predvsem od patriotične zavesti in politične volje delovnih ljudi. Zaradi tega bomo zastavili vse moči, da bodo naši varnostniki strokovno in vestno izpolnjevali naloge, ki izhajajo iz zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih za- devah. Zato bomo vzpodbujali takšno usposabljanje naših varnostnikov, ki bo izhajalo iz potreb in interesov naših uporabnikov storitev kot nosilcev družbene samozaščite. - V vseh naših delovnih skupinah in delovnih enotah bomo organizirali aktive ZK in njihovo delovanje usmerili k problemom, s katerimi se srečujejo naši delovni jjudje. Taki aktivi ZK bodo temeljna opora v družbeni akciji pri razvijanju demokratičnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja. — Komunisti moramo tako danes, kakor tudi v prihodnje varovati lik komunista ter z disciplino, tovarištvom, samožrtvovanjem in hrabrostjo dajati zgled našim danes 102 novosprejetim komunistom ter nadaljevati slavno pot revolucionarjev in graditeljev socializma. Ob zaključku so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem so poudarili, da se zavedajo velike odgovornosti pri varovanju družbene lastnine in našega samoupravnega razvoja ter mu izrekli najiskrenejše čestitke ob njegovem rojstnem dnevu. V kulturnem programu je sodeloval Mešani pevski zbor DKP Svoboda Mengeš, Mengeška godba in folklorna skupina iz Mengša. Tako je tudi to srečanje pred praznikom organov notranjih zadev izzvenelo kot manifestacija pripravljenosti delavcev, ki delajo na tem področju, da bodo tudi v bodoče budni in neprestano pripravljeni reševati vse probleme, ki se pojavljajo pri uresničevanju naše varnosti in samoupravnega razvoja. Pogled na goste, ki so se udeležili svečanega srečanja pred Dnevom varnosti, družbene samozaščite in notranjih zadev f OBVESTILO - BORCEM IN AKTIVISTOM *\ Obveščamo vse aktivne udeležence NOV in aktiviste NOB, ki še niso uveljavili statusa borca NOV, so pa do tega upravičeni, da je zadnji rok za vložitev zahtevka 30. junij 1978. Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE \_______________________________________________-__________) NOVO NA PODROČJU TO NAČIN VZGOJE IN URJENJA PRIPADNIKOV TERITORIALNE OBRAMBE Osnovno 7-dnevno urjenje pripadnikov teritorialne obrambe in enot je zahtevna naloga za štabe in poveljstva posameznih enot. Da bi bralce seznanili s pripravami pred prihodom obveznikov sva s sodelavcem Vilijem Majheničem obiskala učni center in starešine ter pripravila z njimi naslednji razgovor. Učni center vodi tovariš Klobčar, ki nam je dal tudi naslednja uvodna pojasnila o dnevnem redu, bivanju in izvajanju pripravljenega programa. Starešine na pripravah imajo 10-urni delovni dan. Program je pripravljen tako, da delajo dopoldan 7 ur in popoldan 3 ure. Po kosilu je zagotovljen dveurni počitek, ki pa ga starešine izkoristijo za osebno pripravo na pouk. Po večerji običajno gledajo TV dnevnik. Ostali del večera je izpolnjen z vojaško strokovnimi filmi in pa pisanjem osebnih učnih priprav - popularno rečenih — opomnikov. Za kvalitetno pripravo starešin so jim na razpolago razni objekti in učilnice. Ob obisku v nekaterih skupinah sva ugotovila, da imajo starešine dobro materialno zagotovitev s šolskimi sredstvi. Njihova naloga je, da vso predvideno tematiko za vojake strokovno obnovijo in se usposobijo tudi v metodičnem pogledu, kako vso obsežno materijo pravilno prenesti na vojake. Pripravljena so naslednja področja urjenja: - urjenje v poznavanju in ravnanju z osebnim in kolektivnim orožjem; - strokovna in metodična priprava taktičnega urjenja; - inžinjerijska, protioklepna, protiletalska, jedrsko-biološka in kemična zaščita in vzgoja; — idejnopolitična vzgoja in idejnopolitično izobraževanje; — varnostna vzgoja in samozaščita. Inštruktor za idejnopolitično vzgojo in izobraževanje tovariš Anton Makuc nam je opisal delo in naloge političnih komisarjev in kolektivov na osnovnem urjenju. Naloga zahteva, da se pripadniki in starešine seznanijo z organiziranjem dela, življenja in vzgoje in usposabljanja za samostojno organizacijo dela. Že na pripravah se kažejo dobri rezultati dela starešin. Posebej so omenjeni starešine, ki vodijo enote: Avbelj, Rode, Ukmar, Železnik. „Tudi ostali se zelo zavzeto in odgovorno pripravljajo za sprejem vojakov", je dodal tovariš Bavčar — inštruktor in vodja ekipe inštruktorjev v centm in zaslužijo za svoje delo pohvale. Posebne priprave se izvajajo tudi za dve izredno zahtevni bojni streljanji. Družbenopolitična vzgoja in politično delo zagotavlja spoznavanje žarišč vojne nevarnosti v svetu in potrebe vlaganja naporov k boljši pripravljenosti za obrambo. Temeljito spoznavanje koncepta SLO kar prispeva k utrjevanju prepričanosti o sposobnosti in učinkovitosti obrambe pred vsakim eventualnim agresorjem in vodenju uspešnega oboroženega odpora tudi na začasno zasedenem ozem- Člani Zveze komunistov so aktiven dejavnik v celotnem življenju in delu enot in kolektivov, vplivajo na izpolnjevanje in premagovanje naporov in notranje trdnosti kolektiva. Takšno delo prispeva tudi k spoznavanju osebnosti vojaka in starešine::Aktivi ZK, ki so formirani po enotah, redno spremljajo delo posameznikov in bodo najboljši predlagani OK ZKS Domžale v nadaljnje spremljanje v osnovnih organizacijah in na koncu tudi za sprejem v članstvo ZK. S TROJAN Ob otvoritvi novega objekta »Prenočišča pri Konšku na Trojanah smo v kraju po dolgem času spet dobili sodobno zgradbo širšega družbenega pomena. Delavcem kolektiva gostišča Pri Konšku se čestitkam ob pomembni delovni zmagi priključujejo tudi družbenopolitične organizacije in Krajevna skupnost Trojane. Krajani upamo, da bo to res »otvoritev" tudi za druge vrste gradenj, saj vemo, da na Trojanah že več kot 10 let ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Ze večkrat je bila izražena želja krajanov, da se naše območje, kije zgodovinsko zelo zanimivo, dokončno razišče, vendar za to ni potrebnega denarja. Če bi vedeli, kje so znamenitosti ali pomembni zgodovinski ostanki, ne bi ravno tja postavljali hiš. Tega se vsi zavedamo, vendar se nam ne zdi prav, da dovoljenj za gradnjo ne dobimo na eni strani zaradi rezervata za hitro cesto, po drugi pa zaradi spomeniškega varstva. Črnih gradenj je več, kajti ljudje so primorani ali zgraditi svojo hišo ali pa se jim dosedanja na stara leta podira na glavo, in tako počasi, a sigurno postajajo socialni problem.« Kraj se na ta način ne razvija, gradnje niso sistematične, ni nobenega urbanističnega reda, prav tako pa se ne gradijo tudi najbolj potrebni infrastrukturni objekti in nam zato ne pravijo zastonj »domžalsko Prekmurje". Upamo, da bomo novoizvoljeni delegati v naslednjem štiriletnem obdobju ob sodelovanju in pomoči pristojnih občinskih in drugih organov tudi to problematiko premaknili z mrtve točke. To upamo in želimo, saj nismo le delovni ljudje z dolžnostmi, temveč tudi pravicami. Olga Macerl .Teritorialci”med poukom o uporabi sodobne vojaške tehnike NALOGE NA PODROČJU ŠOLSTVA V maju so se sestali delegati samoupravnih interesnih skupnosti na prvih sejah skupščin. Značilno 'za vsa zasedanja so bile temeljite vsebinske razprave o delu v preteklem mandatu in opredelitev najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju. Tako je tudi Občinska izobraževalna skupnost analizirala poročilo o dejavnosti in o združevanju sredstev za to področje od leta 1973 dalje, ko je prešla svojo pot do ustanovitve do velikega razmaha samoupravnih delegatskih odnosov. Delegati so že na tej seji obravnavali široko področje, ki obsega dejavnosti vzgoje in izobraževanja in njegovo tesno povezanost z materialno proizvodnjo. Po oceni izvedbe volilnega postopka in rezultatov volitev, ki jo je podal sekretar občinske konference SZDL tovariš Maks Jeran, so delegati izvolili vodstvo, izvršni odbor ter delegate za skupščino v Izobraževalno skupnost Slovenije. Dosedanji predsednik skupščine tovariš Peter Gubane je v uvodnem delu orisal izkušnje o funkcioniranju delegatskega sistema v Občinski izobraževalni skupnosti ter opredelil uspehe, hkrati pa nakazal nekatere pomankljivosti, kijih velja v prihodnje odpraviti. Smernice za bodoče delo je v svojem nagovoru zajela predsednica izvršnega odbora tovarišica Vida Hafner. Ker na kratko obravnavajo skoraj vso problematiko vzgoje in izobraževanja v naši občini, jih v tej številki tudi objavljamo: Prav je, da ob izteku mandatne pu u.uuu ca puuiu^v —„ -.. dobe in izvolitvi nove delegatske izobraževanja posebno delegacij ’ skupščine Občinske izobraževalne kar vsekakor zagotavlja novo * skupnosti in s tem tudi njenih de- kovost na tem področju. M'"|e lovnih teles, med katerimi ima prav tega se bodo ob šolah oblikova. gotovo izvršni odbor veliko odgo- enote izobraževalne skupnosti« vornost, na kratko opredelimo naj- jih bodo sestavljali delegati upor« važnejše naloge, ki so pred nami. nikov in izvajalcev v okviru šol* Uveljavljanje svobodne menjave ga okoliša. Enote izobraženi dela, ki omogoča uresničevanje skupnosti zagotavljajo možn«s y usklajevanja interesov med delavci nmr<.rfn», A,1n«mfa unorabn*". v materialni proizvodnji in delavci na področju družbenih dejavnosti in hkrati zagotavlja, da delovni ljudje odločajo o razporejanju celotnega dohodka, sodi prav go- tovo med najpomembnejšo nalogo za prihodnje mandatno obdobje« Pri tem ne mislim samo na združevanje sredstev, temveč tudi na vsebinsko preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Delavci v združe-nem delu morajo postati nosilci načrtovanja vzgoje in izobraževanja, pri čemer uveljavljajo svojo neodtujljivo ustavno pravico. Moramo ugotoviti, da so se ti odnosi v zadnjem času bistveno spremenili« k čemu je pripomogel zakon o združenem delu. Kljub temu pa se še vedno srečujemo z ostanki proračunske miselnosti, in to me" uporabniki in izvajalci. Izvajalci včasih le še pojmujejo samouprav no interesno skupnost kot ustanovo, ki opredeljuje stopnje H* limite, uporabniki pa ne upoštevajo družbena področja kot tiste prvine združenega dela, ki s svojinj' storitvami prispeva k novi vrednosti v materialni proizvodnji' Menim, da nas čakajo pri doslednem uveljavljanju svobodne menj3' ve dela še mnogotere dolžnosti. Kongresni dokumenti ZK, skle pi družbenopolitičnih organizacjJ in družbenopolitičnih skupnos « nam nakazujejo vrsto rešitev, ki J bomo morali vgrajevati v naše vsa* da nje delo. V sedanjem obdobju« ko so izvoljene delegacije v <>rgan^ zacijah združenega dela in kraje y nih skupnosti, so se nam tudi organizacijskem pogledu pokaza* nove možnosti za konkretno P vezovanje v okviru celotnega zd» že nega dela. Vsaka krajevna sk P nost ima sedaj svojega ’ večina organizacij združenega d pa je izvolila za področje vzgoje posrednega delovanja uporaD -pri načrtovanju programov &. noizobraževalnih organizacij ženega dela in odgovornosti (Nadaljevanje na 5- stra (Nadaljevanje s 4. strani) delegatov »za njihovo izvajanje. Enote bodo tudi mesto, kjer se bodo neposredno soočale potrebe na vzgojnoizobraževalnem področju z možnostmi materialne proizvodnje. Hkrati pa bodo zagotavljale delegatom izvajalcem in uporabnikom, da bodo mnenja, stališča, priporočila in sklepe iz svojih sredin, od koder izhajajo, temeljito usklajevali, kar smo pogrešali pri dosedanjih konferencah delegacij. S tem se to usklajevanje prenaša na neposredno dogovarjanje in torej ne bo več odmaknjeno °d samoupravne baze. Čeprav imamo bistvene prvine razvoja opredeljene v srednjeročnem načrtu družbenoekonomskega razvoja občine Domžale, srenjeroč-nem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti, družbenem dogovoru 0 osnovah razvoja vzgoje in izobraževanja od leta 1976 do 1980 je Prav, da tudi danes ugotovimo, do . am smo prišli pri njihovem izvajanju in kje nas čaka najtrše delo. Ze sam izredno dinamičen raz-y°j občine Domžale nam kaže, da Je v osnovnih šolah vpisano tisto Število otrok, ki smo ga predvideli v srednjeročnem programu do leta . 80. Trenutno je v naših osnov-rah šolah 5522 učencev, v planu o leta 1980 pa smo jih zapisali 560, Ko obravnavamo področje f°'stva, skušamo dajati prednost akovostnim in vsebinskim premi-°m pred količinskimi. Zato raoram poudariti, da bomo tudi v Prihodnje posvečali veliko pozornosti vzgoji in izobraževanju, bolj-,mu učnemu uspehu, zmanjševanju osipa, ki ga praktično že ni več izobraževanju prosvetnih delav-v Čeprav so vse šole pri svojem j Sujnoizobraževalnem delu že °slej posvečale posebno pozor-• °st idejnopolitični naravnanosti u, ”®vim metodam dela pri vseh n'“ predmetih, interesnih dejav-st|u in drugih svobodnih aktiv-suh, bodo tudi v prihodnje v Predju naslednje prvine vzgojno-bom^evalne8a Procesa- ki jih . le naštela: - izenačevanje v žfvjjeV •So*anja za enak start otrok usposabljanje za življenje na idejnih osnovah marksizma; — izboljšanje kvalitete znanja z raznimi oblikami modernizacije pouka; — razvijanje samostojnosti, kritičnosti, logičnega mišljenja in sklepanja; — oblikovanje samoiniciativnosti, ustvaijalnosti in vztrajnosti; — pravilni medsebojni odnosi zasnovani na socialističnem humanizmu; — navajanje na kolektivno življenje; — spoznavanje vrednot NOB in naše samoupravne družbene ureditve; — pomen družbene samozaščite in ljudske obrambe ter uvajanje teh prvin v vsakdanje življenje; — zdravstvena in prometna vzgoja in drugo. Na vseh področjih bomo poglabljali težnjo, da se pouk poveže z življenjem in prakso in se na osnovi tako zasnovanega programa dajejo še širše možnosti vsakemu učencu, da razvija svoje sposobnosti vsestransko, skladno s sposobnostmi in širšimi družbenimi interesi. K uveljavljanju teh vzgojnoizo braževalnih smotrov, modernizacije vzgojnoizobraževalnega procesa in intenzivnejšega pedagoškega dela, bo prav gotovo prispevala svoj delež celodnevna šola, podaljšano bivanje, mala šola, urejena prehrana in druge nove razredne naravnane oblike vzgoje in izobraževanja. Celodnevna šola je prav gotovo opravičila večja vlaganja v materialnem smislu, kar kažejo tudi doseženi rezultati. V okviru sedanjih prostorskih pogojev, kadrovskih in materialnih zmogljivosti, niso dane možnosti, da bi se celodnevna šola razvijala v širšem obsegu pri obstoječih šolah. V srednjeročnem načrtu je opredeljeno, da bi zajeli v celodnevno šolo do leta 1980 26,4 odstotka učencev, sedaj pa imamo vključenih 17 odstotkov. Vendar bo v prihodnosti v celodnevni šoli poudarek predvsem na poglabljanju kakovosti in vsebine vzgojnoizobraževalnega dela. Hkrati seznanjam delegate, da se z novogradnjami odpirajo prostorske možnosti za razvoj celodnevne šole buli'vid°S 50 c^an‘ ZR CS opravljali izpite iz teorije in prakse. To je Pripra Ua^‘° izobraževanje rezervnih vojaških starešin in njihova Va *a aktivno delo v mnogih sredinah, predvsem pa med mladino v manj razvitih območjih, in to v Krašnji, Moravčah in Krtini. Osnovna šola Vencelj Perko pa bo prvi večji objekt v naši občini, ki bo funkcionalno prirejen za celodnevno šolo. Ko obravnavamo interesne dejavnosti, za katere so prav gotovo najboljši pogoji v celodnevni šoli, ne moremo mimo dejstva, da so močno razvite tudi na tistih šolah, ki nimajo organizacijsko uvedene celodnevne šole. Ob tem moramo ugotoviti, da nas prav tu čakajo odgovorne dolžnosti pri vključitvi delavcev iz materialne proizvodnje v učnovzgojni proces. Naša skupna naloga je tudi v tem, da bomo v bodoče namenjali posebno skrb kadrovski problematiki v celoti in s tem tudi šolskim strokovnim službam. V prihodnje je potrebno še temeljiteje izdelati načrt kadrovskih potreb za področje vzgoje in izobraževanja. Poseben problem so podružnične šole, o katerih bo Občinska izobraževalna skupnost prav gotovo razpravljala kot o pomembnem družbenopolitičnem in kulturnem središču bolj oddaljenega in manj razvitega kraja. Prav bi bilo, da tudi delegati v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela razpravljajo o pomenu šole v okolju, kjer deluje, in iščejo konkretne rešitve za odgovore na številna vprašanja, ki se postavljajo na tem področju. Posebno pozornost v prihodnjem obdobju bomo morali posvetiti izvajanju zakona o združenem delu in doseči takšne dohodkovne odnose, ki bodo zagotavljali njegovo dosledno izvajanje. Posebej podčrtujem, da bomo morali nenehno iskati ustrezne rešitve v nagrajevanju po delu, ki bodo spodbujale delavce v šolstvu za doseganje boljših rezultatov in racionalnega gospodarjenja. Kljub temu, da smo na področju investicijske dejavnosti v občini Domžale dosegli zavidljive uspehe, so pred nami še številne novogradnje. Na kratko naj povzamem, da predstavlja sedanja vrednost vseh šol zgrajenih od leta 1970 dalje preko 20 milijard starih dinarjev. Lani so se odprla gradi-lišča v Moravčah, v Krašnji in na Brdu. Vsi trije objekti so v zaključni fazi graditve, njihova vrednost pa je okroglo 3 milijarde starih dinarjev. Praktično smo že pričeli z gradnjo Osnovne šole Vencelj Perko, za katero se vrši odkup zemljišča in stavb na njem, za kar je tudi nakazano že 300 milijonov starih dinarjev, v izdelavi so glavni projekti v vrednosti 200 milijonov starih dinarjev in računamo, da se bodo v jeseni pričela zemeljska in gradbena dela za ta objekt, katerega predračunska vrednost znaša po enotnih merilih za graditev šolskih objektov v SR Sloveniji pet in pol stare milijarde. To je hkrati zadnji večji objekt, kije predviden v programu zadnjega izglasovanega samoprispevka. Ostaja nam pa še odprta gradnja Osnovne šole na Homcu, v Trzinu, Centra usmerjenega izobraževanja in dograditev šolskih prostorov, ki so postali glede na število učencev pretesni. O tem se je potrebno dogovoriti z delavci in občani na območju občine. V prihodnjem letu se steče tudi samoprispevek za graditev šol, zato je pred nami odgovorna naloga priprav na njegovo podaljšanje. Do ustanovitve posebnih izobraževalnih skupnosti za področje usmerjenega izobraževanja, bo Občinska izobraževalna skupnost usklajevala in v okviru svojih pristojnosti skrbela za preosnovo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Na tem področju so sprejeti številni sklepi in tečejo že konkretne akcije. Vsa ta prizadevanja izhajajo iz dejstva, da mora biti prihodnost usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji v občini Domžale temeljito usklajena z združenim delom, pri čemer morajo sodelovati vsi dejavniki, delavci v združenem delu pa postati nosilci načrtovanja in izvajanja programov na tem področju" Mimo tega je Občinska izobraževalna skupnost sprejela še samoupravni sporazum o medsebojni razporeditvi delegatskih mest v skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. Pri vprašanjih in predlogih delegatov je delegatka OŠ Šlandrove brigade opozorila na pomanjkanje šolskih prostorov v Domžalah, kar se veže na razvoj celodnevne šole. J. C. ------ OBVESTILO STARŠEM Osnovna šola Martin Koželj Dob pri Domžalah obvešča starše, da je vpis v celoletno malo šolo za šolsko leto 1978/79 od 15.6.1978 do 23.6.1978 od 10. — 14. ure v pisarni šolske strokovne službe. Vpisovali bomo otroke iz šolskega okoliša Osnovne šole Martin Koželj Dob in podružnične šole Krtina, rojene leta 1972 in pogojno do 30.6.1973. K vpisu pripeljite otroka in prinesite rojstni list. V Osnovna šola Martin Koželj Dob pri Domžalah __________ J IZ KRAŠNJE V počastitev praznika zmage smo v nedeljo 7. maja v Krajevni skupnosti Krašnja pripravili proslavo, za katero smo mladi pripravili recital partizanskih pesmi Petra LEVCA Na prireditev smo povabili krajane in pesnika, ki seje rad odzval našemu povabilu. Naš mentor je bila Vera Beguš. Partizanski pesnik Peter Levec je nekaj časa živel v vasi \Wi nad Krašnjo ter obiskoval tudi šolo v Krašnji. Potem se je s starši preselil v Ljubljano, kjer živi še danes. Med vojno je bil borec Šlandrove brigade, spesnil je tudi veliko pesmi s partizansko tematiko, piše pa tudi sedaj. V recital so bile vključene pretežno tiste pesmi, ki jih je napisal med vojno ali pa takoj po njej. Med temi je najbolj znana Požgana vas, v kateri pesnik opisuje vas Koreno, ki so jo Nemci leta 1943 požgali, njene prebivalce pa odpeljali v taborišča ali pa žive zažgali. Ob zaključku recitala smo zaprosili pesnika, naj nam pove nekaj o svojih doživljajih v Šlandrovi brigadi ter prebere katero izmed svojih pesmi, kar je z veseljem storil. Na koncu proslave smo imeli še kviz tekmovanje na temo: „Črni graben skozi zgodovino11. Vprašanja so obsegala vso zgodovino naše doline od prazgodovinskih najdb, skozi ves srednji vek do osvoboditve, vključno s povojno dobo. Za nas krajane je bila to nova stvar, saj takšne prireditve še nismo imeli. Na tekmovanju so sodelovale ekipe iz Krašnje, Kranjega brda in Kompolj. Zmagala je ekipa iz Kompolj, ki je zbrala 39 točk, drugi so bili mladinci s Kranjega brda tretji pa domačini. Tekmovanje sta vodila Marjan Štrukelj in Vera Beguš, v komisiji paje bil po en predstavnik za vsako tekmovalno ekipo. Tekmovanje je bilo zanimivo, saj so tekmovalci dobro poznali zgodovino in tudi današnjo stvarnost v Črnem grabnu. Med odmori sta bili na sporedu tudi dve igrici, kar je napravilo v dvorani še boljše vzdušje. Tekmovalci so dobili za nagrado praktična darila. Ob zaključku tekmovanja smo bili vsi zadovoljni, saj se nam ni šlo le za zmago na kvizu, temveč seznaniti obiskovalce z dogodki, ki so se dogajali nekoč in za katere niti ne vemo, da so jih kdaj doživeli naši predhodniki. gubili iz srednjeročnega programa. Na tak način 00 ZSMS Radomlje najbolj neposredno izpolnjuje enega od svojih namenov - informiranje o lastnem delu in dogajanju v Krajevni skupnosti. Igor Lipovšek Tako izg leda naslovna stran glasila, ki ga izdajajo v Radomljah 10 KONGRESOV PARTIJE V' soboto, 22. aprila je bilo na osnovni šoli Josip Broz Tito občinsko tekmovanje na temo 10 kongresov partije. Izmed osnovnih šol se je tekmovanja udeležilo samo pet. Na to tekmovanje smo se res pridno pripravljali in ne zaman, saj so bila vprašanja precej zahtevna. Za reševanje testov smo imeli na voljo 90 minut, vendar smo vsi hitreje končali. Rezultati tekmovanja so bili dobri, še posebno za nekatere. Med prvimi petimi so bili učenci z osnovnih šol: Josip Broz Tito, Moravče, Mengeš in Venclja Perka. Ti učenci so zastopali domžalsko občino na regionalnem tekmovanju v Kočevju, kjer so se uvrstili na drugo mesto. Vsem iskrene čestitke za dosežen uspeh! Lada Lavrič Slika z recitala Levčevih pesmi, ki ga je pripravila mladina v Krašnji MLADI NAM PIŠEJO MLADI V RADOMLJAH IMAJO SVOJ Časopis Mladi Radomljam so izdali že drugo številko krajevnega glasila Ogledalo. Lani so izdali pet številk, letos pa naj bi se ,,špegu“, kot nekateri imenujejo časopis, pojavil vsaka dva meseca, izšel pa bo tudi ob pomembnejših dogodkih. V Ogledalu mladinci obveščajo krajane o dogodkih na Hudem, Skijančevem in v Radomljah, delovanju 00 ZSMS, poročajo o sejah in sklepih 10 KS ter družbenopolitičnih organizacij, ironizirajo napake in nepravilnosti v KS, seznanjajo s problemi, dqcjo pobude za nove akcjje, v njem pase pojavljajo tudi literarni prispevki. Najboljša, je bila novoletna številka, ki so jo pohvalili krajani, zelo ugodna pa je bila tudi kritika v tedniku Mladina. Pa prelistajmo malo zadnjo številko, kije izšla 25. marca. Uvodnik je posvečen aktualnim političnim dogodkom v domovini: volitvam, kongresom ZK in pripravam na kongres ZSMS. Naslednji strani govorita o kongresu ZKS ter nalogah komunistov ter občnem zboru gasilcev. Četrta in peta stran obveščata o otvoritvi POZD Plastenka in o uspelih volitvah v naši KS. Dve strani so posvetili Tednu mladinske solidarnosti z ljudstvi na jugu Afrike in narodom Palestine. Tri strani zapolnjujejo prispevki o nastopih folklorne skupine, obiskih mladincev pri starejših krajankah ob Dnevu žena, volilni in programski konferenci 00 ZSMS Radomlje. Zelo pomemben in aktualen je dodatek - dvostranski dopis podjetju PTT, ki ne izpol njuje ob|jub izpred petih let. Tedaj so se namreč zavezali, da bodo postavili telefonsko centralo, če bo KS priskrbela prostore. Pošta seje že davno preselila v nove prostore, centralo pa so celo iz- LITERARNI KVIZ V petek, 19. maja smo mladinci Osnovne šole Josip Broz Tito priredili literarni kviz s temo: FRANCE BEVK IN NJEGOVA MLADINSKA DELA. Tekmovalo je šest ekip iz petih in šestih razredov. Tekmovalci so se za kviz dobro pripravili, prebrati so morali dvanajst Bevkovih del, poznati pisateljev življenjepis, o posameznih književnih delih pa so morali vedeti tudi, kdo je delo ilustriral in katera založba je delo izdala. Saj kar priznajmo, da prav radi pozabljamo pogledati te podatke v knjigi, da nas vsebina močno pritegne in tako velikokrat zanemarimo ime založbe ali ilustratorja. Kviz so vodili učenci osmih razredov, pomagala pa jim je mentorica tov. Ljuba Vute. Sest serij vprašanj smo zastavili pridnim bralcem. Najtežja sc jim je zdela prva vrsta vprašanj, kjer bi morali natančno prisluhniti odlomkom iz Bevkovega dela Zlata voda in povedati naslov črtice, iz katere je bil Odlomek. Med posameznimi skupinami vprašanj je tovarišica povabila Ireno in Marjetko, da sta zapeli ob spremljavi kitare in pa Ksenjo, da nam je zaigrala na klavir. Navdušeno smo zaploskali, ko se nam je s svojimi pesmimi predstavila Ljubica Cerar. Da bi se tekmovalci čim bolje počutili in pozabili na tremo, smo jih bodrili s ploskanjem. Zmagala je ekipa iz šestega b razreda ki sojo sestavljali: ERIKA BOLHAR, 1 RANCI SEVSEK in IRENA KEPIC. Pravilno so odgovorili na vsa vprašanja. Drugo mesto so zavzele deklice iz 5. c. razreda. Ob koncu tekmovalnega dela je tovarišica prosila za mnenje tov. Božič in Leskovec, ki sta pripravljali tekmovalce in tov. Lončar, Ki je bila v strokovni komisiji. Pohvalno so sc izrazile o našem prvem literarnem kvizu in imele tudi nekaj utemeljenih in koristnih pri' pomb. Nekoliko so bili grajani napovedovalci oz. sprašcvalci, pa tudi tisti, ki so brali odlomke, češ da so bili premalo glasni. " Tudi oni so imeli tremo, saj so prvič nastopali v taki vlogi. Želimo in upamo, da bodo tudi na; slednje šolsko leto mladinci pripravili literarni kviz, saj je bil naš - prvi kar dovolj uspešen. Mojca Stražar LITERARNI VEČER Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, napačnega k resničnemu, od novi k dnevu. Tako je zapisal pisatelj Victore Hugo in njegove besede smo napi' šali na plakat v Pionirski sobi.kjef smo se 25. aprila zbrali pridni bralci šestili, sedmih in osmih razredov Osnovne šole Josip Broz Tito. Prireditev smo pripravili učene* osmih razredov pod vodstvom t0' varišice Vutejeve. Poskrbeli s,n°' da je bila učilnica slovesno okra šena, da pa bi bili bralci nagrajen za svoj trud, smo povabili v naS sredo ustvarjalce književnih del 1 mladino. Našemu vabilu so se o zvali in nas razveselili z obiskoi. ELA PEROCI, LEOPOLD SUHV DOLCAN in TONE PAVCE K. Najprej smo prisluhnili ŽllPaLn čičevim mislim o knjigi in se tak še enkrat spomnili 100-letnk pesnikovega rojstva, nato so osl11 šolci prebrali svoje misli o knjig «]’ poglobljeno pa so o knjigah razn šljale Mojca Potočnik, Mojca žar in Ljubica Cerar. j V pogovor o knjigah smo P tegnili naše goste, ki so radi odg vaijali na številna vprašanja in n predstavili nekaj odlomkov iz s jih najnovejših del. . « Prisrčno smo se nasmej pesmim Toneta Pavčka, ki na navdušil s pristnim humorjem . pridobil tudi vse tiste, ki jim Jo pesmi še niso bile najbliže m_ rajši segali po pripovednih Pisateljica Pcrocijeva nam je P Pjj vedovala o svojem otroštvu. $m° -ojer lili. smo ji prisluhn Tovariša Suhodolčana Pa Ci najprej prosili, naj kaj več• P k kako je dobil idejo za na . bralne značke, saj vsi venl|°’jn to bil prav on njen pobudnik. V pred 16 leti na Prevaljah. irV .na na značka je bila Prežihova značka. Povedal nam je, (Nadaljevanje na 12-str' •ani) URADNI LETO XI - Št. 8 Domžale , 30. maj 1978 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 37. člena odloka o preskrbi s pitno vodo v občini Domžale Ur. vestnik SOb Domžale št. 352-1/77-11 ter na podlagi sklepa razširjenega delavskega sveta Komunalnega podjetja Domžale z dne 2.2. 1978, na podlagi sklepa 21. redne seje delavskega sveta kovinarskega in strojnega podjetja llidrometal Mengeš z dne 3. 2. 1978 in sklepa Izvršnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti z 14. redne seje z dne 5. 1 2. 1977 sc sprejmejo naslednja NAVODILA ZA TEHNIČNO IZVEDBO ZADEV, KI JIH UREJA ODLOK O PRESKRBI S PITNO VODO V OBČINI DOMZALE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S temi navodili se ureja tehnična izvedba zadev, ki jih ureja Odlok o preskrbi s pitno vodo v občini Dom-^alc, objavljen v Uradnem Vestniku SOb Domžale št. 352-1 /77-11 z dne 28. 12. 1976 (v nadaljnjem besedilu: Odlok) predvsem pa: a) omejena dobava vode kot posledica večjih okvar na vodovodnih napravah ali ob eventualnih elementarnih nezgodah; b) način zbiranja podatkov o črpanju podtalnice iz vodnjakov v lasti delovnih organizacij m posameznikov; c) nadzor nad kvaliteto in higienskim stanjem pitne vode; d) vodovodno omrežje (primarno, sekundarno, priključki. interna instalacija), vzdrževanje, obveščanje o prekinitvi dobave vode zaradi vzdrževalnih del in stroški obveščanja; Postopek in pogoji pri izdaji soglasja; U postopki pri zahtevku za vodovodni priključek in izvedbi priključka; g) vodomeri, način vgrajevanja in vzdrževanje; hidranti, nadzor, poraba in evidenca. 2. člen V zadevah, v katerih gre za izjemne primere in ni m°g°če besedila odloka oz teh navodil neposredno “porabljati, sc smiselno uporablja besedilo odloka in ,eh navodil. 3. člen i e *^a n.avodila so obvezna za vse udeležence pri pro-^kthanju, gradnji, komunalnem opremljanju in upo-on iy°^ov°dnih naprav, torej enako kot pri izvajanju dloka, katerega besedilo pooblašča Komunalno podjetje Domžale in llidrometal Mengeš za izdajo teh avodii in Komunalno podjetje Domžale in Hidro-etal Mengeš kot investitoija ali izvajalca izgradnje vJovodncga omrežja, priključkov ter vzdrževanja domertiv, kot pogoj za nemoteno dobavo vode. 4. člen t„ projektiranju in gradnji vodovodnega omrežja lia .^av' zdrave pitne vode se upoštevajo še vsi vc-i, ni Predpisi in normativi, ki urejajo vodne tokove in g adnjo gradbenih objektov ter naprav. II. TEHNIČNI POGOJI IN POSTOPKI a| Omejena dobava vode kot posledica večjih okvar ua vodovodnih napravah ali ob eventuelnih elementarnih nezgodah 5. člen talniPttmerih pomanjkanja vode - nizke gladine pod-vjšjc ®.ltrctii odstavek 2. člena Odloka) in v primerih v°dc n’ k’ *ma za posledico dobavo omejenih količin jetje id' °dstavck 3. člena Odloka), Komunalno podil/s Uont*ale in llidrometal Mengeš popravita zahtevo ^omž'i>gl'‘S)Cm Prisojnega organa skupščine občine usnic ae. objavita omejitve porabe vode z osnovno gotove^0’ ^a se razpoložljive kapacitete vode za-PttLtrnov3 osnovnc življenjske potrebe občanov in 6. člen v°dniht‘mer'*1 vedjih okvar zaradi višje sile na vodo-Zeodai, !!apravah ali ob eventualnih elementarnih ne-hkratj 'tretji odstavek 3. člena odloka), ki sc pojavijo Hidr0ltTa Vcč mestih, Komunalno podjetje Domžale in 0a$tram ■ ^engcš nemudoma pripravita plan sanacije teremu L‘iVania okvar po vrstnem redu nujnosti, h ka-Dontžal.. s°gla!9c pristojni organ Skupščine občine hih ^' oziroma Štab za sanaego posledic elementar- b) Način zbiranja podatkov o črpanju podtalnice iz vodnjakov v lasti delovnih organizacij in posameznikov 7. člen O stanju podtalnice se zbirajo podatki na posebnih opazovalnih postajah, ki jih organizira upravijalec vodovoda. Delovne organizacije - lastniki obstoječih vodnjakov izven Komunalnega podjetja Domžale ali Hidro-metal Mengeš (tretji člen odloka) so dolžni tromeseč-no dostavljati podatke pristojnemu upravljalen vodovoda o količini načrpane vode, po obrazcu, kije sestavni del teh navodil. Evidenco vodnjakov vodi in zbrane podatke obdeluje pristojna služba Komunalnega podjetja Domžale in llidrometal Mengeš v smislu 5. in 8. člena Odloka o preskrbi s pitno vodo v občini Domžale. c) Nadzor nad kvaliteto in higienskim stanjem pitne vode 8. člen Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš nima lastnih laboratorijev in potrebnih strokovnih sodelavcev za higienski nadzor stanja pitne vode. Iz navedenih razlogov higienski nadzor stanja pitne vode (5. člen odloka) upravljalca vodovoda po-verjata s posebnih sporazumom, kije sestavni del teh navodil, Zavodu za zdravstveno varstvo SR Slovenije oz. drugi, za to strokovno usposobljeni in pristojni instituciji. d) Vodovodno omrežje 9. člen Vrste vodovodnega omrežja so: a) primarno vodovodno omrežje so cevovodi, ki služijo za transport vode iz vodnih virov do sekundarnega (konzumnega) vodovodnega omrežja; b) sekundarno (konzumno) vodovodno omrežje so cevovodi, ki služijo za dobavo (razpeljevanjc) vode iz primarnih cevovodov do priključkov porabnikov; c) vodovodni priključki so spojne cevi od sekundarnega (konzumnega) omrežja do vključno vodomera in služijo za neposredno dobavo vode porabnikom; d) interna vodovodna instalacija so cevovodi in naprave, montirane za vodomerom in služijo za neposredno napajanje: razvod vode v objektu, povezavo med objekti, izven objektov in posameznih enot. 10. člen Plansko vzdrževanje je kontrola in vsi posegi v vodovodno omrežje, ki ne zahteva takojšnjo prekinitev dobave vode na okvarjenem cevovodu in takojšnjo odstranitev okvare. 11. člen Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš sta v primerih planskega vzdrževanja dolžna, kadar gre za zaporo vode enemu ali več porabnikom na ožjem območju, neposredno obvestiti porabnika z obvestilom na vhodnih vratih ali oglasni deski hišnega sveta o prekinitvi vode. V primeru prekinitve dobave vode na širšem območju pa tako obvestilo posredovati preko javnih sredstev za obveščanje. Stroške vzdrževanja in obveščanja v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena bremcnc pristojnega upravljalca vodovoda. 12. člen Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš sta v okviru danih možnosti dolžna upoštevati zahtevke porabnika, da sc planska vzdrževalna dela izvajajo v tistem času, ko najmanj motijo delo porabnika. Porabnik je v takem primeru dolžan kriti stroške, ki so nastali zaradi dela izven rednega delovnega časa (nočno, nadurno delo itd.) 13. člen Neplansko (intervencijsko, nujno) vzdrževanje vodovodnega omrežju in naprav je ugotavljanje in takojšnje odstranjevanje okvar. Zaradi prevelikega iztoka vode, posledic iztoka in omejene možnosti dobave vode porabnikom pa je nujna takojšnja zapora vode. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sta Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš dolžna takoj po zapori vode oziroma čimpreje, vzporedno z vzdrževalnimi deli obvestiti porabnike na način, kije določen vil. členu teh navodil, kot tudi o vzrokih prekinitve in predvidenem času odprave okva- 14. člen V vseh primerih, kadar pride do okvare na vodovodnem omrežju ali napravah z neposredno ali posredno krivdo pravne ali fizične osebe, je le-ta dolžna kriti tudi vse stroške del na vzpostavitvi cevovoda ali naprave v prvotno stanje in stroške posledic, ki bi nastali zaradi teh okvar vključno z odškodninskimi zahtevki prizadetih potrošnikov. Upravijalec vodovoda je dolžan odpraviti okvaro takoj po obvestilu (čim za njo zve). Povzročitelj okvare pa je dolžan poravnati stroške popravila in odškodninskih zahtevkov v zakonitem roku. 15. člen V primerih, kadar pride do zapore vode zaradi ne-planskega vzdrževanja vodovod nega omrežja ali naprav in bi zaradi take zapore pri posameznih porabnikih lahko nastala večja materialna škoda (hladilnice, ipd.) ali bilo ogroženo delo družbeno pomembnih ustanov (bolnica, vzgojno varstveni zavodi, ipd.) sta Komunalno podjetje Domžale ali Hidrometal Mengeš dolžna v okviru danih možnosti vzpostaviti provizorični cevovod za dobavo minimalno nujnih količin pitne vode, s predhodnim dogovorom načina kritja nastalih stroškov. e) Postopek in pogoji pri izdaji soglasja 16. člen Soglasje je dokument s katerim Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš določata pogoje, ki so predpisani z odlokom in temi navodili in kijih je treba upoštevati Dri izgradnji objektov komunalnih naprav in komunalnih-opremljanju zemljišč. 17. člen Pravna ali fizična oseba je dolžna podati zahtevek za pridobitev soglasja v pismeni obliki na obrazcu,kije sestavni del teh navodil: a) k zahtevku za soglasje k lokacijski dokumentaciji oz. dovoljenju je treba obvezno priložiti: - situacijo z vrisanim objektom v M 1:1000 ali 1:500, opis specifičnih posebnosti novogradnje; b) k zahtevku za soglasje k projektu oz. gradbenemu dovoljenju je treba obvezno predložiti: - enkrat situacijo z vrisanim objektom v M 1:1000 ali 1:500; - enkrat lokacijsko dokumentacijo (na vpogled), - enkrat projekt interne instalacije (na vpogled) za objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje oz. - enkrat gradbeni načrt objekta (zgradbe, komunalni vod, itd.), ki ne bo priključen na javni vodovod (na vpogled). 18. člen Soglasja k lokacijski dokumentaciji oz. lokacijskih odločbi obravnavajo predvsem načelna stališča in pogoje Komunalnega podjetja Domžale in Hidrometal Mengeš k naslednjim gradnjam: a) križanje podzemnih komunalnih vodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem; b) soglasje k zunanjim ureditvam okolic, asfaltiranjem površin, rekonstrukcij cest, itd., na mestih, kjer je položeno oziroma predvideno vodovodno omrežje; c) soglasje h gradnjam objektov, ki ne potrebujejo priključkov na vodovodno omrežje oz. priključitve na lasten vir vode; d) soglasje k priključitvam porabnikov na vodovodno omrežje. Predmetna soglasja vsebujejo predvsem naslednje: a) okvirne pogoje za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivu predvidenih novogradenj; b) minimalne odmike objektov inkomunalncmvodov od omrežja javnega vodovoda; c) okvirna kapaciteta in tlak v vodovodnem omrežju ter možnost priključitve objekta na vodovodno omrežje; d) splošno navodilo o lokaciji priključka in vodomerne niše (prostor za vodomer); e) posebni zaščitni ukrepi za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, ki jo črpa Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš; 0 za soglasja, navedena v točki a-c iz prvega odstavka tega člena, se lahko v primeru, da so upoštevani vsi pogoji, izda soglasje, ki ima veljavnost za lokacijsko dokumentacijo oz. odločbo in za gradbeno dovoljenje (soglasje k projektu). 19. člen Soglasja k projektom oz. soglasja za gradbena dovoljenja obravnavajo konkretne pogoje Komunalnega podjetja Domžale in Hidrometal Mengeš k gradnjam, rekonstrukcijam, in adaptacijam, katerih izvajanje ima kakršenkoli vpliv na dobavo vode (distribucijo). Predmetna soglasja vsebujejo predvsem naslednje: a) minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja; b) konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradenj; c) navodila za posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, ki jo črpa Komunalno podjetje Domžale ali Hidrometal Mengeš, ki morajo biti usklajena z odlokom o zaščiti podtalnice; d) določitev trase, globine in profila priključne cevi; e) določitev profila vodomera; f) določitev lokacije, oblike in velikosti vodomernega jaška; g) definiranje ostalih pogojev, odvisnih od specifičnosti objekta (prepoved ozemljitve elektroinstalacij zaradi plastičnih cevovodov, naprave za povečanje pritiska, povezave s klimatskimi napravami itd.). 20. člen Tehnični normativi, potrebni pri izdaji soglasij iz 14. in 15. člena teh navodil so sestavni del teh navodil. 0 Postopki pri zahtevku za vodovodni priključek in izvedbi priključka 21. člen Vrste vodovodnih priključkov so: a) stalni priključek je priključek za nepremičnine stalnega značaja na sekundarni vodovod stalnega značaja; b) začasni priključek je priključek za nepremičnino ali premičnino nestalnega značaja (npr.: priključek za gradbišče, priključek za prireditve itd.). Začasni priključek se vzpostavi na zahtevo pravne ali fizične osebe in na podlagi predpisane gradbene dokumentacije oz. soglasja pristojnega organa družbenopolitične skupnosti ter se ukine takoj, ko preneha namembnost, zaradi katere je bil vzpostavljen; c) provizorični priključek je začasno nadomestilo konzumnega cevovoda. Montira se ga le v izjemno nujnih primerih, ko je nepremičnina zgrajena, sekundarni cevovod pa še ne. Naročnik takega priključka mora podpisati izjavo, da je seznanjen s provizoričnostjo napeljavo ter vseh posledic, ki iz tega izvirajo (nestalni in nezadostni pritisk vode, dodatni stroški investitorja pri prevezavi na nov sekundarni cevovod, itd.). Izjavo podpiše na obrazcu ,,Prijava vodovodnega priključka"; d) kombiniran vodovodni priključek je priključek, kjer se nepremičnina razen izjavne vodovodne napeljave napaja tudi iz lastnega vira vode. Kombiniran priključek je dopusten izjemoma samo pod pogojem, da ni mogoč dotok vode iz lastnega vira v omrežje Komunalnega podjetja Domžale ah Hidro-metaJ Mengeš - dejansko ločena instalacija obeh virov. Sporazum obvezno vsebuje: način in rok izvedb, obveznosti naročnika, ki jih je dolžan opraviti kot pogoj za izvedbo priključka, zavarovanje delovišča, stroške izvedbe in način plačevanja. Besedilo sporazuma iz prvega odstavka tega člena je sestavni del teh navodil. g) Vodomeri, način vgrajevanja in vzdrževanja 25. člen Vodomeri so naprave za merjenje pretoka vode oziroma za ugotavljanje porabe vode na določenem odvzemnem mestu (priključku). Dimenzije vodomerov za posamezni priključek se določajo z normativi, ki so sestavni del teh navodil. Tehnične lastnosti vodomerov so določene z zakonom o kontroli meril in plemenitih kovin. 26. člen Redna kontrola vodomerov: Po veljavnih predpisih iz prejšnjega člena teh navodil, se vsak vodomer obvezno po 3-letnem obdobju preizkusi. Preizkus se opravi na ta način, da se vodomer demontira, na njegovo mesto pa vgradi drugi, preizkušeni vodomer. Po končani montaži vodomera se plombira holandec na vodomeru in zaporni ventil pred vodomerom. 27. člen Na demontiranem vodomeru se opravi servis, ter se ga po preizkusu ponovno plombiraš strani Zavoda za Kontrolo meril in plemenitih kovin. Smatra se, po veljavnih predpisih, da je vodomer točen - v dopustnih tolerancah - če na kontrolnem aparatu ne odstopa za več kot +- 4 %, poprečno za vse ti faze obremenitve vodomera (10 %, 50 %, 100 %). 28. člen Izredna kontrola vodomerov: a) v okviru obveznosti Komunalno podjetje Domžale ali Hidrometal Mengeš; b) na zahtevo porabnika. 29. člen Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš sta dolžna opraviti izredno kontrolo vodomera v primeru ugotovitve, da vodomer stoji ali izkazuje manjšo poprečno porabo vode. 30. člen V primeru ugotovitve s strani Komunalnega podjetja Domžale ali Hidrometal Mengeš, daje poraba vode na odjemnem mestu znatno večja od povprečne porabe, je upravljalec vodovoda dolžan na to opozoriti porabnika, da obstoji verjetnost okvare interne instalacije. Porabnik ima pravico v takem in v drugih primerih, ko dvomi v točnost vodomera, zahtevati izredno kontrolo vodomera. Upravljalec vodovoda je dolžan na pismeno zahtevo porabnika opraviti izredno kontrolo vodomera. 34. člen Hidranti, njihova lega in razmestitev vomre^u Komunalnega podjetja Domžale in Hidrometal Mengeš mora biti projektno obdelana. Dodatno vgrajevanje hidrantov v obstoječe javno omrežje se izvrši na posebno zahtevo pristojnih organov uprave za notranje zadeve, požarne varnosti, uprave inšpekcijskih služb, sanitarne inšpekcije, ipd. 35. člen Hidranti so lahko podtalni, nadtalni ali zidni. V javno vodovodno omrežje se vgrajujejo praviloma podtalni hidranti. Vsi hidranti morajo biti označeni s tipiziranimi tablicami, ki označujejo hidrant, njegovo številko, profil in koordinatno oddaljenost od tablice. 36. člen Vsak porabnik, ki želi uporabljati vodo iz hidranta, je dolžan s Komunalnim podjetjem Domžale ali Hidrometal Mengeš skleniti sporazum o uporabi vode preko hidrantnega nastavka. 37. člen Vsak hidrantni nastavek mora biti evidentiran v registru hidrantnih nastavkov ter opremljen na ohišju hidrantnega nastavka z odtisnjenim okroglim pečatom upravljalca vodovoda in registrirno številko, kije enaka zaporedni številki v registru. Hidrantni nastavek, ki ni registriran na opisani način, se začasno odvzame do ugotovitve dejanskega stanja. V kolikor obstoji možnost, se na hidrantni nastavek montira vodomer. 38. člen Hidranti v internem vodovodnem omrežju morajo biti praviloma priključeni na javno vodovodno omrežje preko vodomera. V kolikor niso priključeni na vodovodno omrežje preko vodomera, morajo biti zaprti '" plombirani s strani upravljalca vodovoda. Plombe se kontrolirajo pri vsakem odčitavanju. 39. člen Odvzem vode preko hidrantnega nastavka je treba predhodno pismeno javiti upravljalcu vodovoda (’!• člen odloka) razen v primerih gašenja požara ali °a' stranjevanja drugih elementarnih nezgod. V teh P*)' merih je porabnik dolžan v treh dneh pismeno obvesti-ti upravljalca vodovoda o kraju in časuodvzema voo ■ Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi z" mokre vaye, kijih vrše prostovoljna gasilska društva-gasilske enote delovnih organizacij in drugi dejavnik'-ki delujejo na področju usposabljanja enot v splošne! ljudskem odporu ter drugem usposabljanju občano 40. člen Registriran odjem vode iz omrežja upravljalca vod" včda v primeru odstranitve plombe iz hidranta sc * računa z normirnim pretokom preko vseh hidrante-iz katerih je plomba odstranjena. Normiran prc* preko enega hidranta je 5 1/sck. 22. člen Sestavni deli priključka so: a) odcep na konzumnem cevovodu, ki sestoji iz spojnih fazonskih kosov in zapornega elementa s cestno kapo; b) priključna cev od odcepa na konzumnem cevovodu do armatur v vodovodnem jašku; c) spojni fazonski kosi ali fitingi, zasunck ali ventil pred vodomerom, lovilec naplavin, vmesni del za vodomer in vodomer. 23. člen Pravna ali fizična oseba je dolžna podati zahtevek za vodovodni priključek v pismeni obliki na predpisanem obrazcu, kije sestavni del teh navodil. K zahtevku za izvedbo priključka je treba obvezno priložiti: a) enkrat situacijo z vrisanim objektom (zakoličba ali geodetski posnetek) v M 1:1000 ali M 1:500; b) enkrat kopijo gradbenega dovoljenja in enkrat soglasje k gradnji Komunalnega podjetja Domžale ali Hidrometal Mengeš c) enkrat načrt interne vodovodne instalacije na vpogledov arhivu se zadrži le tloris etaže, v kateri je vgrajen vodomer ter tloris etaž, ki so eventualno izpod etaže, v kateri je lociran vodomer); d) atest o brezhibnosti interne vodovodne instalacije (brezhibnost vodotesnosti, internih povezav z naravami za povečanje vodnega pritiska, povezava z limatskimi napravami, povezave s tehničnimi napravami, ki ustvaijajo večji pritisk kot je v javnem vodovodnem omrežju); e) dovoljenje za prekop cestišča v primerih, ko se priključek napeljuje preko cestišča. 7. Soglasja pristojne KS. 24. člen Izvedbo priključka naročnik in izvajalec uredita s sporazumom o izvedbi montaže vodovodnega priključka. 31. člen Izredna kontrola vodomera se opravi tako, da v prisotnosti porabnika, ustrezna služba upravljalca vodovoda zamenja predmetni vodomer z drugim preizkušenim vodomerom. Demontirani vodomer se ob prisotnosti porabnika dostavi v preizkuševalnico vodomerov pooblaščene organizacije. Preizkus se opravi po naslednjem postopku: demontirani vodomer se takoj po dostavi v preizkuševalnico ob navzočnosti predstavnika Zavoda za kontrolo meril in plemenitih kovin preizkusi na preizkusnem aparatu z vsemi tremi fazami obremenitve (10%, 50%, 100 %). O ugotovitvah se sestavi zapisnik, kiga podpišejo predstavnik Zavoda za kontrolo meril in plemenitili kovin, porabnik in predstavnik Komunalnega podjetja Domžale ali Hidrometal Mengeš. 32. člen Stroški izredne kontrole vodomera bremene upravljalca vodovoda v primeru iz 29. člena teh navodil in v primeru, da se pri izrednem preizkusu vodomera ugotovi večje odstopanje kot je določeno z veljavnimi predpisi in v 26. členu teh navodil. V primeru, da se pri izredni kontroli na zahtevo porabnika ugotovi odstopanje vodomera v dopustnih tolerancah, je porabnik dolžan kriti vse stroške, ki so nastali z izredno kontrolo vodomera. 33. člen - V primeru, daje pri izredni kontroli vodomera ugotovljeno večje odstopanje od dopustnega, je porabnik dolžan plačati povprečno porabo vode, ugotovljeno v tromesečnem obdobju pred nastopom okvare. Kot nastop okvare se smatra manjša oz. večja poraba od normalne, kar se ugotovi zapisniško po evidenci porabe. b) Hidranti, nadzor, uporaba, evidenca III PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve Odloka d1 teh navodil ostanejo v veljavi; investitorji, ki so pri" bili soglasje, pa so pri gradnji dolžni upoštevati P stopke in normative, ki so predpisani z Odlokom temi navodili. 42. člen Obstoječi jaški za vodomer, ki so locirani v sprotju s temi navodili in normativi, ne ogrožajo P. higiensko stanje vode, ostanejo še naprej v upora Jaške za vodomer (prostor za vodomer), ki ogroža ^ giensko stanje vode, pa je porabnik dolžan sanira*' mesecih po uveljavitvi teh navodil. V primerih Prc'" ditve priključkov je porabnik dolžan, Komu"" podjetje Domžale ali Hidrometal Mengeš pa v *akcl, nj drugem primeru lahko zahteva, če so za to P0"1"v utemeljeni razlogi, da se jašek za vodomer preurc skladu s temi navodili. 43. člen Lastniki hidrantnih nastavkov so dolžni v*ati mesecih po sprejemu in objavi teh navodil eviden t. in žigosati hidrantne nastavke pri Komunalnem P" J v ju Etomžale ali Hidrometal Mengeš kot je doloc 37. členu teh navodil. Ta navodila začno veljati osmi dan po Uradnem vestniku SOb Domžale. objavi 45. člen ^ Sestavni del navodil za tehnično izvedbo zadcv^_ jih ureja odlok o preskrbi s pitno vodov občin Žale so tudi naslednje priloge: j.-inice 'z a) Prijava instalarnih naprav za črpanje podtar lastnih virov (7. člen Navodil); b) Poročilo o količini načrpane vode iz lastnega vira (7. člen Navodil); c) Sporazum o higienskem nadzoru stanja pitne vode (o. člen Navodil); d) Obrazec za izdajo soglasja (17. člen Navodil); e) Tehnični normativi (20. člen Navodil); 0 Prijava vodovodnega priključka (23. člen Navodil); g) Sporazum o izvedbi montaže vodovodnega priključka (24. člen Navodil). Uporabniki vode so dolžni upoštevati navedene priloge. Številka: 946/78 Datum; 12. 5. 1978 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST DOMŽALE Predsednik izvršnega odbora: JAKOB ZANOŠKARlz. št. 3/73), kot tudi upokojenci, katerih skupni dohodki ne presegajo 1.500 din mesečno. 5. Nadzor nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljala Krajevna skupnost Trzin. Krajevna skupnost je dolžna, da bo po preteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznanila občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in o drugih važnejših podatkih, ki se nanašajo na samoprispevek. 6. Vse sporne zadeve bo na pismeno vlogo reševala Krajevna skupnost Trzin preko sveta Krajevne skup nosti. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE Predsednik DS: VAVTAR TOMO Ir. HI DROMETAL MENGEŠ Predsednik DS; PETRIČ SIMON lr. Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Domžale izdaja na podlagi 4. točke 17. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč 'Ur. list SRS, št. 25/76) naslednjo ODREDBO Zaradi varstva divjadi v času poleganja, valjenja in vodenja mladičev, se odreja obvezno zapiranje ali privezovanje psov od 20. aprila 1978 do 15. julija 1978 na celotnem območju občine Domžale. Lastnika, ki nima zaprtega ali privezanega svojega jsJ v skladu s to odredbo, se kaznuje na podlagi 5. očke 82. člena v uvodu citiranega zakona z denarno Kaznijo od 100-2.000 dinarjev. Obrazložitev Zveza lovskih družin Ljubljana je v imenu bazenske KUpnosti lovskih družin iz območja občine Domžale Podala predlog, naj pristojni upravni organ odredi, da orajo biti v času od 15. 5. do 15. 7. 1978 psi priveza-vr t zaprti. V tem obdobju gnezdijo na tleh razne » stc divjih kur, srnjad in druga dlakasta divjad pa ima n ncd°{aščene mladiče. Spuščeni psi bi zaradi tega dnP|taV'*.' ocptccenljivo škodo, ki jo bomo preprečili z s|ednini izvajanjem te odredbe. Odd^lNA OBČINE DOMŽALE PREDSTOJNIK jn f~, Za gospodarstvo Stefan Loncnar, dipl. iur. Da»Vilka" 323-9/78-2/5 Datum: 15. 5. 1978 jJ^r delegatov Krajevne skupnosti Trzin je na pod-29/V) d*ena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, štev. 23/77 ’ ^*ena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. Ig/'7*« 26. člena statuta Krajevne skupnosti Trzin, °dlok 142. člena statuta občine Domžale in nosr ^upščine občine Domžale o razširitvi obvez-4inu , Plačevanja samoprispevka (St. odloka -3/77-11 z dne 5. 5. 1977) sprejel SKLEP asfalt^*5', ktajevnega samoprispevka za sofinansiranje tov„£anja ccsl in gradnjo ostalih komunalnih objek-■Vajevni skupnosti Trzin. 7. Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu Krajevne skupnosti Trzin in so namenjena izključno za sofinansiranje asfaltiranja cest in gradnjo ostalih komunalnih objektov na območju celotnega naselja Trzin. 8. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno iz-teijajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 9. Predračunska vrednost del znaša 4.250.000 din. S samoprispevkom bi se zbralo približno 2.250.000 din. Preostala potrebna sredstva do predračunskega zneska pa se bodo zbrala iz drugih virov. Eventualni presežki nad planiranim prilivom krajevnega samoprispevka se lahko namensko uporabijo za asfaltiranje še ne asfaltiranih cest in za gradnjo ostalih komunalnih objektov v Krajevni skupnosti Trzin po planu. 10. • Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 15. 6. 1978 dalje. Številka:21/78 Datum: 20. 4. 1978 Predsednik zbora delegatov KS Trzin: Ipavec Anton, 1. r. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/74), je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24.5. 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23.5.1978 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Domžale 1. člen V odloku o davkih občanov (Ur. vestnik občine Domžale, št. 6/77) se za 4. členom v drugem poglavju doda: „DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV IN OBČANOV1. Dosedanja 11.-XI. poglavja postanejo III.-XII. poglavja Za 1 2. člen odločit>vb„m0uie Kraicvne skupnosti Trzin sc na podlagi Za 4. členom se doda nov 4. a člen, ki se glasi; Uvedc kr,'°bČanov na rcfcrcndumu dne 12- 3. 1978 ..občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in tanja c. ajevn' samoprispevek za sofinansiranje asfalti- občanov sc plačuje po stopnji 0,5 obmni' 1 m gradnjo ostalih komunalnih objektov za Jc celotnega naselja Trzin. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja se od 1. ’ 5 let od 15. 6. 6. 1978 do 31. 1 2. 1978. v denaiju. Številka: 422-7/77 Datum: 24.5. 1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 4.000 din Jernej LENlC, 1. r. 2.000 din __________________________________________________ Ženici' Pridobljenih gradbenih parcel 4.000 din 12. Navedeni zneski zapadejo v plačilo do 31. 5v«t Krajev™ fanci lahk0 s P'smeno v|ogo zaprosijo Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale bro*ncea ^ ,*uPno!di Trzin °. določitvi sporazuma (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/78) in 1. člena ^ Plačila zneska samoprispevka. zakona o obdavčevanju proizvodov in občine Dom- žale, št. 4/78) in 1. člena zakona o obdavčenju proiz-$8 4' vodov in Skupščina občine Domžale na seji zbora d°ločcn crispevek ne plačujejo občani v vseh primerih združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. lh z zakonom o samoprispevku (UR. 1. SRS, 3. 1978 sprejela 2. l®78da>i^r'S 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik obči Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevn skupnosti, dne 24. 5. 1978 sprejela predsednik skupščine občine Dom" Jernej LENlC. SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1977 I. Potrdi se zaključni račun davkov in prispcvk°v občine Domžale za leto 1977, ki gaje pregledala st kovna komisija za pregled letnega davčnega zakljuc ga računa. Zaključni račun izkazuje: za- Davki in prispevki razen prispevka za starostu varovanje kmetov: nn din obremenitve 80,349.203,00 plačila 76,730.014,95 d odpisi 1,012.5 1,35 . zaostanek na dan 31/12-1977 2,606.686,70 o Prispevek za starostno zavarovanje kmetov^ ^ ^ Plačila 1,860.823,65 din odpisi 95.338,65 din zaostanek na dan 31/12-1977 51.398,20 din. 3. Prispevki iz OD iz delovnega razmeija: obremenitev 5,332.167,45 din Plačila 5,057.542,70 din odpisi - zaostanek na dan 31/12-1977 274.624,75 din. III. Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1977 vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev. IV. žalera skleP se objavi v Uradnem vestniku občine Dom- Številka: 422-14/78 Datum: 24. 5. 1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej LENIČ, lj. Na podlagi 14. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS 23/76) ter 192. člena statuta občine Domžale je Skupščina občine Domžale na seji zbora združenega zavod SRS za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in za opravljanje naslednjih storitev: 1. Parcelacija zemljišč po zazidalnih načrtih 2. Parcelacija zemljišč v zvezi z razlastitvami 2. dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. 5. sprejela :ga 1978 SKLEP l. Skupščina občine Domžale pooblašča Geodetski Pooblastilo Geodetskemu zavodu SRS za opravljanje storitev iz prejšnjega člena se daje za čas mandatne dobe sedanje skupščine. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 464-1/78 Datum: 24. 5. 1978 Predsednik skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, lj. r Na podlagi zakona o referendumu /Uradni list SRS številka 23/77/, Zakona o samoprispevku /Uradni list SRS številka 3/73 in v skladu z 29. členom Statuta krajevne skupnosti Domžale, je Zbor delegatov krajevne skupnosti, dne 19. maja 1978 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje: gradnja kanalizacije, modernizacije cest oziroma asfaltiranje ter napeljavo javne razsvetljave v "ROJSKEM NASELJU". 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje kanalizacije, asfaltiranja cest in napeljavo javne razsvetljave v "ROJSKEM NASELJU", za sledeče ceste: Chvatalovo, Detelovo, Kreigherjevo, Sejmiško, Rojsko, Ljubljansko cesto hišna številka 131 in Bistriška cesta ševilka 8, 9 in 10. 2. člen Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter vsi mladi, stari preko 15 let, ki so v delovnem razmerju z območja krajevne skupnosti Domžale, kjer se uvede krajevni samoprispevek. 3. člen Referendum bo v nedeljo, 4. junija 1978 od 6. do 18. ure, v prostorih osnovne šole Šlandrove brigade, Bistriška 19. Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Domžale. 4. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 4. junija 1978 ° uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje kanalizacije, asfaltiranja cest m napeljave javne razsvetljave na Chvatalovi, Detelovi, Nreigherjevi, Sejmiški, Rojski cesti in Bistriški cesti številka 8, 9 in 10 ter Ljubljanski cesti številka 131 v Domžalah. Samoprispevek se uvede v enkratnem znesku v letu 1978 na stanovanjsko stavbo, obrtno dejavnost, obrtno dejavnost prevozništvo in obrtna dejav-nost gradbeni stroji. L a/ za ceste — lastniki stanovanjskih hiš navedeni v čl. 1, razen Sejmiške ceste b/ za Sejmiško cesto — lastniki stanovanjskih hiš c/ obrtno dejavnost na zaposlenega, vključno mojster d/ za obrtno dejavnost: prevozništvo, gradbeni stroji Za javno razsvetljavo, vsi lastniki stanovanjskih hiš navedeni v členu 1 Za kanalizacijo — lastniki stanovanjskih hiš navedeni v členu 1 10.000,00 din 12.500,00 din 5.000. 00 din 10.000,00 din 1.500,00 din 8.000. 00 din L , , vlv..w . o.vvv,wum Jaso valeč izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo "ZA", če se strinja uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo "PROTI". "ZA" 5. člen Samoprispevek se lahko plačuje v obrokih, za kar se obračunavajo 6 % Prvi obrok 1/4 v letu 1978 do 30/9 °rouf9! °£rok ! ^ ^o 30/51979 in 6% obresti za preostale bveznost c 30/3-1980 in 6 % obresti za preost: obveznost trti obrok 1/4 do 30/3-1981 in 6 % obresti za preostalo obveznost 6. člen ariahirania^esMn^n P°‘?PiSali izjavo ° »financiranju gradnje kanalizacje, 7. člen Denarna sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom so namenska in se zbirajo na žiro računu Krajevne skupnosti Domžale pri SDK Domžale. Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka se bodo (»rabila izključno za dela, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 8. člen Svet krajevne skupnosti Domžale se pooblašča, da rešuje prošnje posameznikov za znižanje prispevka ali podaljšanje obrokov plačila. 9. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del, ki se bodo financirala iz teh sredstev, odgovarja Svet krajevne skupnosti Domžale, ki je dolžan o zbranih sredstvih in uporabi istih seznaniti krajane na krajevno običajen način. 10. člen Stroški za izvedbo del iz prvega člena tega sklepa so predvideni v višini: 1. za ceste 6.363.000,00 din 2. za kanalizacijo 3.063.000,00 din 3. za javno razsvetljavo 950.000,00 din SKUPAJ: 10.376.000,00 din Dela navedena v 1. členu tega sklepa so bodo financirala tako-le: Skupna vrednost Prispevek prebivalcev Prispevek KS, SKIS, TOZD in ost. Za kanalizacijo Za ceste Za javno razsvet. 3.063.000. 00 6.363.000. 00 950.000,00 1.288.000,00 1.460.000,00 190.000,00 1.775.000. 00 4.903.000. 00 760.000,00 SKUPAJ: 10.376.000,00 2.938.000,00 7.438.000,00 11. člen Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Občinskem poročevalcu — Uradni vestnik občine Domžale. GLASUJEM "PROTI' Predsednik Zbora delegatov krajevne skupnosti Vili LIMONI, I. r. V \ Truzz?3 in usnjenih izdelkov KO, Domžale, Kidričeva c. 1, n. sol. o. VaB| K SODELOVANJU V LETU 1978 ODraT*3^1 sodelavcev, ki sedaj zaključujejo osnovno šolanje za H dvljanje nalog in opravil v galanterijski stroki. Premislite in se odločite kovini'16 svoie Pr*jave s potrebnimi dokazili na naslov: Tovarna Kov in usnjenih izdelkov TOKO, Domžale, Kidričeva 1 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE Delavski svet OBJAVLJA 1. Prosto delovno mesto VZGOJITELJICE za nedoločen polni delovni čas z nastopom 1.9.1978 Pogoj: vzgojiteljska šola. 2. V mesecu juliju in avgustu vabimo na medpočitniško delo dijakinje srednjih šol Prošnje prinesite osebno na upravo zavoda Domžale, Savska 3. v__________________________________________________-V (Nadaljevanje s 6. strani) že več deset tisoč učencev tekmuje za 23 različnih bralnih značk. Prebral nam je tudi odlomek, kjer sta spet „glavna“ njegova priljubljena detektiva Naočnik in Očalnik. Najbolj srečni smo bili tisti osmošolci, ki smo vseh osem let pridno brali in bili nagrajeni s knjigami in plaketami. 24 nasje,dobilo knjižne nagrade in takoj smo prosili naše goste, da so se nam podpisali na prvo stran. Vseh značkaijev višjih razredov naše šole je bilo sto trideset, to je več kot polovica učencev šestih, sedmih in osmih razredov. Čestitala nam je tudi tovarišica ravnateljica, ki nam je želela, da bi še naprej tako radi segali po dobri knjigi kot sedaj. Ob slovesu smo goste prosili, da so se podpisali v naš zvezek prireditev in razveselili so nas z lepimi mislimi, pesnik Tone Pavček pa nam je napisal kar celo pesem — s posvetilom naši Ljubici, ki ima največ veselja za poezijo in pesniškega daru. Lepa prireditev in srečanje s Perocijevo, Suhodolčanom in Pavčkom nam bo vsem ostalo v prijetnem spominu. Tomaž Prelovšek LJUBICA CERAR NA FESTIVALU »MLADOST 78" V SUBOTICI Ljubica Cerar, učenka 8. b razreda Osnovne šole Josip Broz Tito, je bila edina Slovenka in najmlajša pesnica, ki je bila povabljena, da se predstavi s svojimi pesmimi na festivalu v Subotici. Februarja se je odločila, da sodeluje na literarnem razpisu, kije bil objavljen in poslali sva deset pesmi, ki jih je ocenjevala komisija v Subotici. Sestavljali sojo znani pesniki iz Subotice, Beograda, Struge, Novega Sada in Nikšica. S pesmimi je sodelovalo 1126 pesnikov mladincev, starih od 14 do 27 let. Med temi so izbrali dela tridesetih ustvarjalcev in jih objavili v knjižici »OMLA-DINA 78 - MI MLADI rukovet Štihova". Komisija je naredila še ožji izbor in petnajst pesnikov povabila na srečanje mladih v Subotico. V četrtek zvečer sva odpotovali in se v petek dopoldan javili organizatorju v Domu pionirjev in mladine v Subotici. Prisrčno so naju sprejeli in seznanili sva se z mladimi pesniki, ki so pripotovali z vseh koncev naše domovine. Dvodnevni program je bil natrpan, vendar se organizatorji niso preveč trudili z organizacijo, ki je bila precej slaba. Kljub tej napaki so bili na vso moč ljubeznivi in prijetni, zamerili pa sva jim dolge ure nepotrebnega čakanja tu in tam in slabega obveščaj a. Radi se bova spominjali obiska pri glavnem uredniku revije za književnost, umetnost in družbena vprašanja Rukovet Petru Vukovu, ki nam je poklonil zbirko pesmi mladih vojvodinskih pesnikov s posvetilom. Obiskali smo tudi tovarno prehrambenih izdelkov 29. november, Kjer so se delovnemu kolektivu predstavili tudi nekateri pesniki, med njimi tudi Ljubica. Navdušeno so zaploskali naj mlajši udeleženki, kije prebrala pesem o fantu s kitaro. Zvečer, bolje ponoči, so pesniki sodelovali na koncertu, ki seje pričel šele ob 23. uri in trajal skoraj do dveh. Kombinacija moderne glasbe in branje verzov seje izkazala kot ne najbolj posrečena, sqj mladi iz Subotice niso znali prisluhniti pesmim, kot bi bilo prav. Prihodnje leto bodo koncerti glasbe in-poezjje ločeni in uspeh bo gotovo boljši. Precej znanih ansamblov ie sodelovalo, med njimi Žetva, Rani mraz, Sončna pot... pa tudi Tomaž Domi-celj je znal navdušiti publiko. Vsekakor je bil koncert za naju svojevrstno doživetje. Mladi ljubitelji poezije so hitro našli skupni jezik in v nedeljo so se poslovili kot prijatelji z željo po ponovnem srečanju. Se bodo literarni razpisi.Festivalov m koncertov ter večerov poezije se pri nas ne manjka, možnosti za vse tiste, ki radi pišejo in dobro pišejo, so. Upam, da bo naša mlada pesnica, še naprej ustvarjalno razvijala pesniško žilico in nas še kdaj razveselila z uspehi na področju pesnikovanja. Iskreno in prisrčno ji čestitamo učenci in učitelji Osnovne šole Josip Broz r*t0' Ljuba Vute TI SKRIVNOSTNI MOJ CVET Letos, ko praznujemo stoto obletnico rojstva velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča, smo priče mnogim proslavam, recitalom in drugim kulturnim prireditvam, posvečenim kulturnemu jubileju. Tudi učenci Osnovne šole Josip Broz Tito smo sklenili, da vsak mesec priredimo kulturni program, ki nam bo boli kot običajno predstavil pomembnost Zupančičevega ustvarja-nja tudi za današnji čas. Tako smo 23. januarja priredili lepo proslavo, izdali posebno številko našega glasila, ki smo ga posvetili spominu Otona Župančiča, v četrtek, 26.2. pa so mladinci pripravili literarni večer -VEČER ŽUPANČIČEVE LJUBEZENSKE POEZIJE. Gost večera je bil pesnik Tone Kuntner, ki se je ljubeznivo odzval našemu vabilu in nas razveselil s svojim obiskom. S pesmijo Mateja Bora UMRLEMU PEVCU, ki je začela nastajati po Župančičevi smrti, dokončno obliko pa je dobila letos, ob stoletnici pesnikovega rojstva, smo o tvorili literarni večer. Povezovalca sta bila Uroš in Mojca, Ljubica pa nam je razložila, zakaj smo se odločili prav za večer ljubezenske poezije. Radi imamo Župančičeve igrive, vedre, pa tudi otožno melanholične ljubezenske pesmice, smo v tistih letih življenja, ko smo polni ljubezni do vsega, kar je lepo, kar v nas prebuja lepa občutja. Nastopili smo vsi tisti, ki imamo radi poezijo in so nas Župančičeve pesmi navdušile. Med nanfi je bilo veliko takih učencev, ki jih je bil nastop na literarnem večeru prvi nastop sploh - prvič so se nam predstavili kot recitatoiji in pesmi so občuteno povedali. Pohvalno je, da je sodelovalo precej fantov, kar je sicer pri naših literarnih večerih redek pojav. Župančičeve pesmi smo predstavili kronološko. Začeli smo s tistimi iz Čaše opojnosti, pa vse do ljubezenskih motivov iz Župančičevih zrelih let. GosJ večera TONE KUNTNER nam je čestital s pohvalo, da je to najlepša proslava, -namenjena spominu Otona Župančiča, kar jih je videl. Veseli smo bili teh besed, saj so nam dokaz, da naše delo in trud nista bila zaman. Ker dobro poznamo Kuntnerjeve pesmi - posebej za njegov obisk smo pripravili izbor iz vseh zbirk - nam ni zmanjkalo vprašanj. Največ vprašanj se je sukalo okoli teme večera -ljubezni, saj so Kuntnerjeve pesmi po občutju drugačne od Župančičevih. Prijetno je tekel razgovor in pesnik nas je s svojo naravnostjo, prisrčnostjo osvojil in z velikim zanimanjem smo prisluhnili njegovim pesmim. Posebno so nas zanimale nove, še neobjavljene pesmi. Čeprav smo Toneta Kuntnerja povabili predvsem kot pesnika, nas je zanimalo tudi marsikaj v zvezi z njegovim poklicem, saj je član Mestnega gledališča in ga poznamo tudi po nasto-pili na televiziji in po vlogah v filmih. Navdušeni smo bili nad našim gostom in ko nam je v zvezek spominov napisal pesem, ljubezensko, saj smo tako želeli, in nam podpisal še zbirke pesmi ah se preprosto podpisal, kamor smo želeli, smo se morali posloviti. Mojca Stražar LETOVANJE V IZOLI Takšni prizori bodo tudi letos v Izoli, kjer bodo letovali otroci naše občine Tudi letos bodo domžalski otroci že šestindvajsetič letovali v Izoli in to v Osnovni šoli Vojke Šmuc. S to šolo imamo že vsa leta dobre odnose in vodstvo šole je tisto, ki omogoča domžalskim otrokom cenene počitnice. Letos bo letovalo v Izoli okoli 350 otrok in sicer 300 iz osnovnih šol, 50 pa iz VVZ, med katerimi bodo tudi otroci, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene zavode. Organizirani bosta dve izmeni po 14 dni. Prva bo trajala od 2. — 15. julija, druga pa od 15. do konca meseca. Za otroke bo v vsaki izmeni skrbelo 25 vzgojiteljev in ostalega tehničnega osebja. Med drugim bo skrb posvečena tudi temu, da se bodo vsi otroci naučili plavati, saj je kolonija ena izmed tistih oblik dela z otroci, ki je najprimernejša • za razvijanje raznovrstnih športnih dejavnosti. Letošnji prispevki staršev bodo znašali od 650 do 1.000 din za otroka v eni izmeni. Več otrok pa bo letovalo tudi brezplačno, to so otroci, ki so socialno ogroženi ah pa kako drugače starši ne skrbijo za njih. Kljub navedeni ceni je to ena izmed kolonij, ki bo cenejša kot druge iz ostalih občin. Letovanje otrok pa bodo n* nančno podprle posamezne interesne skupnosti: OIS, SOV, Skupnost za socialno skrbstvo, TKS, Kulturna skupnost. Letovanje predšolskih in šolskih otrok je pomembno predvsem z zdravstvenega stališča, zato so pedagogi ' socialni delavci in drugi pri izb in upoštevali tudi zdravstveno stanje otrok, kar je bilo ugotovljeno pfl zdravstvenih pregledih. Vsekakor pa je letovanje pomembna oblika tudi za prilagajanje otrok na novo okolje in na način življenja, kjer vzgojitelji nadomeščajo starše. Prepričani smo, da bo tudi letošnje letovanje tako uspešno-kakor so bila vsa letovanja dosedaj- Rak F- Delovna organizacija komunalno gospodarstvo Mengeš p.o. Mengeš, Prešernova c. 2 razglaša prpsta dela in naloge KLJUČAVNIČARJEV IN VARILCEV Delo se združuje za nedoločen čas. Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja. Želimo, da bi se revolucionarni duh, kije bil glavno gibalo n aro no-osvobodilnega gibanja pod vodstvom KJ1 s tov. Titom na če -še naprej krepil in rastel, tako pri članih ZB, kakor tudi pri vse naprednih ljudeh naših narodov. S prizadevanjem vseh napredn sil bymo ustvarili čim boljšo in lepšo bodočnost nam in na n zanamcem. VELETEKSTIL TOZD MODNA KONFEKCIJA Ljubljana — Masarykova Proizvodnja vse težke ženske modne konfekcije. m Naše izdelke dobite v vseh večjih konfekcijskih trgovinah širo Slovenije in tudi Hrvatske. RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale objavlja po sklepu 22. seje 10 z dne 22. 5. 1978 skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1978/79: SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA UDELEŽENCE V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU (UČENCE IN ŠTUDENTE SREDNJIH, VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL). Za štipendije iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.580 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek pomnoži s 14 in zmnožek deli s številom družinskih članov; če je bil v letu 1977 uveljavljen nov izračun katastrskega dohodka, se tako ugotovljeni katastrski dohodek upošteva s količnikom 2,5. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli pri podelitvi Štipendije iz združenih sredstev prednost: a) kandidati, ki se odločajo za poklicne usmeritve in poklice, ki Jih na podlagi kadrovskih načrtov za območje občine opredelijo skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v soglasju z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in dmgimi štipenditorji kot manjkajoče: kemijski, strojni, ekonomski in administrativni tehnik, medicinska sestra, . 'ng. kemije, ing. strojništva, ekonomist - komercialist, ing. organizator dela, varnostni inženir, učitelj razrednega pouka, učitelj Predmetnega pouka: matematike, fizike, likovnega pouka, tehničnega pouka in telesne vzgoje, dipl. pravnik, dipl. ekonomist, dipl. lng. kemije, dipl. strojni inženir; b) prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki shajajo iz delavskih in kmečkih družin; c) prosilci z boljšim učnim uspehom; d) prosilci, ki so po mnenju službe za poklicno usmerjanje pri-rner.ni za uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni usme- Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko °do za določen poklic podeljene vse štipendije, ki sojih razpisale rganizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in rugi štipenditorji na območju občine. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo pred-Qj^no potegovati za razpisane kadrovske štipendije na navedenem , Izpolnjeni prijavi za štipendiranje obrazec DZS 1,65 (dobi se v nJ*garni) je treba priložiti: ~ Potrdilo o vpisu v šolo oz. frekventacijsko potrdilo (izstavlja 83 tajništvo šole); sk ~~ *?tokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje šol-*2PitJi' v's°k° šolske organizacije združenega dela o opravljenih ,. ~ potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov Vzdaja oz. potrjuje ga davčna uprava pri SOb Domžale irt iz potrdi-3 m°ra biti točno razvidno število preskrbljenih in nepreskrbljenih fužinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu); 'Potrdilo o osebnih dohodkih staršev v letu 1977 (posebna ubrika v prijavi, ki jo izpolni računovodstvo); zajeti morajo biti vsi °hodki iz rednega delovnega razmerja iz kmetijstva, obrti in do-.°dki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnostih. 2aeles« starši upokojeni, priložite decembrski odrezek od pokojnine ~ Potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca mesečno (poseb-3 rubrika v prijavi, ki jo izpolni računovodstvo); lih ^.kandidati za razliko h kadrovski štipendiji morajo poleg osta-pgn^kumentov predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski šti- cijo Učenc*> ki se šolajo na poklicnih šolah s periodično organiza-pQU^P°uka, morajo na potrdilu o šolanju navesti čas teoretičnega no$ti'°trOC* °brtnikov morajo predložiti mnenje krajevne skup- dok P°ročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to j^Ž.ati s potrdilom matičnega urada. dJle Vave z zahtevanimi prilogami oddajo prosilci osebno v uradnih vanien rokovni shižbi za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlo-dunia) °mža*c’ kjube Šercerja 4 (stolpnica nasproti zdravstvenega 1. INDUPLAT1 - Jarše 4 štipendije - tekstilni tehnik: tekstilno kemijska smer 2 štipendiji - tekstilni tehnik: predilska smer 2 štipendiji — tekstilni tehnik: tkalska smer 2. MLINOSTROJ - tovarna strojev 1 štipendija — ekonomski tehnik 2 štipendiji - strojni tehnik 2 štipendiji — dipl. strojni inženir ' 3. TOKO — Tovarna kovčkov in usnjene galanterije: 5 štipendij - usnjarsko galanterijski tehnik 5 štipendij - galanterist (PKUGS - galanterijska smer) 4. GIP Beton - TOZD operativa Domžale 1 štipendija — gradbeni tehnik 5. ABC POMURKA - NAPREDEK 1 štipendija - ekonomski tehnik 2 štipendiji - ekonomist - komercialist (višješolski študij) 6. UNIVERSALE - DOMŽALE 5 štipendij - krojačica ali šivilja 7. PAPIRNICA - KOLIČEVO 3 štipendije - ekonomski tehnik 2 štipendiji - papirniški tehnik 8. HELIOS - TOZD kemična tovarna Domžale 3 štipendije - kemijski tehnik 2 štipendiji — FNT - kemijski tehnolog 2 štipendiji — FNT - živilski tehnolog 1 štipendija - ekonomska fakulteta TOZD - tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo 2 štipendiji - FNT - kemijski tehnolog 4 štipendije - kemijski tehnik 9. DES Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana okolica 1 štipendija - elektromonter 10. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Domžale, Ljubljanica 36 7 štipendij - učitelj razrednega pouka 1 štipendija - predmetni učitelj glasbe 1 štipendija - predmetni učitelj likovne vzgoje 2 štipendiji - predmetni učitelj matematike in fizike 1 štipendija - predmetni učitelj tehniške vzgoje in fizike 1 štipendija - predmetni učitelj tehniške vzgoje in kemije 2 štipendiji - predmetni učitelj telesne vzgoje Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale (Uradni vestnik št. 10/74) ter po kriterijih splošnih aktov OZD in SIS. Prosilci za štipendijo naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1,65 (dobijo se v knjigarnah). Prijavi naj priložijo: - potrdilo o osebnih dohodkih staršev v letu 1977 (posebna rubrika v prijavi, kijo izpolni računovodstvo); - fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje ali visoko šolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih; - potrdilo o vpisu v šolo oz. frekventacijsko potrdilo (izdaja ga tajništvo šole oz. fakultete). Razpisni rok traja okvirno do 15. 7. 1978, podrobnejše informacije pa dobijo prosilci v kadrovskih skužbah OZD in SIS. Prosilci bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje do 15.9. 1978, tisti, ki pa ne bodo uspeli na kadrovskem štipendiranju, bodo obravnavani na skladu združenih sredstev. SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU LEK TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA n. sol. o. objavlja dela in naloge v: TOZD KEMIJA, Mengeš VEČ DELAVCEV V OBRATU ZA EKSTRAKCIJE Delo in naloge: V novem obratu za predelavo rženih rožičkov — ekstrakcije je potrebno več delavcev, ki bi se usposabljali za dela in naloge v tem obratu. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti vsaj 6 razredov osnovne šole. Delo je organizirano večizmensko, zato je primerno za moške delavce. Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Pri urejanju stanovanjskih zadev, predvsem samskim delavcem, nudimo pomoč. Poskusno delo traja 30 dni. TEHNIK V OBRATU ZA EKSTRAKCIJE Delo in naloge: V novem obratu za ekstrakcije nadzira oziroma organizira proizvodni proces pri izolaciji, čiščenju in predelavi rženih rožičkov ter pri obratovanju nekaterih zahtevnejših naprav (sušilniki in podobno) - delo s topili in alkaloidi. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednješolsko izobrazbo kemijske ali druge smeri, lahko začetnik. Delo je organizirano v treh izmenah. Poskusno delo traja 60 dni. DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SAMOSTOJNI REFERENT ZA KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE Delo in naloge: Za organizacijske enote v Mengšu ureja kadrovsko splošne zadeve: vodi delo delavcev v kadrovsko splošnem sektorju, pripravlja gradivo za seje samoupravnih organov in delegacij SIS, sodeluje z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sodeluje pri povezovanju organizacijskih enot z upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini Domžale. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti višjo ali štiriletno srednješolsko izobrazbo upravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri in 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj. Kandidat mora imeti osebne in moralnopolitične vrline ter organizacijske sposobnosti za opravljanje navedenih del in nalog. Poskusno delo traja 60 dni. Delavce, ki bi želeli skleniti delovno razmerje prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje 15 dni po objavi kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije „LEK“, Celovška 135. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po seji konisije za delovna razmerja. HEJ, TOVARIŠ, BODIVA MNOŽIČNA Na četrtem tradicionalnem pohodu ,JHAN ’78“, kije bil 7. maja v organizaciji SK Ihan, seje navzlic deževnemu vremenu poleg nogometnega igrišča zbralo preko tristo udeležencev. Naprej seje na pot podalo vseh šestnajst tekmovalnih ekip. Po pričakovanju so progo, kije potekala mimo zgodovinskih obeležij NOB (Oklo, Judež, Tabor), najhitreje pretekli člani Smučarskega kluba Jesenice, na čelu z državnim prvakom v smučarskem teku, IJjuričič Tonetom. Za deset km dolgo pot so potrebovali le nekaj več kot štirideset minut. (Svojo fizično pripravljenost, pa so navkljub končani zimski sezoni, potrdili na Partizanskem maršu, v okviru Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, saj so med precejšnjo množico atlet- skih ekip zasedli odlično četrto mesto). Druga stran medalje, kot temu radi rečemo, pa je precej temnejša, posvečena MNOŽIČNOSTI. Je kriva neobveščenost? NE! Objava po radiu, razpis v obeh osrednjih slovenskih dnevnikih (Delo, Dnevnik), v Občinskem poročevalcu,plakatiranje, vse to prav gotovo ni samo sebi v namen. Vreme? Resda ni bilo idealno, a to za občana željnega rekreacije na svežem zraku, po obronkih Zasavskega hribovja, ni in ne sme biti ovira. Prezasičenost z množičnimi akcijami? Ha, še daleč od tega, saj je omenjena prireditev ena redkih izjem v IN MEMORIAM VINKO MOLJK Na domžalskih Žalah smo se 13. maja poslovili od tovariša Vinka Moljka, ki je v 74. letu starosti umrl po dolgotrajni bolezni. Pokojni Vinko seje rodil v revni delavski družini na Planini pri Rakeku. Njegova mladost je bila težka, saj se je moral sam preživljati z delom na kmetih. Po končani osnovni šoli se je izučil za žagarja in potem delal kot mojster v tej stroki. Že kot delavec se je udejstvoval v političnem in družbenem življenju. V teh težkih časih je spoznal vse tegobe delavskega življenja in zato se mu ni bilo težko opredeliti v času vojne, saj je že leta 1942 postal član Osvobodilne fronte in pomagal borcem v gozdovih. Zaradi tega svojega dela je bil izdan in interniran v italijansko taborišče, kjer je postal le številka, toda za Vinkota lahko rečemo, da je tudi v tej situaciji znal govoriti. Po kapitulaciji Italije je postal borec Dolomitskega odreda, v katerem je ostal vse do osvoboditve. Vinkota smo v Domžalah poznali kot družbenopolitičnega delavca, saj je bil predsednik Občinskega sveta sindikatov, poleg tega pa je z njegovim življenjem tesno povezano tudi kulturno življenje v samih Domžalah. Vrline, kot so tovarištvo, hrabrost in človečnost je znal prenašati na sredino, v kateri je deloval, zato bodo tudi njegova dela ostala prisotna v zgodovini samih Domžal. Čestokrat smo tega skromnega človeka lahko videli na igralskih odrih in med pevskimi zbori. Ostal pa nam bo tudi v spominu kot oskrbnik počitniških hišic v Izoli, kjer je z mnogimi navezal prijateljske vezi in jih tudi v najtežjih trenutkih s prijaznimi besedami bodril in spodbujal. Takšen je bil naš Vinko in zavedamo se, da je prerana smrt iztrgala iz naših vrst borca in človeka, kije vse svoje življenje posvetil za dobrobit delavnega človeka in domovine, kfjo je vedno ljubil. A. P. IVAN SANKOVIČ Na zadnji poti smo 9. maja pospremili tov. Ivana Sankoviča, aktivista in borca. Pokojni Ivan se je rodil pred 73-timi leti v vasi Vodice pri Trstu, v revni kmečki družini. Njegova mladost je bila povezana s trdim delom po različnih kmetijah, po preselitvi v Krtino pa z delom v tovarnah. Težke razmere so tudi njega pripeljale do tega, da seje vključil v znano stavko na Količevem. Po končani stavki je ostal na cesti, se zaposlil najprej v Ljubljani in nato v Kemični tovarni v Domžalah. Vojna vihra ga ni našla nepripravljenega, sqj je že leta 1941 začel delati v Osvobodilni fronti in postal tudi poverjenik Delavske enotnosti v tovarni. Ko je leta 1943 postal član Komunistične partije je postalo njegovo delo še bolj nevarno in zaradi tega je moral leta 1944 odditi v partizane. V krvavem spopadu na Oklcm je bil ujet in odpeljan v taborišče v Nemčijo, od koder je uspel pobegniti in se v začetku leta 1945 pridružiti borcem Gubčeve brigade. Tudi po osvoboditvi je neutrudno delal v družbenopolitičnih organizacijah na Viru, kjer je prešel na druge tiste vrline, ki so ga odlikovale v težkih časih: tovarištvo, prijateljstvo in skromnost. Z Ivanom smo izgubili še enega izmed tistih borcev, ki se je vse življenje razdajal za našo stvarnost in zaradi tega bo ostal v našem spominu. F. A. nedelavnosti na področju množične rekreacije v občini. Torej, zelo pičla udeležba, glede na dejstvo, da je v občini 32 registriranih športnih društev, skoraj vsem pa je prav gozdni tek eden od osnovnih načinov zbiranja telesne moči za športno udejstvovanje v vseh osemnajstih športnih panogah, kolikor jih živi v občini. Pa osnovne šole, katerih udeležba se na takšnih prireditvah najbolj pogreša? So morda krivi učitelji telesne vzgoje na šolali, kot nosilci zdravega športnega duha v naših osmošolcih, vse šole so namreč prejele razpis. Seveda, kdo bi še ob nedeljah lazil z učenci naokrog. Prav osnovne šole so bile tiste, ki so s svojo neudeležb, močno razočarale že teden <* prej, na športni manifestaciji v p1 častitev 1. maja (v teku Štafet p pionirjih vsega tri ekipe). Kje so Radomlje, Mengeš, D0IT1 Žale? Rezultati tekmovalnega dela p° hoda: I. SK JESENICE II. TVDPARTIZAN DOLI III. SKIHAN IV. SK KAMNIK V. TVD PARTIZAN DOLU Jane Greg0^ USPEH PIONIRJEV-KOLESARJEV Našo občino so na X. republiškem srečanju in tekmovanju pionirjev prometnikov, ki je bilo v Novem mestu 21. in 22. aprila zastopali učenci Osnovne šole Martin Koželj Dob. Ekipo so sestavljali Milena Jerak, Pavel Vojska in Igor Gostič. Ti pionirji — kolesarji so bili tudi zmagovalci na občinskem tekmovanju, kar jim je omogočilo udeležbo na republiškem tekmovanju. prvih mest, saj so dobro obvladali vse veščine, za katere so se dolgo pripravljali. Brez dvoma je k njihovemu uspehu pripomogel tudi njihov mentor Franc Kovačič, kije skupaj z ostalimi učitelji pomagal učencem, da so se dobro pripravili. V močni konkurenci predstavnikov vseh slovenskih občin je ekipa iz Doba zasedla prvo mesto in si tako priborila pokal in zlate kolajne ter knjižne nagrade. Poleg tega % Pionirji osnovne šole Martin Koželj Dob, ki so na tekmovanju v Novem mestu zasedli I. mesto. Na sliki od leve proti desni: Igor Gostič, Milena Jerak, Pavle Vojska in mentor Franc Kovačič Letošnje tekmovanje se je razlikovalo od dosedanjih, saj so mo-raIf posamezne ekipe tekmovati z Več področij, ki so obsegala pozna-Vanje cestno-prometnih predpisov, Var«vo okolja, prvo pomoč, topo-® . 9°. streljanje z zračno puško in °r|entacijski pohod po Novem "'cstu. Poleg tega so morali odgo-?9al' tudi na vprašanja iz zgodo-.lne Novega mesta. Vse to je brez voma zahtevalo od učencev — ^kmovalcev veliko znanja in po-,'bivanja mnogotere problematike, ' upsedaj ni bila v programu re-P buškega tekmovanja. ^ samim tekmovanjem je Moravška godba, ki je pred vojno nastopala na mnogih prireditvah PIHALNA GODBA MORAVČE Konec letošnjega leta bo že 4 leta, odkar je v Moravčah ponovno zaživela godba. Zakaj pravimo ponovno? Malo-. kdo mlajših ve, da je pred vojno (od 1924 do okupacije) Moravčanc in širše okoličane ter celo Štajerce vneto zabavala naša predhodnica. Kljub temu, da je obe godbi ločevalo kar 34 „tihih“ let, to ni bila predolga doba za nekatere predvojne godbenike in njihove sinove, ki so si ves čas prizadevali, ali vsaj razmišljali, da bi ustanovili novo. Vse do leta 1974 pa so bile težave in ovire očitno prevelike. Smemo reči, da sta novi moravški godbi botrovala elan in prizadevnost nekdanjih članov in njihovih potomcev - to pa j e tudi naš edini in veliki dolg do predvojne godbe .. . Morda bo bralce zanimalo nekaj utrinkov iz njene zgodovine, kij ih je na t . negotovo, saj so se vsi trije Ve|.Pl0Va,c> zavedali, da jih čaka *ka odgovornost in da bodo le z anJe,u lahko dosegli eno izmed ZAHVALA doni'!!11! bolezni smo pospremili v tihi aSega predragega ata , , Vl N K A MOLJKA iskreno pri Z(1 s* zahvaljujemo za vso pomoč RARjnV',cnju našega ata dr. Petru CE-Ivu VA’ePoscbno zahvalo izrekamo dr. ^ZERSfcrn TU in med. sestri Marici P°nioč ■ ()V*. za niuno nesebično dneiini„m *ai$anjc bolečin v zadnjih •‘tav ^ovega življenja, do m z7'° zahvaljujemo vsem sose- evetje i,Vs? Ponioč in vsem za prelepo °dbora LVa,a tudi predsedniku Mestnega ptisrčne , N0V Alb,nu PAVLINU za Pevcem besede ob odprtem grobu, Hvaia godbenikom in praporščakom, bvala 'z^ena sožalja in nenazadnje lako Ve|.'n' ki ste ga imeli radi in ga v ^Zadnhp’ *tev**u pospremili na nje- . , 2ALOJOC1: žena Mici, bcerke Marija, Cenka, Kati in sin Vinko z družinami. so dobili tudi komplet prometnih znakov, kot priznanje za dosežene uspehe, saj so na podlagi ocene zmagali s precejšnjim naskokom pred ostalimi ekipami. Ta uspeh ne pomeni samo uspeha pionirjev, ki so tekmovali, ampak je tudi velikega pomena za nadaljnje delo pri cestno prometni vzgoji v naših šolah in istočasno tudi pomeni zahvalo vsem tistim mentoijem, ki delajo z mladino v posameznih krožkih. Mladim tekmovalcem čestitamo za doseženi uspeh z željo, da bi tudi njihovi nasledniki v prihodnje dosegali tako vidne rezultate« F. K. Moravška godba danes, ki jo sestavljajo predvsem mladi godbeniki in ki je v zadnjem obdobju kvalitetno dokaj napredovala OGLAS Podjetje za ptt promet Ljubljana, n.sol.o., - TOZD PTT DOMŽALE, n. sol. o., potrebuje za nedoločen čas VEČ DOSTAVLJAČEV za opravljanje del in nalog dostava poštnih pošiljk na območju Domžal in Mengša. Osebni dohodek nad 4.000 din. Interesenti naj se osebno zglasijo v splošni službi TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74. Domžale. OBVESTILO OBČANOM Obveščamo vse občane, da se je pričelo z gradnjo kanalizacije Vir—Radomlje in sicer kanala SL, ki poteka po Bukovčevi cesti na Viru. Zato bo omenjena cesta zaprta od 19.5.1978 do 31.7.1978. Kakor je določeno z odločbo skupščine občine Domžale štev. 34—48/78—3/11. V tem času bo možen obvoz po Koliški cesti na Viru, za območje zapore pa bo dovoljen samo lokalni promet. Komunalna skupnost Domžale našo prošnjo napisal njen član in zadnji kapelnik tovariš CERAR Tone. Začetek množičnega glasbenega udejstvovanja v Moravčah in hkrati tudi zasnovo pihalne godbe je pomenila ustanovitev „Tamburaškcga zbora" leta 1921 pod okriljem .Jugoslovanske matice". Zbor je imel 13 članov in je nastopil na številnih prireditvah v Moravčah in okolici. Mnogi navdušenci pa so se kmalu začeli ogrevati za pihalno godbo, ki so jo res ustanovili leta 1924 v okviru naprednega gasilskega društva. De nar za instrumente so zbrali seveda prostovoljno, kupili pa so jih v Somboru. Prijetno je poslušati, kako so vseh 25 instrumentov tovorili s Kresnic, preko Save in čez hrib v Moravče, kjer so sredi noči od veselja zaigrali - seveda še vsak po svoje. Podobno kot mi, so bili vsi tedanji glasbeniki amaterji, not pa menda razen kapelnika ni poznal nihče. Vztrajnost in veselje sta rodila uspeh in številne nastope. 17-letno tradicijo je prekinila okupacija; vaje so prenehale. Večina članov je odšla v partizane, ostali pašo sodelovali v odborih OE. Ob partizanskem napadu na nemški postojanki v kaplaniji in Ljudskem domu v Moravčah, 19. marca 1944, je pogorela tudi šola, z njo vred pa večina instrumentov in note. Tiste instrumente, ki so jih godbeniki hranili doma, so kasneje od-(Nadaljevanje na 16. strani) MAČEHA IN PASTORKA V TRZINU 13. januaija letos so mladi člani dramske skupine KUD Franc Kotar Trzin v režiji Majde Ipavec uprizorili krstno predstavo pravljične igre »Mače-ha in pastorka". Vloge so nadvse uspešno tolmačili: Mačeho - Jožica Barber; Koro, njeno hči - Karmen Atanasov, Jerico, pastorko - Jana Starin, sončno ženo - Mimi Cotman, Jureta - Ivan Mušič, medveda - Zoran Mušič, muco - Katjuša Chvatal, kuža - Mojca Lovše, vile -Marta Kepic, Barbara Lovše, Zdenka Zupančič, škrate: Irena Lavrič, Aleš Kosmač, Boris Testen. Šepetalki sta bili: Marija Smon in Slavi Urankar. Tehnično ekipo so sestavljali: Jože Lukan, Vido Klavžar, Blaže Mušič, Božo Učakar, Dar o Učakar. Za masko je poskrbel Ivko Ručigaj, inspicient pa je bil Franci Kralj. Pri igri je skupaj sodelovalo 24 mla-i in prizadevnih elanov dram predvsem namenjeno. Vsi igralci so svoje vloge odlično podali, za kar se morajo zahvaliti predvsem prizadevni režiserki Majdi Ipavec, ki se je že nekajkrat uspešno predstavila v vlogi režiserke in ne samo igralke. Mladi igralci so na uspelo prireditev ponosni, saj pravijo, da so tudi oni prispevali k popestritvi kulturnega utripa v Trzinu in tako lepo nadaljujejo več kot 50-letno delo Kulturno umetniškega društva Franc Kotar v Trzinu. Vsem izvajalcem, predvsem pa režiserki iskrene čestitke. Pri nadaljnjem delu želimo mladim še veliko uspehov. Tone Ravnikar SKUPŠČINA ZVEZE ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO lanov dramske sku-s številnih dih in prizadevni! pine, ki jo doslej poznamo že uspelih dramskih nastopov. Poleg igralcev je potrebno pohvaliti tudi tehnično ekipo, ki so jo sestavljali sami mladi člani, ki obiskujejo srednjo tehnično šolo in so zelo dobro poskrbeli za razsvetljavo in glasbene vložke. Tudi za postavitev kulis je poskrbela tehnična ekipa. Poleg krstne uprizoritve so se s to igro predstavili še trikrat v Domu družbenih organizacij v Trzinu, z igro so pa gostovali tudi v Mengšu. Obisk na vseh petih predstavah je bil izredno lep, seveda je bilo na predstavah največ mladine, ki ji je bilo to delo Konec meseca marca je bila na Gotjuši skupščina Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Domžale. Predsednik ing. Miha Pavlič je o tvoril skupščino in podelil najzaslužnejšim diplome in značke. Nagrajeni so bili: Anton Bukovec, Jože Cokan, Martin Andrejka, Alton Ravbar, Oton Križman, Peter Grabnar, Anton Pezdir, Ciril Komatar in Miha Jenko. Poleg tega pa so bili nagrajeni tudi člani pripravljalnega odbora za razstavo ZOTK občine Domžale, ki je bila na Viru. Nagrajenci so bili Janko Naglič, Edvard Špendl in Franci Zankar. Poleg tega so diplome in značke prejeli tudi člani, ki aktivno delajo v tej organizaciji: Pavlič ing. Miha, Mlada igralska družina KUD ,.Franc Kotar’ uveljavlja (Nadaljevanje s 15. strani) dali v XIV. divizjjo, po vojni pa so se menda znašli v Kočevski godbi. Vsa leta je godba štela povprečno od 18 do 22 članov, skupaj pa se jih je doleta 1941 razvrstilo kar okrog 50. Ob svoji 10. obletnici je priredila velik koncert, na katerem sta sodelovali tudi Domžalska in Mengeška godba. Toliko za spomin in dolg. Tudi mi smo se leta 1974 lahko ponašali le z veseljem in prizadevnostjo. Začenjali smo iz nič, kot se reče. Solanih glasbenikov za ustrezne instrumente v Moravčah ni bilo, ker že nekaj let nismo premogli glasbene šole. Tisti, ki smo bili v njej vzgojeni nred ukinitvijo, pa smo teoretičnim znanjem. Mimogrede: danes prav po zaslugi godbe in zaradi nienih potreb, v Moravčah spet deluje glasbena šola. To jasno dokazuje, da se v nekaj prihodnjih letih želimo otresti »amaterstva" - s tistim nekoliko posmehljivim prizvokom. Tudi mnoge prošnje za instrumente (pisali smo celo na Pihalni orkester JLA) so ostale neuslišane. Medtem pa sc Franci Mermal in Franci Gerbec. Nato so sledila poročila predsednika, sekretarja in blagajnika. V razpravi so sodelovali Lojze Prvin-šek — Sekretar ZOTK Slovenije, Anton Peterka — član koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri OK ZSMS, predsednica izvršnega odbora 01S Vida Hafner in še nekateri drugi. Tovariš Prvinšek je poudaril velik pomen tehnične kulture in izrazil željo po še večji povezanosti s šolsko mladino, ki naj bi v tehnični kulturi našla pravo usmeritev za poklice in z njo tudi idejno in politično dozorevanje. Podal je predlog, da naj bi se na šolali osnovala društva, ki bi skrbela za tehnično osnovnošolsko vzgojo mladine. To bi dalo brez dvoma dolgoročne rezultate, ki bi usmerjali mladino tudi v tehniške poklice. Tovarišica Vida Hafnerje podprla ta predlog, saj gre za zelo pomembno vprašanje pri usmerjanju mladine in tudi usmeritvi inteligenčnega potenciala, ki gaje potrebno razvijati že v mladosti. Opozorila je tudi na to, da bi v društvih lahko zaživelo no-vatorstvo, ki bi lahko dajalo vidne rezultate tudi v samem gospodarstvu. Po končani razpravi, v kateri je sodelovalo še več razpravljalcev, je bil izvoljen nov Občinski svet, ki ga sestavljajo: Pavlič ing. Miha, Franci Žankar, Peter Verbič, Peter Seljak, Jože Cesnik, Zdravko Pirš, Lado Goričan, Janez Kušar, Marija Kosmač, Igor Lipovšek, Ivan Vidrih, Jože Žargi, Niko Capuder, Milan Kokalj, Ciril Komatar, Silvo Andrejka, Janko Naglič, France Škrlep, Edvard Špendl, Franci Skok, Anton Bukovec, Martina Špehar, Anton Peterka in Bojan Cerar. V nadzorni odbor pa so bili iz voljeni: Franci Gerbec, Franci Mermal in Stane Stražar. Za pove zavo z družbenopolitičnimi organi zacijami in samoupravnimi interes nimi skupnostmi pa bodo skrbeli naslednji delegati: Franci Žankar, ZSMS, Branko Zajc - SZDL, Janez Kosmač - Zveza sindikatov, Franci Gerbec - TKS, Franci Mermal — OIS, in Edvard Špendl — ZKO zahvalo pa dolgujemo tovarišu Gvidu Vsi člani so prepričani, da bo UČAKARJU - našemu prostovoljnemu delo tudi v prihodnje takšno, kot in dobro voljnemu mentorju. Takole smo prebrodili plitvino, črpajoč elan tudi iz moravške glasbene tradi- Trzin se uspešno je število tistih, ki so še želeli hoditi na »vaje" brez instrumentov, skrčilo z 20 na 7. Treba je bilo izvrtati instrumente in dvigniti moralo. Na pomoč sta nam priskočili KS Moravče in Obč. ZKO Domžale. Z njuno finančno podporo smo kupili osnovne instrumente. Vaje so stekle; izpopolnjevali smo zbirko članov in instrumentov in 1. maja 1975 zaigrali budnico, kot smo bili obljubili. Pomoč - strokovna in finančna - je postajala vse širša. Ker je to pravzaprav naše prvo javljanje v občinskem glasilu, naj ga izkoristimo za javno zahvalo vsem ustanovnim in podpornim članom, KS Moravče, Obč. ZKO Domžale, Rašici, društvu AMD Moravče, Papirniški 1 ppppifl rav po zaslugi godbe in zaradi ,nj Ye8a Moravče. Se posebno iskreno cjje. Kaj več o naših nastopih, načrtih in težavah pa kdaj drugič. I.C. je bilo dosedaj in da bodo vzpostavljene vse vezi, ki bodo to organizacijo vključile kot sestavni del prizadevanj za razvoj tehnične kulture. POMLAD NA RADIOVALOVIH Radioklub „27. julij** iz Radomelj in Radioklub Domžale sta pretekli mesec zelo uspešno izvedla akcijo. »Pomlad na radiovalovih**. Akcija ima namen, da mladini prikaže delo v radioklubu, eni izmed osnovnih organizacij za tehnično kulturo, način vzpostavitve zveze in hkrati spomniti učence osnovnih šol na prihod pomladi. Učenci so bili s prenosom svojega kulturnega programa s pomočjo radioamaterjev na UKV frekvenci zelo zadovoljni. Zato smo se odločili, da bo ta akcija, kije bila letos izvedena že drugič, postala tradicionalna, ki jo bomo morali v bodoče še bolj razširiti. RADIOKLUB DOMŽALE -VU3CAB Za Radioklub Domžale je bilo preteklo leto zelo uspešno. Aktivno smo sodelovali pri akcijah in prireditvah, ki jih je organizirala OK ZSMS. Nismo pa pozabili tudi na širjenje našega znanja. Zato smo skupaj s Krajevno skupnostjo Jarše-Rodica ustanovili sprejemno-oddajno sekcijo za področje te KS. Poleg tega smo bili dijaki Elektrotehniške šole iz Ljubljane pobudniki za ustanovitev radiokluba Elektrotehnik, ki je že dokaj uspešno začel z delom. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na našo osnovno dejavnost -vzpostavljanja radijskih zvez. Tako so bile na UKV področju vzpostavljene dokaj zanimive zveze preko sporadičnih slojev in preko raznih meteoritskih rojev. V tekmovanjih pa smo v minulem letu osvojili tri pokale. Za majsko mini tekmovanje dva prehodna in enega stalnega v tekmovanju z naslovom »SKRB**. Zadnjega smo prejeli za prvo mesto na UHF področju,kjer smo aktivno začeli z delom Pr®v pred letom dni. Omeniti velja, djj smo v majskem mini tekmovanj0 kot prvi slovenski klub osvojili to lavoriko pred svojimi radioamaterskimi kolegi iz SR Hrvatske. Vsekakor pa to niso vse uvrstitve, saj za posamezne uvrstitve na teknjO' vanjih zvemo šele po letu dni, k so izračunani vsi podatki- Na člani pa bodo tudi letos aktivn tekmovali pri različnih akcij"1’ med katerimi bo tudi MDA ,le 78“. YU3U ZA