OGLASI Trgovina BLAGOVICA, KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Trgovina MORAVCE, Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT VSE ZA VAŠ VRT IN OKOLICO Velik izbor trajnic, sadike zelišc, zelenjavnih sadik – na voljo razlicne sorte in velikosti. DOMACE DOBROTE sveži kruh, domaci rezanci, testenine, moka, kaša, uhe mesnine, sir, … PAŠNIŠTVO Pašni aparati, baterije, izolatorji, kolicki, žice in trakovi, zvonci, … UV ODNIK UVODNE BESEDE Letos mineva 30 let, odkar je takratna skup-šcina Republike Slovenije, zdaj parlament, 25. junija 1991 sprejel Deklaracijo ob neodvisno­sti, v kateri so jasno izražena stališca v zvezi z odcepitvijo Slovenije od bivše države in usta­novitvijo svoje neodvisne in samostojne dr­žave ter Temeljno ustavno listino o samostoj­nosti in neodvisnosti Republike Slovenije kot temeljni akt o vzpostavitvi samostojne drža­ve. Oba dokumenta sta nastala kot posledica Plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki ga je 23. decembra 1990 podprlo kar 88.5 % vseh volilnih upravicencev. Isti dan je neodvisnost in samostojnost razglasila tudi Republika Hr-vaška, novo nastali državi pa sta se naslednji dan medsebojno priznali. Državo, državne institucije in ustanove, vse smo ustanovili državljani z namenom, da nas varujejo, nudijo zašcito ter zagotavljajo pravice in temeljne svobošcine. Kako smo po tridesetih letih ponosni na to, kar smo dosegli oziroma kako smo ponosni na svojo državo? Ravnamo odgovorno in državotvorno? Delujejo tako tudi naši pred­stavniki, ki smo jih demokraticno izvolili in jih pooblastili, da nas zastopajo tako doma kot v svetu? Ce na TV upravljalniku za kratek cas pre­stavimo program na eno izmed dnevnoin­formativnih oddaj, kjer lahko spremljamo dnevno dogajanje na domacem politicnem parketu, lahko hitro pridemo do odgovora. Razdvojenost in obracunavanje sta prisotna na vsakem koraku. Enotnost in složnost, ki smo ju pokazali ob procesu osamosvojitve, sta postali bleda senca preteklosti. Slovenija je mlada država, pa vendar to ne sme biti razlog za trenutno stanje duha. Ne pozabimo, da so nekateri za našo državo v kratki vojni, ki se je zacela dva dni po razgla­sitvi samostojne države, dali svoje življenje. Zastava je eden izmed simbolov državnosti, s katerim izkazujemo svojo pripadnost in dr­žavotvornost. Ob tako pomembnem prazni­ku, kot je dan državnosti, si želimo, da bi za-stave ponosno vihrale na naših domovih. Na vseh športnih prireditvah lahko spremljamo naše športnike, kako ob vrhunskih dosežkih ponosno vihtijo in razkazujejo zastave svoje domovine; naj se del njihovega ponosa na­seli tudi v našo zavest. Iztok obreza Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 26. avgusta 2021; rok za oddajo clankov je 16. avgust 2021, do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le pri­spevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. VSEBINA Uvodnik županje 4 Aktivacija projekta Prostofer 5 Intervju: Alexander Martinez Germosen 8 Naredimo vec za cebele in druge opraševalce 14 Neurje, kakršnega še ni bilo v KS Rafolce 15 Srecanje društev upokojencev v Lukovici 17 Bralna znacka v letošnjem šolskem letu 20 Na Prevojah je hokej doma! 21 Obvestila 25 Javni razpis 26 Križanka 27 Politika 28 Referendum 29 Zahvala 30 ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.116 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno preci-šceno besedilo s spremembami). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Cvetoci travnik, foto: Marcela Kopitar. 30 let slovenske državnosti Spoštovane obcanke in obcani, v naslednjih dneh bomo Slovenci zaokrožili okrogli jubilej naše države. 30 let je za zgodovino državnosti kratka doba. Vendar se je za nas v teh treh desetletjih zgostila vsa zgodovina dolgih stoletij, saj smo po 25. juniju 1991 v polnosti odgovorni za svojo vlogo v Evropi in za svoj obstoj v svetu. Najpomembnejši državni praznik, ki je Slovenijo umestil ob bok suverenim in samostojnim narodom z lastno državo, si zasluži globok poklon. Naša država je samo naša in ceprav preživlja mnoge preizkušnje in nove pasti nevarnih stranpoti, smo ji hvaležni za vse, kar nam daje. Ce se bo še naprej branila z ljubeznijo svojih državljanov in z demokraticno ureditvijo, bo uspešno in prepoznavno krmarila po raz­burkanem morju 3. tisocletja, v zavetju Evrope. V Obcini Lukovica dan državnosti vsako leto ponosno praznujemo; letos nacrtujemo slove­snosti, ki se bodo zvrstile v treh dneh in s katerimi bomo pokazali, da je Slovenija polnopravna zvezda Evropske skupnosti in da naša odlocitev pred 30 leti sploh ni mogla biti drugacna. V pocastitev državnega praznika smo na trgu v Lukovici posadili lipo, simbol slovenstva. Cuvajmo jo in jo zalivajmo z dobrimi željami za našo skupnost. V petek, 18. junija 2021, bomo zaceli z dvodnevnim dobrodelnim po­hodom po mejah naše obcine; startnino bodo pohodniki namenili šolskemu skladu OŠ Janka Kersnika Brdo. Ta vecer bomo v Soncni dvo­rani na Brdu praznik pocastili s slavnostnim programom, ki ga bodo sooblikovali Zveza veteranov vojne za Slovenijo – Sekcija Lukovica in Obmocno združenje slovenskih casnikov Domžale ter prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Sobota bo v znamenju domoljubnih pe­smi, ki bodo zazvenele s Šentviškim zvonom in gostom Gregorjem Cu­šinom, v nedeljo pa bo na Cešnjicah sveta maša za domovino, po maši pa bo zagorel kres. »Pomladni pesnik« Tone Kuntner pa bo s svojimi interpretacijami domoljubnih pesmi prižgal ogenj tudi v naših srcih. Toplo povabljeni na naša skupna praznovanja. Ponosno izobesite slo­vensko zastavo, ki ste jo v teh dneh prejeli. Naj visoko zaplapola z vsake hiše v naši obcini kot znak spoštovanja in ljubezni do naše domovine. Naši šolarji zakljucujejo še eno posebno šolsko leto, ki ga je krojila epi­demija. Lansko leto devetošolci niso imeli slovesnega zakljucka, leto­šnja generacija pa je prva, ki bo imela valeto v Soncni dvorani. 10. junija bom tako s ponosom podelila priznanja trinajstim ucencem, ki so bili vsa leta osnovne šole odlicnjaki. Brez dvoma je to pokazatelj, da je naša šola med uspešnejšimi osnovnimi šolami, za kar se moramo zahvali-ti vodstvu šole ter vsem uciteljicam in uciteljem, ki svoje poslanstvo opravljajo z vso predanostjo. Ucencem ostalih razredov bomo prizna­nja podelili 18. junija na osrednjem obcinskem praznovanju. Neurje, ki je 27. maja zajelo naše kraje, je povzrocilo veliko škode na objektih in naših cestah. Ogromne kolicine naplavin so nepropustno zajezile vodotoke in cestne propuste. Naši gasilci so spet dokazali, da brez njih ne moremo, saj so nesebicno takoj priskocili na pomoc. Posle-dice neurja še odpravljamo z obcinskim Režijskim obratom. Da bomo vse posledice cim hitreje sanirali, smo najeli tudi zunanje izvajalce. V teh dneh smo z Direkcijo RS za vode sklenili dogovor, da bodo urgen­tno zaceli z izvajanjem sanacije nekaterih hudournikov v naši obcini. Le takšen izredni ukrep bo namrec garancija, da v obcini ob podobnih vremenskih ujmah ne bo vec toliko poplavljalo. 10-letni jubilej letos praznuje tudi Turisticno društvo Sv. Vid iz Šentvida. Po enoletnem premoru bomo 13. junija spet lahko obiskali njihov tra­dicionalni sejem in poskusili razlicne izdelke in druge domace dobrote pridnih rok. Kot županja sem vesela, da imamo v naši obcini ljudi in društva, ki se trudijo v vseh pogojih delati dobro, ohranjati slovensko tradicijo in pokazati, da nobena kriza ne more izniciti njihovega truda. Slovenci imamo že pregovorno v genih solidarnost do socloveka, ko ta potrebuje pomoc. Naša akcija Prostofer je že obrodila sadove; v prejšnji številki Rokovnjaca smo objavili razpis za prostovoljce, ki bi bili pripravlje­ni obcasno brezplacno prepeljati starejše, ki nimajo prevoza, pa morajo nujno obiskati zdravnika, bolnišnico ipd. Imamo 5 voznikov prostovolj­cev: Stanislav Gercar, Peter Pivec, Janez Cerar, Silvo Osolnik in Franc Žav-bi. Prostovoljcem sem se pridružila tudi sama in bom z veseljem opravila kakšno vožnjo, ko bo to potrebno. Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki so sprejeli to delo in pokazali, da jim ni vseeno za soobcane. Vsa ostala nacrtovana dela potekajo v skladu s planom, o nekaterih de­lih lahko berete tudi v tem Rokovnjacu. Vsak dan znova se na obcini tru­dimo, da bi realizirali zacrtano delo. Delamo majhne korake z majhnimi proracunskimi sredstvi, vendar smo vztrajni in gospodarni, zato sem prepricana, da rezultati ne bodo izostali. Iskreno vošcim vsem obcankam in obcanom in želim ponosno prazno­vanje 30. rojstnega dneva slovenske države. Vaša županja OBCINSKA UPRAVA S srcem na poti: V Lukovici zacel delovati Prostofer – brezplacni prevozi za starejše S prvim junijem 2021 so se v Lukovici zaceli izvajati brezplacni prevozi starejših, saj je tudi Obcina Lukovica pristopila k vseslovenskemu prostovoljskemu projektu za mobilnost starejših Prostofer. Projekt je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodni­kov in imajo nizke dohodke oz. pokojnine, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Obcina Lukovica ima zelo razpršena naselja. Javni prevoz je razvit samo v dolinskem delu obcine, medtem ko v okoliških vaseh javnega prevo­za sploh ni. Zaradi tega starejši prebivalci le stežka koristijo avtobusne povezave, saj morajo pešaciti vec kilometrov do posameznih avtobu­snih postaj. V veliki meri so tako odvisni od svojcev. Na pobudo županje Obcine Lukovica mag. Olge Vrankar je bil v letu 2019 organiziran prvi sestanek z enim izmed ponudnikov storitev prevozov za starejše. Nacrtovani projekt vzpostavitve prevozov je v letu 2020 zaradi situacije covid-19 nekoliko zamrl. V letošnjem letu pa so ponovno pristo­pili k projektu in ga sedaj s prvim junijem zaceli tudi izvajati. Brezplacni prevozi so namenjeni vsem starejšim, ki ne vozijo sami, nima­jo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, imajo nizke mesecne dohodke in tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi bodo starejšim osebam omogocali lažjo do-stopnost do zdravniške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnico), jav­nih ustanov (obcine, upravne enote), pošte, trgovskih centrov ipd. Predstavitev projekta Prostofer v Obcini Lukovica in prevzem vozila Predstavitev projekta, prostovoljcev šoferjev in predaja elektricnega vozila, s katerim bodo prostovoljci šoferji vozili starejše obcane Obcine Lukovica, je potekalo v ponedeljek, 31. maja 2021, pred stavbo Obcine Lukovica. Županja mag. Olga Vrankar je šoferjem prostovoljcem pre­dala kljuce vozila, se jim zahvalila za sodelovanje in jim zaželela srecno vožnjo. Na predstavitvi je bil prisoten tudi pobudnik vseslovenskega projekta Miha Bogataj iz Zavoda Zlata mreža, ki je po predstavitvi pro-jekta izvedel izobraževanje za prostovoljce šoferje, nato pa so izvedli tudi prakticno vožnjo. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da so prostovoljni šoferji – v Obcini Lukovica so trenutno štirje, prostofer pa bo tudi županja – v svojem prostem casu pripravljeni pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Ven­dar pa so prostoferji v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do cakalnice in pocakajo nanje med pre­gledom, pomagajo nesti vrecke iz trgovine in jim priskocijo na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in castno dejanje. Kako deluje prevoz Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o pre­vozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi Obcina Lukovica, poskrbljeno bo tudi za zavarova­nje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center za rezervacije prevozov uporabnikov je na voljo vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je treba najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam uporabnikov. Prostofer – trajnostni vseslovenski projekt za mobilnost starejših V Zavodu Zlata mreža so nam povedali, da je Prostofer trajnostni vseslo­venski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki po­trebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in placljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskocijo na pomoc. Brezplacni prostoferski prevozi starejšim omogocajo vecjo mobilnost, vecjo socialno vkljucenost, medsebojno povezovanje, medsebojno po­moc, boljšo kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju, cim dlje lahko ostanejo doma (cim kasnejši odhod v dom za ostarele). Družbeno koristen projekt S t. i. prostoferstvom se povecuje udeležba starejših v cestnem prome­tu in izboljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se izboljšuje varnost v cestnem prometu in povecuje socialna vkljucenost starejših na splo­šno, obenem pa se povecuje cenovna dostopnost prevozov. V zadnjem casu postaja projekt prostoferstva tudi ekološki oziroma prijazen do okolja, saj stremijo k temu, da prostoferji uporabljajo elektricna vozila. Zakaj bi k projektu Prostofer morala pristopiti vsaka obcina? Glede na to, da se dviguje starostna meja in povecuje število starostni­kov, postajajo potrebe po skrbi za starejše vse vecje. V Zavodu Zlata mreža pravijo, da je Prostofer eden izmed projektov, ki na celovit nacin rešuje problematiko mobilnosti starejših obcanov, zato k projektu v za­dnjem casu intenzivno pristopajo številne slovenske obcine, ki želijo svojim starejšim obcanom ponuditi možnost brezplacnih prevozov, ko jih nujno potrebujejo. Nekatere obcine uporabljajo elektricna vozila – zanje so si obcine za­gotovile tudi polnilnice, ki so obenem tudi parkirno mesto za to vozilo. Dodana vrednost najema ali nakupa vozila za prostoferstvo pa je lahko tudi uporaba tega vozila za kakšne druge obcinske namene, ko je vo­zilo prosto. besedIlo: MIha ulcar, foto: karIn božIc zupancIc Investicije v izvajanju in odprava posledic neurja V izvajanju je ureditev pohodne plošcadi pred Poslovilnim objektom v Krašnji. Predvidena je izgradnja betonskega tlaka, ureditev me-teornega odvodnjavanja in asfaltiranje dostopne poti ob poslovilnem objektu. V postopku evidencnega narocila je bil kot najugodnejši izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., Preserje pri Lukovici. Pogodbena vrednost del znaša 34.135,92 € z DDV. Gradbena dela bodo zaklju-cena predvidoma do konca meseca junija. Plošcad pred poslovilnim objektom v Krašnji. Obcina Lukovica je skupaj s podjetjem HOFER sofinancirala sanacijo propusta pri ribniku na Prevojah. Neurje je še dodatno poškodovalo propust preko ceste, tako da je bila ogrožena porušitev ceste in poško­dovanje komunalne infrastrukture. Dela je izvedlo podjetje TGT Lavric, d.o.o., Kompolje. Vrednost del je znašala 4.062 EUR z DDV, od katerega sta sofinancerja prispevala vsak polovico. Konec meseca maja je veliko razdejanje pustilo deževno neurje. Najvec škode je povzrocilo v zahodnem delu obcine, predvsem na obmocju Krajevne skupnosti Rafolce in Krajevne skupnosti Lukovica. Veliko škode Sanacija propusta pri ribniku na Prevojah. je nastalo na cestni infrastrukturi, zasebnih objektih in zemljišcih. Od­prava posledic še ni zakljucena, izvedeni so bili prvi ukrepi cišcenja na­plavin, nasipavanje cest, bankin, odstranjevanje plazov ... Hiter odziv za odpravo posledic neurja je bil tudi s strani Direkcije Republike Slovenije za vode, s strani pogodbenega vzdrževalca Hidrotehnik d.o.o., ki izvaja cišcenje naplavin na vodotokih. Na cestni infrastrukturi se izvajajo trajne sanacije plazov in vzpostavljanje cest v normalno prevozno stanje. besedIlo In foto: obcInska upraVa Na Starem trgu v Lukovici ob 30. obletnici samostojne Slovenije posadili lipo 25. junij 1991 je Slovenska skupšcina sprejela ustavni zakon za uresnicitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan pozneje je Slovenija razglasila samostojnost in neodvisnost. Slovesnost je potekala na Trgu republike v Ljubljani, zato 25. junija obeležujemo državni praznik, dan državnosti. Dan po razglasitvi se je zacela agresija JLA in osamosvojitvena vojna. Ob 30. obletnici tega dogodka se po celi Sloveniji vrstijo proslave in pri­reditve, na katerih so marsikje posadili simbol slovenstva – lipo. Na Sta-rem trgu v Lukovici so lipo ob 30. obletnici samostojne Slovenije posa­dili v torek, 8. junija 2021. Na slovesnosti so se zbrali clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, clani sekcij Lukovica in Mengeš s prapori ter castna straža Obmocnega združenja slovenskih castnikov Domžale, katerim je poveljeval Milan Habjan. Slovesnosti so se udeležili tudi mag. Olga Vrankar, županja Obcine Lukovica, Janez Gregoric, predsednik OZVVS Domžale, Miran Stopar, podpredsednik OZSC Domžale ter Janez Kušar, predsednik sekcije OZVVS Lukovica. Trak ob posajeni lipi so prerezali mag. Olga Vrankar, županja Obcine Lukovica, Janez Gregoric, predsednik OZVVS Domžale ter Janez Kušar, predsednik sekcije OZVVS Lukovica. Po besedah županje Obcine Lukovica mag. Olge Vrankar je lipa simbol slovenstva, kot taka pa zraste v mogocno drevo in doživi visoko starost, kar lahko simbolizira nas Slovence kot klen narod: "Želim, da jo zalivamo in cuvamo z dobrimi željami za našo skupnost." Janez Gregoric, predsednik OZVVS Domžale, je povedal, da se moramo ob slovesnostih, kot je bila ta, osredotociti na dolocene dogodke izpred trideset let: "In v spomin na te dogodke nam prav pride slovensko drevo – lipa. Pazimo nanjo, kot pazimo na svojo državo, ki jo imamo, kajti državo je mogoce lažje pridobiti, kot pa obdržati. Pazimo nanjo!« "To priliko izkorišcam, da bi se zahvalil vsem soborcem, ki so bili v tistih dneh pripravljeni in so imeli pogum, da so šli v prve vrste ter se borili za samostojno Slovenijo. Kot je dejal moj predhodnik, naj se to nikoli vec ne ponovi. Cuvajmo Slovenijo," pa je po posaditvi lipe ob 30. obletnici sa­mostojne Slovenije dejal Janez Kušar, predsednik OZVVS Lukovica. besedIlo In foto: MIro pIVar OGLAS VODJA SLUŽBE ZA KAKOVOST Zaposlimo sodelavca na podrocju vodenja službe kakovosti v podjetju. Delo obsega vodenje sistema kakovosti, skladno s ISO standardi, koordiniranje nadzora skladnosti procesov, izvajanje kontrol, reševanje reklamacij in neskladnosti, komunikacijo in koordiniranje med sodelavci, vodstvom in zunanjimi sodelavci, skrb za standarde v podjetju, notranje in zunanje presoje, ažurno vodenje poslovnika, navodil, postopkov dela, usposabljanje zaposlenih na podrocju kakovosti, porocanje vodstvu. Zahtevamo višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo tehnicnih smeri. Od kandidatov pricakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih (želene izkušnje iz avtomobilske industrije). Nudimo delo za nedolocen cas s 6-mesecnim poskusnim delom. ELEKTROTEHNIK / ELEKTROINŠTALATER Delo poteka v treh izmenah v proizvodnem procesu, na elektroinštalacijah, vzdrževanju in popravilu strojev, obsega tudi preventivne preglede. Izobrazba: poklicna ali srednja šola elektrotehnicne smeri. Od kandidatov pricakujemo marljivo, natancno in odgovorno delo, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Nudimo delo za nedolocen cas s 3-mesecnim poskusnim delom Delo poteka v treh izmenah in obsega nakladanje in razkladanje blaga z vilicarjem, sortiranje, pospravljanje in zlaganje blaga, skrbza red in cistoco ter urejanje skladišcnega prostora. Želene izkušnje in opravljen izpit za vilicarja Nudimo delo za nedolocen cas s 2-mesecnim poskusnim delom Alexander Martinez Germosen, Dominikanec v Lukovici »Slovenija je v marsikaterem pogledu raj!« Ce ste v zadnjem mesecu obiskali Gostilno Furman, ste morda tam srecali mladega fanta temnejše polti, z nekoliko posebno frizuro in v kuharski »uniformi«. Alexander Martinez Germosen, ki bo septembra dopolnil 24 let, izvira s toplih Karibov. Rodil se je v Dominikanski republiki, v Slovenijo pa je prišel kot devetletni otrok, saj se je njegova mama porocila s Slovencem in se preselila v Sežano. Zdaj Alex z mamo in dekletom Petro ter tremi mackami že skoraj eno leto živi v Spodnjih Praprecah. Alex z mamo in domacimi ljubljencki. Del otroštva ste preživeli v Dominikanski republiki, leta 2007, ko ste imeli skoraj deset let, pa ste nekaj let za mamo tudi vi prišli v Slovenijo. Se morda spomnite, kakšni so bili vaši obcutki ob priho­du, kateri so prvi »slovenski« spomini? Prvi spomin je prav gotovo sneg. Trenutek, ko prvic vidiš sneg, je nekaj najbolj fantasticnega. Sneg sem jedel, ga spravljal v hladilnik. To je bilo najboljše, ko sem prišel v Slovenijo. Je sneg po vseh teh letih še vedno tako zanimiv ali ste se ga že na­vadili? Nikakor, sneg je poseben! Zame bo vedno poseben. Kaj pa zimski mraz, nanj ste se navadili? Ne, tega se ne da navaditi, ce nisi od tu, ce prihajaš iz krajev, kjer je vse leto toplo. Zdi se mi, da me tu vsako leto bolj zebe. Srecujem starejše, ki radi povedo, da je bila zima v Sloveniji vcasih precej hujša, bilo je meter ali dva snega, po katerem so gazili v šolo. Zanje je bil tisto pravi mraz. Zame pa je že pet stopinj pod niclo zelo, zelo mrzlo. Kako ste se znašli po prihodu v Slovenijo, med drugim ste morali zaceti hoditi v slovensko osnovno šolo? Nisem imel težav, nikakršnih. Kar se tice šole, prijateljev, so me zelo hitro sprejeli. Zanimivo, ampak morda prav zato, ker sem bil tako dru-gacen. Imam temnejšo barvo kože, predvsem pa so bili vsem zelo za­nimivi moji lasje, ti so »hit« še zdaj, nosim namrec dreadlockse oziroma »drede« (po Sprotnem slovarju slovenskega jezika so to prepleteni las-je, zlepljeni v podolgovat zvitek, podoben kiti, op. a.) Tudi s slovenšcino k sreci nisem imel težav, naucil sem se jo v enem letu. Otroci so prilagodljivi, verjetno je bila selitev lažja takrat, kot bi bila recimo pri tridesetih, petdesetih? Prav gotovo, otroci se lažje prilagodijo in se tudi hitreje naucijo jezika. Najprej ste živeli na Primorskem … Mama se je z novim možem, Slovencem, preselila na Kras, v Sežano. Tam sem preživel pozno otroštvo, hodil v šolo, tam imam prijatelje. Tam sem zacel tudi svojo gostinsko kariero. Tam so ljudje verjetno bolj vajeni tujcev ali ljudi, ki izgledajo ne­koliko drugace. Kras je le bliže Italiji, vec je turistov … Še bolj so tujcev vajeni Ljubljancani, tudi v prestolnici ste živeli dve leti. Zdaj pa živite v Lukovici, na podeželju, ceprav le dvajset kilometrov od Ljubljane. Kako so vas tukaj sprejeli domacini? Tu smo od lanskega septembra in z domacini do zdaj nisem imel no-benih težav. Lepo so me sprejeli. Tudi z rednimi strankami gostilne, kjer delam, se dobro razumem, veliko se pogovarjamo. Zanima jih, od kod sem, zakaj sem prišel, predvsem pa, kako umivam lase, to je prvo vpra­šanje (smeh). Pa še »cokolatino« sem, temnejše polti. Verjetno sem tudi zato v tem okolju zanimiv. Kaj vas je prineslo prav v Lukovico? Dolga zgodba. Mama je že dobro leto po mojem prihodu v Slovenijo hudo zbolela, zaradi neke infekcije (še vedno ne vemo, kakšne) je bila skoraj tri mesece v komi in utrpela hudo poškodbo glave. Ko se je zbu­dila iz kome, se je morala ponovno nauciti govoriti, hoditi … Takrat sem bil star enajst let, dali so me v rejništvo, kjer sem ostal do sedemnaj­stega leta. Nato sem se zaposlil, zadnji letnik srednje šole pa opravljal po izpitih. Mama je bila ves ta cas v Varstveno delovnem centru Stara Gora. Zdaj je že leto in pol z nama, zanjo skrbiva skupaj s Petro. Petra se je tudi zaposlila kot njena osebna asistentka, saj mama ne more ži­veti samostojno. Iz Sežane sva se najprej preselila v Ljubljano, kjer smo živeli v majhnem stanovanju v bloku. Potem je lani spomladi prišla epi­demija, prvi val smo tako preživeli v stanovanju. Karantena sredi mesta, na majhnem prostoru, dalec od narave, je bila zelo naporno in zoprno obdobje, zato smo zaceli iskati kaj vecjega. Želeli smo ven iz mesta, v Kot receno, jaz s slovenšcino nisem imel težav, ceprav je dokaj težek jezik. naravo. Petra ima dolgoletno prijateljico, ki že dvanajst let živi v Obcini INTERVJU Lukovica, povedala nama je za stanovanje v hiši v Spodnjih Praprecah. Pozna tudi lastnika stanovanja in zdaj imava to stanovanje v najemu. Pa ste Lukovico in okolico v tem casu že spoznali? Obcina je dolga, sega vse tja do Trojan in še cez … Priznam, proti vzhodu še nisva šla. Dlje kot do kamnoloma v tisto smer nisva prišla. Hodiva bolj tu okoli, na Gradiško jezero, po razlicnih poteh cez Brdo … Okoli jezera sva šla med karanteno skoraj vsak dan, na Lim­barski gori sva bila, prav veliko pa obcine sicer še nisva spoznala. Do­macine spoznavam pri Furmanu, so face, legende. Casa za spoznavanje bo še dovolj, tu želimo namrec tudi ostati. Všec nam je, da je veliko na-rave, da je izven glavnega mesta. Prihajamo s Krasa, kjer je vse odprto. Tudi v casu protikoronskih ukrepov jeseni, pozimi in spomladi nam ni bilo dolgcas. Res nisem delal, gostilna je bila zaprta in vec kot pol leta sem bil na cakanju na delo, a meni osebno ni nic manjkalo. Pocutil sem se kot na dopustu, urejali smo vrt, sadili rože … Prvi val lani pa je bil res naporen, zaprti smo bili v bloku, ce smo hoteli v naravo, se je bilo treba odpraviti kar dalec. Tu pa lahko gremo peš na Gradiško jezero, do Radomlje, cez celo Brdo nazaj do Spodnjih Praprec. Tu si bolj svoboden. Že vse od septembra, ko ste se preselili v Lukovico, delate kot ku­har v Gostilni Furman. Ampak, kot ste že omenili, velik del tega casa je bila gostilna zaprta. Res je, pri Furmanu delam od septembra, dva meseca sem delal, potem smo morali gostilno zaradi protikoronskih ukrepov zapreti. Prvi mesec zaprtja smo še poskušali z dostavo hrane, ampak žal ni šlo. Tu ni toliko povpraševanja za dostavo kot recimo v mestu. Doloceni prebivalci bi sicer radi imeli tudi to možnost, ampak takih je premalo. Konec aprila smo gostilno spet odprli, kar nekaj je tudi novosti. Po novem smo zdaj odprti tudi ob nedeljah – za cas kosila oziroma do sedmih zvecer. Preiz­kušamo »teren«, to je namrec prvic, da je Furman odprt tudi ob nedeljah. Imamo se za družinsko gostilno, zato se nam zdi smiselno, da imamo v ponudbi tudi nedeljska kosila. Seveda pa lahko še vedno jeste tudi po narocilu. Med tednom ostajajo glavne malice in pice. Tudi jedilnik smo malo spremenili, na novo smo uvedli burgerje, imamo celo vegetarijan­skega. Namesto ramsteakov zdaj ponujamo biftke, imamo tudi focaccio, malo primorskega navdiha. Naše pice so zdaj še boljše, kot so bile prej, pripravljamo jih z vec ljubezni, ostalih skrivnosti ne izdam (smeh). Redne stranke so zadovoljne in vesele, da smo spet odprti. Prvih štirinajst dni je bilo gostov bolj malo, ljudje so namrec še vedno prestrašeni in odtujeni zaradi ukrepov, pa še vreme je bilo slabo. Povecali smo teraso, saj smo lahko stregli le na njej. Zdaj je vsak dan boljše, vsak konec tedna je vec dela. To me veseli, dobro se pocutim tam, saj je Furman taka družinska gostilna, radi se imamo, odlicna ekipa smo, samo da je spet vse steklo … Seveda ne gre brez vprašanja o primerjavi med slovensko in ka­ribsko kuhinjo. Kaj tu pogrešate, kaj vam je všec, kar se hrane tice? Zelo pogrešam dominikansko hrano, najbolj tradicionalna jed je arroz con habichuelas, riž s fižolom z razlicnimi zacimbami in eno ali dvema vrstama mesa, to bi lahko jedel vsak dan. Slovenska hrana mi je sicer všec, ampak »to ni to«. Glede na to, da ste se za kuharja izucili v Sloveniji, na srednji šoli v Šempetru pri Novi Gorici, ste se naucili pravzaprav kuhati po slo­vensko. Res je, vecinoma sem kuhal slovenske in italijanske jedi … Ampak tudi pri slovenskih jedeh rad dodam zacimbe, ki prihajajo iz mojega rojstne­ga kraja, poskušam malo pokombinirati. Slovenske zacimbe so bolj šib­ke kot karibske, te so precej mocnejše in imajo bolj izrazit okus. Ali to pomeni, da lahko kdaj tudi pri Furmanu pricakujemo karib­ske jedi ali recimo vecer karibske kuhinje? Morda pa res. Na dolgi rok seveda, zdaj smo šele odprli, skoncentrira­ni smo na »a la carte«, nov jedilnik, najprej mora biti to stoodstotno. (Alexovo dekle, ki je spremljalo najin pogovor, doda: »Vsaj sladice bi lahko naredil! Ocvrte platano banane so super!« op. a.). Smo se že po­govarjali o tem, poskusili verjetno bomo, ne vem pa, kdaj. Tu je to težko, zdaj so tudi razmere take … Kaj slovenskega sicer najboljše skuhate? Golaž. Ceprav tisti že vlece bolj proti Madžarski. Pripravim tudi zelo do-bro joto, prava je tista, ki je skuhana iz kisle repe, ne iz zelja. No, pa boste še Slovence kaj naucili o slovenskih jedeh! Kakšni smo sicer Slovenci? Všec mi je, ker ste trmasti, sploh Primorci. In vztrajni. Sicer pa obcasno prevec samovšecni in predvsem premalo sprošceni. Vsi so živcni, pod pritiskom. Najvec sem se naucil o Slovencih, ko sem delal kot študent na blagajni v trgovini. Ljudje so nestrpni, vsem se mudi. Sam se imam za Slovenca, da ne bo pomote! Tu živim vecino svojega življenja, go-vorim slovensko in upam, da mi te kritike slovenskega znacaja nihce ne zameri. Poleg tega je Slovenija zelo lepa dežela, a Slovenci ne znate izkoristiti lepot svoje lastne države. Kako pa bi opisali pravega Dominikanca? In kako bi prebivalce Do-minikanske republike primerjali s Slovenci? Veliko ljudi je že bilo na pocitnicah v Dominikanski republiki in vedo, da so ljudje tam ves cas nasmejani, sprošceni, naša kultura je polna zaba­ve. Vedno smo polni pozitivne energije, tudi navzven nikoli ne kažemo negativne energije, težav. V Sloveniji pa sem že velikokrat doživel, da ljudje nosijo težave iz svojega zasebnega življenja v službo. Zame je to motece, ker ne moreš delati. Na Karibih tega ni. Tu pa so vsi povezani, vse se prepleta – domace okolje, delovno okolje, probleme ljudje nosi­jo iz enega okolja v drugo. Rekli ste, da se pocutite Slovenec, ste že prevzeli kakšne slovenske navade? Niti ne, lahko bi rekel, da doma živimo mešano, kot dve državi v eni hiši. V zadnjem letu je mama sicer pridobila slovensko državljanstvo, zdaj je cas, da si ga priskrbim tudi jaz. Za to se borim že pet let, ampak država ocitno noce. »Papirologija« je katastrofa. Od mene zahtevajo, da se recimo vpišem v knjižnico in podobno, da dokažem, da sem aktiven v Sloveniji. Ampak ce jim prinesem spricevalo iz osnovne šole, iz sre­dnje šole, pogodbe o zaposlitvi, placilne liste, to verjetno že pomeni, da sem tu aktiven precej casa, drži? Štirinajst let sem že v Sloveniji in kar nekaj casa si že prizadevam za to. Upam, da mi kmalu uspe. Ampak ko izpolniš en pogoj, zahtevajo nekaj novega, vedno vec. Tudi visoka raven slovenskega jezika zame ni ovira kot pri marsikaterem tujcu. Šolal sem se tu, osnovno in srednjo šolo sem naredil v Sloveniji, bral sloven-sko bralno znacko, sodeloval v dramskem krožku, slovenšcina res ne predstavlja problema. Se veckrat vracate v Dominikansko republiko? Odkar je mama zbolela, še nisem bil. Tega je že vec kot deset let. Še ve­dno pa imam seveda stike s svojim ocetom in sorodniki v Dominikanski republiki. Tudi tam je zaradi korone zelo napeto. Sicer pa nikakor ne moremo primerjati teh dveh držav. Slovenci imajo o Sloveniji in stanju v njej vecinoma slabo mnenje, mi priseljenci pa jo imamo vecinoma za raj. Slovenija je na veliko višjem nivoju kot Dominikanska republika. Standard je tu veliko boljši, tam je ogromno kriminala. Otroštvo tam ni normalno, ni tako, kot ste ga vajeni tu. Ce odrašcaš v Dominikanski republiki in nisi clan bande in ne ropaš, nimaš nicesar. Potem bi se vaše življenje odvilo drugace, ce bi ostali z ocetom? Seveda, cisto drugace bi odrašcal, zato me je tudi mama vzela sem in vesel sem zaradi tega. Bolj mi je všec to življenje tu. V Dominikansko republiko se bom z veseljem še vrnil, ko se razmere uredijo, ampak le na pocitnice, sicer želim ostati v Sloveniji. Imam se za Slovenca, moje dekle je Slovenka, tu imam službo, delam, tam te priložnosti ne bi imel … Uživam tu, nic mi ne manjka. Slovenci Dominikansko republiko vidimo predvsem kot pocitni­ško destinacijo, jo tudi vi priporocate kot tako? Seveda. Dominikanska republika je res lepa država, plaže so lepe, ljudje nasmejani. Za pocitnice je to odlicen kraj, zelo sprošcen. Na drugi strani pa turisti, ki so si za spoznavanje otoka vzeli vec casa, opozarjajo na dvojnost: na eni strani najdemo razkošne po-citniške resorte in petzvezdicne hotele, za visokimi ograjami teh resortov pa v oci hitro padejo revšcina, barakarska naselja … To je res. Poleg Kube je Dominikanska republika eno od glavnih središc za prekupcevalce z drogo. Turisti zato raje ostajajo v turisticnih krajih, ki so bolj varni. Ce greš izven mesta, je hitro drugace. Kot primer lahko omenim svojo ulico, petinštirideset minut iz glavnega mesta, tja turisti ne zaidejo niti pomotoma. Tam je ogromno kriminala, ves cas se doga­jajo ropi. Sam sem imel pištolo namerjeno v glavo, ko sem imel šest let. Oropali so mene in mojo babico. Tudi domacini tam niso varni. Potem se tu pocutite bolj varni? Ja, seveda. Ampak tudi tu ni vse rožnato, marsikaj se mi je že zgodilo. Ko sem koncal srednjo šolo in se soocil z »zunanjim« svetom, so name zaceli gledati drugace kot v šoli. Nekatere moti moja barva kože, zaradi STORITVE nje nisem dobil kakšne zaposlitve, celo fizicno so me napadli na nekem delovnem mestu. Vec strpnosti sodržavljanov vam torej želim … Kaj pa vi priporoca­te svojim sokrajanom? Ali kar širše, vsem Slovencem? Bodite sprošceni! Problem vedno bo, ko rešiš enega, pride drugi. Pro-blemi so del našega življenja, samo sprošceni moramo biti. besedIlo: andreja cokl, foto: andreja cokl In osebnI arhIV InterVjuVanca Ponudba velja od 1.4.2021 do 31.8.2021 za vse nosilce iz marketinške skupine 966. peugeot.si V Domžalah izvedli 29. pohod po poteh vojne za Slovenijo 20. maja smo v okviru praznovanj 30. obletnice vojne za Slovenijo domžalski veterani izvedli pohod med štirimi lokacijami tajnih skla­dišc orožja in streliva v obdobju 1990–1991. Niti eno izmed tajnih skladišc ni bilo izdano, za kar gre velika zahvala. Zbrali smo se pri Biotehniški fakulteti na Rodici. Tam nam je takratni skrb­nik tega tajnega skladišca, dr. Franc Habe, opisal svoje spomine iz tistih casov. V skladišce je bila v jeseni leta 1991 pripeljana vecja kolicina min-sko-eksplozivnih sredstev iz Kocevske Reke. Ker je bilo le-to v kletnih pro-storih, je takrat razširil govorice, da se je v kleti zaredila kolonija podgan, ki naj bi nevarno ogrožala vsakogar, ki bi se nepooblašceno podal tja. Sledil je premik v Prelog, kjer smo pri Karlu Anžinu, našemu praporšca­ku, pri katerem je bilo tajno skladišce, izvedeli, kako vestno je skrbel, da je orožje, ko je bilo to potrebno, prišlo v roke njegovega soseda, žal že pokojnega Mirana Kralja, ki je bil poveljnik diverzantskega voda 55. ObmŠTO Domžale. Glavni organizator MSNZ v Domžalah Dominik Grmek je bil velik lju­bitelj kinologije in nic nenavadnega ni, da je zaupal predsedniku Ki-nološkega društva Domžale Janezu Hribarju in ga poprosil za hrambo orožja v tistih prelomnih casih. Janez nam je s ponosom govoril o tem, kako je vse skupaj potekalo. Pohod smo zakljucili pri gostilni Keber, kjer je za tajno skladišce skrbel pred leti preminuli Stane Kovac. O skladišcu, založenem z manj po­membno kramo, cisto zadaj v kleti, nam je marsikaj povedal njegov sin Stanci, ki sedaj skupaj z mamo nadaljuje dolgoletno gostilniško tradici­jo v Domžalah. Da še vedno, kljub epidemiji, obvladajo gostoljubnost, pa so nam nazorno prikazali s slastnim golažem, ki je celo prekašal ti-stega prvomajskega. Niti eno izmed tajnih skladišc ni bilo izdano, za kar gre velika zahvala or-ganizatorjem MSNZ in vsem tistim, ki jim je bila hramba orožja zaupana. Naj se takšne stvari nikoli ne pozabijo, zato bomo veterani skrbeli, do-kler bomo obstajali. besedIlo In foto: janez GreGorIc 90 let Monike Per Tov. Monika Per iz Imovice je 22. aprila dopolnila castitljivih 90 let. Je dolgo­letna clanica krajevne organizacije ZB Prevoje. Ob tem jubileju sva jo obiska-la castni predsednik ZZB Lukovica tov. Strehar Srecko in obcinski predsednik ZZB Lukovica tov. Križman Marjan. Ob prijetnem klepetu je cas prehitro mi-nil, saj je tov. Monika dobrega zdrav­ja ter veselo razpoložena. Ob koncu druženja sva ji zaželela obilo zdravja, ki naj ji služi še na mnoga leta. besedIlo: Marjan krIžMan, Na sliki so Strehar Srecko, Monika Per in Marjan Križman. foto: osebnI arhIV MonIke per Drugi župnijski dan V naravni katedrali rokovnjaškega gozdicka, ki je bila tokrat gostitelj 2. župnijskega dne, se je s sveto mašo, ki jo je daroval Bernard Rožman, zacelo prijetno druženje mladih in malce manj mladih. Pregovor pravi, da z Bogom zacni vsako delo, da bo dober tek imelo in tako je bilo tudi tokrat. Že v uvodu je župnik poudaril, da je župnijski dan namenjen za­hvali, zahvali Bogu, da smo tu, da smo živi in zdravi, in prošnji, naj tako tudi ostane. Župnija je živa toliko, kolikor je živo obcestvo in pozna se, da je utrip v župniji s prihodom župnika Bernarda ponovno v vzponu. Kajti ce se v najtežjih trenutkih stopi skupaj, se lahko naredi marsikaj dobrega in tako je bilo tudi tokrat, kot je v svojem nagovoru povedal tudi župnik Bernard, ki je pomoc dobil pri vsakem, ki ga je prosil in to je tisto pravo kršcanstvo. Po koncani sveti maši, ki je bila tokrat mladinska sveta maša in pri kateri so z branjem beril, prošenj in uvodov v moli­tve sodelovali animatorji, ki so tudi prepevali skupaj s pevkami in pevci otroškega pevskega zbora, smo prisluhnili še oznanilom o tem, kaj se bo dogajalo v tednu, ki je pred nami. Sledil je blagoslov koles, kolesark in kolesarjev, nato pa smo se v spremstvu lepo pocasi podali na pot mimo cerkve v Rafolcah do svetega Vida v Šentvidu in dalje proti Ko­sezam. Tam pri Vampret je bil lepši del kolesarjenja, a žal je po njem še težje sesti na kolo in se peljati dalje, saj veste, je že res, da poln žakelj ne stoji pokonci, še težje ga spraviš na kolo. A kar se mora, se mora in pot nas je vodila naprej proti Gradišcu, ki smo si ga tako kot cerkev svetega Luka v Spodnjih Praprecah ogledali vozec se mimo. Še glavno križišce in že nas je pot vodila po središcu Lukovice proti zadnjemu vzponu na Brdo. Mackova cesta je bila tista, ki je mnogim zadala piko na i in upo-casnila njihov tempo, a so kljub temu zmogli in prišli do cilja. Na cilj je prikolesarilo skoraj sto udeležencev, ce smo popolnoma natancni 97, ker so nekateri vmes, ko smo se peljali mimo njihove hiše, zavili domov, kajti bližal se je cas kosila in domacim kuharicam se ni za zamerit. Vsi, ki so prišli na cilj v rokovnjaški gozdicek, so bili deležni dobrot gospodinj in odlicnega golaža, ki so ga pripravili animatorji. Obicajno pri kosilu prisluhnemo domaci glasbi in tokrat je zanjo poskrbel Ansambel Vzrok. Na tokratnem župnijskem dnevu so sprejemali tudi prijave na letošnji oratorij, ki zagotovo bo in pravijo, da tako kot vsako leto najboljši. Sle­dila je še zahvala župnika Bernarda vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je drugi župnijski dan uspel, še posebej PGD Lukovica in PGD Prevoje, Turisticno olepševalnemu društvu Brdo - Lukovica in Avtu Cerar iz Ka­mnika, ki je z odsevnimi jopici poskrbel, da so bili redarji vidni. Drugi župnijski dan je za nami in prihaja oratorij 2021, nato pa kaj kmalu že nacrtovanje tretjega župnijskega dne na Brdu. besedIlo In foto: draGo juteršek Praznik Marije Pomocnice kristjanov Mineva že 83 let, odkar je podobo Marije Pomagaj leta 1938 okronal lju­bljanski škof dr. Gregorij Rozman. V vseh teh letih so ljudje romali k njej s prošnjami in zahvalami, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi Marija komu odrekla pomoc, ce jo je iskreno prosil. Sveti Bernard v Mariji posveceni molitvi pravi: »Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoci prosil in se tvoji priprošnji priporocal. S tem zaupanjem hitimo Blagoslov motorjev in motoristov na Brdu Takoj za pešci se med statistikami o ogroženosti v cestnem pro-metu najdejo motoristi, saj spadajo med bolj ogrožene skupine udeležencev, ki so pogosto žrtve prometnih nesrec. Dobro vemo, da hiter motor in malce nepazljivosti lahko povzrocita nesreco. Da bo v letošnjem letu motoristicna sezona – ta je namrec že pred vrati – bolj varna, je župnik Bernard Rožman v nedeljo, 16. maja, blagoslovil tako motorje kot motoriste in motoristke. Že v cerkvi je blagoslovil Marijino podobico, ki jo je prejel vsak udeleženec tokratnega prvega blagoslova motorjev na Brdu v želji, da ga na njegovih poteh spremljata tako Božje kot Marijino varstvo. Ob tem naj motoristi in motoristke ne pozabijo na previdnost in strpnost, prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti ter uporabo zašci­tne celade in druge opreme. Varnost motoristov je pomembno po­vezana tudi z ravnanjem motoristov samih, saj statisticni podatki kažejo, da so pogosto prav oni tudi povzrocitelji prometnih nesrec. Kljub blagoslovu naj motoristi ne precenjujejo svojih sposobno­sti in ne podcenjujejo razmer na cesti, dosledno naj upoštevajo omejitve hitrosti ter naj bodo cim bolj vidni, predvsem z nošenjem odsevnih oblacil svetlih barv in z vožnjo s prižganimi lucmi. Naj bo letošnja motoristicna sezona varna brez nesrec in izgubljenih življenj tudi po zaslugi pametne vožnje z upoštevanjem predpisov in varstva od zgoraj. besedIlo In foto: draGo juteršek k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoci grešniki klecimo (stojimo). Nikar ne zavrzi, o Mati besede, naših besed, temvec milostno nas poslušaj in usliši. Amen.« Ta dan je tudi praznik vseh Slovencev doma in po svetu, saj je Marija Pomagaj tudi zavetnica slovenskega naroda. V preteklem letu je procesijo s kipom po Šentvidu preprecila korona, letos pa vreme, a zato praznovanje ni bilo nic manj slovesno. Sveto mašo je daroval župnik Bernard Rožman ob somaše­vanju duhovnega pomocnika Ivana Povšnarja, ki je imel tudi nagovor. Slovesno je bilo tudi pri petju, za kar so poskrbeli pevci in pevke meša­nega cerkvenega zbora sv. Vid pod vodstvom Špele in Matevža Kink ter kvintet trobil Godbe Lukovica. In ker je obicajno tako, da clovek obraca, Bog pa obrne, je bilo tako tudi tokrat in namesto molitve po vasi smo vse skupaj opravili v cerkvi. Ce se gre za Marijo, ki jo tudi angeli v ne­besih tako spoštujejo, da padajo na obraz in jo prosijo milosti, kot je v svojem nagovoru omenil duhovni pomocnik Ivan Povšnar, se tudi mi v teh težkih casih veckrat z zaupanjem zatekajmo k slavni Devici Mariji, ki jo tu v Šentvidu še posebej castimo pod nazivom Marija Pomocnica kristjanov, naj nam pomaga v vseh okolišcinah življenja, še posebej pa v naših problemih in potrebah. Ona bo to storila za nas, je zakljucil svoj nagovor duhovni pomocnik Ivan. Ker upanje umre zadnje, mi upamo, da nas bo varovala do prihodnjega leta in takrat se ji ponovno pridemo zahvalit in poprosit za varstvo, zdravje, ljubezen in še marsikaj. besedIlo In foto: draGo juteršek Ko neurje zajame dobršen del obcine V cetrtek, 27. maja, nas je v popoldanskem casu kljub slabim vremen-skim napovedim presenetilo neurje s toco, kakršnega starejši prebivalci ne pomnijo. Zaradi mocnega dežja s toco so prestopili svoje bregove šte­vilni potoki in potocki. Razmocen teren je bil razlog za proženje plazov, številne objekte je zalila voda. Tako so na pomoc priskocili gasilci in ga­silke vseh društev v obcini, aktiviran je bil štab CZ ter režijski obrat in šte­vilni zunanji pogodbeniki. Že pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v ne­sreci in tudi tokrat je bilo tako. Številni so priskocili na pomoc sosedom, prijateljem in znancem, kajti prva pomoc je najvec vredna. Zahvaljujoc vsem službam in soseski pomoci so bile posledice hitreje odpravljene. V Trnjavi so tudi sosedje brez besed priskocili na pomoc pri odstranitvi nanešenega materiala in cesta je bila kmalu prevozna. Hvala vsem, ki ste kakorkoli priskocili komurkoli na pomoc, kajti vidi se, da ce je hudo, še znamo stopiti skupaj in pomagati, zato še enkrat HVALA. besedIlo In foto: draGo juteršek Naredimo vec za cebele in druge opraševalce Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, prica zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva cebel. Od pobude, ki jo je predlagala Cebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politicna javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupšcini OZN v New Yorku 20. decembra 2017, so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega cebelarskega ucitelja Antona Janše, 20. maja smo praznovali svetovni dan cebel že cetrto leto. Sporocilo tega dne je jasno: Naredimo vec za cebele in druge opraše­valce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v bla­ginjo nam in našim zanamcem! Ob praznovanju svetovnega dneva cebel ni casa za tarnanje, je pa cas, ki ga namenimo poglobljenemu razmišljanju o preteklih dejanjih, ki so negativno vplivala na cebelarstvo in okolje, in o prihodnjih usmeritvah za izboljšanje pogojev v cebelarstvu in opraševalcih, o skrbi za hrano, o podnebnih in okolijskih temah, v smeri zagotavljanja boljšega narav­nega okolja za naše življenje. Pomembnosti cebel in opraševalcev in tudi posledic, ki bi lahko nastale ob zmanjšanju njihovega števila, se javnost cedalje bolj zaveda. Števil­ne izobraževalne in promocijske akcije, ki so povezane s praznovanjem svetovnega dneva cebel, iz leta v leto narašcaja in krepijo že omenjena zavedanja. K temu pripomorejo ucitelji in vzgojitelji, ki imajo pomemb-no vlogo pri vzgoji in izobraževanju otrok, družbeno odgovorna pod-jetja, ki na razlicne nacine, kot so sodelovanje z nevladnimi organiza­cijami pri raziskavah, postavljanje ucnih cebelnjakov, urejanje okolic in streh z medovitimi rastlinami, prispevajo k skrbi za cebelarstvo in okolje, obcine, ki se z zasajevanjem medovitih dreves in drugih rastlin v svojih okoljih trudijo za povecanje biotske raznovrstnosti in tako stremijo k trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, pa vse do širšega kmetijskega sektorja, ki v skrbi za cebele in okolje uporablja manj in v skladu z naceli dobre kmetijske prakse fitofarmacevtska sredstva, zasa­juje njive z medonosnimi posevki in skrbi za kasnejšo košnjo cvetocih travnikov ... Za zagotavljanje boljših pogojev za cebele in opraševalce pa se trudi vse vec posameznikov, ki na svojih gredicah in v cvetlicnih koritih zasajujejo medovite cvetlice in postavljajo domovanja za opra­ševalce. To je opaziti v Sloveniji. Širom sveta pa se trudijo sporocilo sve­tovnega dneva cebel prenesti tudi številna slovenska veleposlaništva, ki po svojih moceh pomagajo z organizacijo strokovnih konferenc ali drugimi dejavnostmi, ki jih organizirajo na že omenjene tematike. Pomembnosti cebelarstva in opraševalcev pa se ne nazadnje zaveda tudi politicna javnost v EU. V zadnjih letih je tako sprejela nekatere predpise v pomoc cebelarskemu sektorju. Slovenski cebelarji kot po­budniki svetovnega dneva cebel in še nekaterih drugih odmevnih akcij opozarjamo politicno javnost na pogoje cebelarstva tako v Sloveniji kot tudi na ravni EU. Tako kot kmet, ki je pomemben clen pri pridelavi hrane, je pomemben tudi cebelar, ki s pomocjo cebel skrbi za zagota­vljanje hrane. Cebelarji imajo v skrbi za ohranitev cebel zaradi podneb­nih razmer zadnja leta vse vec dela in stroškov. Da bi se jim olajšalo ta bremena, bi morala država sprejeti dolocene ugodnosti na podrocju povracila trošarin cebelarjem za energente, znižanja stopnje DDV za zdravila za zdravljenje viroze pri cebelah, razbremenitve nosilcev do-polnilnih dejavnosti prispevkov za zdravstveno zavarovanje po 55a. clenu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Na vse te zadeve opozarjamo pristojne že nekaj let. V smeri zašcite potrošnika si sloven-ski cebelarji prizadevamo, da bi se na ravni EU spremenila Direktiva o medu, ki bi dolocala informacije medu po državi izvora. Spomladanska pozeba pa tako kot drugemu kmetijskemu sektorju ni prizanesla cebe­larjem. Upamo, da bo slovenska politika tako družno, kot je delovala za dosego razglasitve svetovnega dneva cebel, delovala tudi pri reševanju omenjenih podrocij. V mesecu maju smo bili deležni številnih vsebin, ki jih naslavljamo na cebele in druge opraševalce. Te akcije naj potekajo vecji del leta, z mi-slimi o vsem, kar bo ohranilo naš planet zdrav in cist. Vsi ti mali koraki in prispevki, ki jih tvorno oblikujemo in izvajamo, predstavljajo del mozaika zdravega planeta. Naj bo prošnja slovenskim odlocevalcem ob 20. maju, da uredijo odprta vprašanja, ki jih že dalj casa naslavlja Cebelarska zveza Slovenije, vsem drugim pa, da se še naprej trudite za ohranitev cebel in drugih opraševalcev z zagotavljanjem pogojev za njihov obstoj. Vsem, ki praznujete svetovni dan cebel, iskrene cestitke! besedIlo: lIdIja senIc, foto: arhIV cebelarske zVeze sloVenIje Neurje, kakršnega v KS Rafolce še ni bilo Plaz v Skrhaniji. Po kar obetavnem, soncnem dopoldnevu je prebivalce KS Rafolce in tudi okoliških vasi v cetrtek, 27. junija 2021, okoli 18. ure popoldne pre­senetilo hudo neurje s toco in sodro ter preobilico dežja, ki je trajalo kar celih pol ure. Toca s sodro je še nekaj ur ostala na vrtovih, travnikih in njivah s svojo belo barvo, ki so jo kazili grdi in globoki kanali hudourne vode. Zabasale so se cevi in rešetke za odvodnjavanje, od vsepovsod je voda nanesla lesne odpadke, plastiko, igrace, sode … Voda je zalila nekaj objektov, sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov, poškodovale so se ceste, kamor se je naneslo veliko peska, odpadkov in blata, naplavin …Tudi najstarejši prebivalci se ne spomnijo takih nevšecnosti. Krajani so hitro pristopili k reševanju, preusmerjanju vode in prekopa­vanju, tudi s pomocjo avtomobilov in desk, da bi utrpeli cim manjšo škodo. Seveda pa proti plazovom, preobilni deroci vodi v potoku Cuda­va in Vrševnik in drugod niso bili ucinkoviti, tako so viški vode okolico poplavili in vdrli tudi v nižje stanovanjske prostore. Obiskala nas je tudi županja mag. Olga Vrankar s poveljnikom Civilne zašcite Lukovica in poveljnikom Gasilske zveze Lukovica. Vsem se zahvaljujemo za pomoc in samoiniciativo, predvsem za sanira-no otroško pot v Skrhaniji, od ustreznih organov pa krajani pricakujejo sanacijo, da bi se kaj takega ne zgodilo vec ali vsaj ne v tako veliki meri. besedIlo: VIktor jeMec, foto: arhIV krajanoV ks rafolce Trial državno prvenstvo Slovenije – 5. in 6. 6. 2021 Po daljšem premoru iz znanih razlogov se vracajo razlicne športne in druge prireditve, ki smo jih, priznati moramo, že kar pogrešali. Tako je na prostoru pri Avtomehaniki Kveder v Lukovici potekalo dvodnev-no tekmovanje v trialu za tocke državnega prvenstva. Na tokratnem tekmovanju žal ni bilo toliko gostujocih tekmovalcev in tekmovalk, ki samo tekmovanje naredijo še bolj privlacno. Da vse le ni bilo enostav-no, je poskrbelo vreme, ki je dodobra razmocilo progo ter tekmoval­cem in tekmovalkam povzrocalo nemalo preglavic. Sicer so si tokrat tekmovanje ogledali tudi nekateri obiskovalci, kar daje upanje, da se bomo pocasi vrnili v ustaljene tirnice. In kako je bilo tokrat oziroma kdo je zmagal ali zmagala in kdo ali katera je bila druga v soboto in ne­deljo? V soboto so prva mesta osvojili Severin Sajevec pred Matejem Kermavnerjem in Klemenom Setnikarjem, v DP mladinci je prvo mesto pripadlo Maksu Dežnaku, drugi je bil Jernej Žvan. Pri ženskah je prvo mesto na DP osvojila Lucija Sajevic pred Barbaro Dežnak, v najmlajši skupini DP otroci pa je zmagal Lovro Setnikar pred Galom Crnokicem in Davidom Pevcem. V nedeljo, 6. junija, so moški obdržali mesta, tudi pri mladincih in pri ženskah ni bilo sprememb, le pri otrocih sta mesti zamenjala Gal Crnokovic in Lovro Setnikar – Gal je bil tokrat boljši –, tretje mesto je pripadlo Davidu Pevcu. AMD Lukovica bo tekmovanje ponovno pripravilo v avgustu na Vranjskem. besedIlo In foto: draGo juteršek Srecanje našega DU s sosednjimi društvi upokojencev Prvo soboto v juniju je naše društvo upokojencev pripravilo druženje s sosednjimi društvi z ogledom Lukovice in njenih znamenitosti, kulturnim programom in druženjem ob Gradiškem jezeru. Sobotno srecanje Društva upokojencev Lukovica z drugimi društvi (5. 6. 2021). V lepem jutru smo se zbrali pri Gostilni pri Bevcu, kjer nas je pricakala naša predsednica društva Marijana Grošelj, ki nas je vse lepo pozdravi-la, še posebej goste iz DU Dob, Radomlje in Vir. Veseli smo bili županje Olge Vrankar, ki nas je prisrcno pozdravila, pohvalila naše delo in nam zaželela lep dan. Vlogo vodicke je prevzela Marijana Flis Lederer, ki zgo­dovino obcine zelo dobro pozna. Pri Gostilni pri Bevcu nam je Stane Jemec pokazal cevljarski muzej in nam povedal veliko zanimivega o cevljarski obrti in zgodovini Gostilne pri Bevcu, ki ima vec kot dvestoletno tradicijo. Stanetov oce je bil cevljar in je v bližnji lopi popravljal cevlje in skrbel za kmetijo. Za gostilno ni bilo casa in jo je dal v najem. Šele leta 1979 sta jo prevzela Stane in njegova mama, sedaj pa z gostinsko dejavnostjo nadaljuje Stanetov sin Dušan. Z ogledom smo nadaljevali na Starem trgu pri spomeniku. Kip Mari-je Brezmadežne je bil postavljen leta 1899 v spomin na umor cesarice Elizabete. Marijana nam je povedala veliko o zgodovini Lukovice in o mogocnih hišah, ki so nastale v furmanskih casih in obkrožajo Stari trg. Trg je lepo urejen in ga danes uporabljajo za razlicne prireditve. Z za­nimanjem smo jo poslušali. Lojze Kramar pa nam je veliko povedal o furmanih. Lukovica je bila zelo pomembna v furmanskih casih. Bila je prehodna postaja na poti z Dunaja v Trst. Furmani so v eno smer vozili les, moko, žito in druge kmetijske pridelke, v drugo pa kavo, sladkor in podobno blago. Lukovica ima res bogato zgodovino in o njej bi lahko še veliko govorili, toda cas nas je priganjal in morali smo se podati h Gradiškemu jezeru. Tam smo imeli kratek kulturni program. Taja, Sofija in Lina so nam zai­grale nekaj skladbic. Marjana Lipovšek in Mihela pa sta uprizorili šaljiv skec – pogovor rokovnjaških bab o njihovih »descih«. Sledil je še nastop zborcka Skrinjca. Po kulturnem programu smo se udeleženci srecanja okrepcali z zelo dobrim rokovnjaškim golažem in s pecivom, ki so ga spekle kmecke žene. Prijetno smo klepetali, vmes malo zapeli, uživali v pripovedovanju vicev in igranju mladega harmonikarja. V veselje nam je bilo, da nam je Martin Capuder tudi zaigral nekaj viž. Bilo je to lepo dopoldne. Radi smo prisluhnili Marijani Flis Lederer o zgo­dovini Lukovice in izvedeli veliko novega. Lepo smo se imeli ob Gradiškem jezeru na sprošcenem druženju. Mogoce se drugo leto spet srecamo. besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo Maselj Obcni zbor DU Lukovica Obcni zbor Društva upokojencev Lukovica dne 20. 5. 2021. Obcni zbor Društva upokojencev Lukovica je bil obicajno konec mese-rocnodelke, ki so svoje izdelke pokazale na stojnici. Likovniki so pripra-ca februarja. Letošnje leto je bilo zaradi korone precej drugacno, zato vili lepo razstavo svojih del na spletu. Vecino svojega dela so opravili smo obcni zbor opravili 20. 5. 2021. Potekal je v Gostišcu Cebelica na doma. Tudi clanice rocnodelskih delavnic so precej planiranega dela Brdu. Udeležilo se ga je 43 naših clanov. Drugih društev upokojencev naredile doma. Smo pa kolesarili in balinali. Prostovoljci so obiskali zaradi epidemije nismo vabili. Zbora se je udeležila tudi gospa županja, 117 naših clanov, starih nad 80 let ali bolnih, in jih obdarili s skromnim katere smo bili zelo veseli. V svojem nagovoru je pohvalila naše delo. darilom. Po porocilih smo izvolili novo predsednico in upravni odbor. Obcni zbor je otvorila predsednica Marijana Grošelj, ki je med drugim Predsednica je ponovno postala Marijana Grošelj. Obravnavali smo povedala, da se je njej in upravnemu odboru društva iztekel mandat, program dela za leto 2021, ki ga že uresnicujemo. Program je zanimiv, zato je ta obcni zbor tudi volilni. Mlada Sofija Capuder je za popestritev clani so ga prejeli ob placilu clanarine. zaigrala dve skladbi. Iz porocil o delu predsednice in vodij dejavnosti Obcni zbor smo uspešno zakljucili. Delovni predsednik Ljubo Samo­smo izvedeli, da smo plan dela za leto 2020 izvedli skoraj 90 %. Najmanj torcan se je navzocim zahvalil za udeležbo in nas povabil na okusno smo imeli izletov, ki so bili zaradi korone neizvedljivi. Smo pa opravili obaro, ki so jo pripravili v Gostišcu Cebelica. deset pohodov, prehodili Pot kulturne dedišcine, sodelovali pri poho­du Korak zase – korak za sladkorcke. Pri tem pohodu so sodelovale tudi besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo Maselj Dogajanje v Društvu podeželskih žena Lukovica Clanice Društva podeželskih žena Lukovica smo se odlocile za ponovno druženje in na pobudo gradiških punc ter z njihovo pomo-cjo pripravile tecaj uporabe defibrilatorja. 26. maja smo se tako zbrale z namenom okrepitve znanja tudi iz prve pomoci in oživljanja. Naš predavatelj Miha Veider iz ZD Domžale nam je vse nazorno demonstriral in tudi razložil. Vsaka udeleženka je lahko tudi sama preizkusila, da bi v dani situaciji tudi sama znala pomagati. Vsi vemo, da je pri zastoju srca vsaka sekunda va­žna. Ker smo vse mamice in babice, nam je po­kazal, kako pomagati pri oživljanju dojenckov in majhnih otrok. Preizkusile in naucile smo se še, kako oskrbeti hude rane in poskrbeti za pa-cienta do prihoda reševalcev. Gospod Veider je odgovoril tudi na naša vprašanja in lahko si le želimo ponovnega srecanja z njim. Prepricane smo, da nas lahko nauci še mnogo stvari, ki nam bi prišle prav v življenju. Zahvaljujemo se mu za cas in potrpljenje. Hvala tudi vsem te-cajnicam in TD Gradišce, ki nam je tudi tokrat dovolilo uporabo brunarice. besedIlo In foto: jerIca cerar Tekoce gnojilo za cvetoce balkonske rastline, ASEF, 2l Posebna sestava izboljšuje rast ter pospešuje tvorbo novih listov in cvetov. Redna uporaba gnojila zagotavlja bujno in dolgotrajno cvetenje. Bio vitalkur Naturen, SUBSTRAL, 500 ml Pršilo za dvig odpornosti pred škodljivci ali boleznimi. 4,40 €/kos Insekticid Flora Kenyatox Verde Plus, PLANTELLA, 750 ml Naravni insekticid iz naravnega piretrina za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega šcitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah. Pripravljen je za takojšnjo uporabo. 10,90 €/kos Pomicno strgalo z rocajem, MUTA Odlicen pripomocek za okopavanje, rahljanje zemlje in odstranjevanje plevela. 17,50 €/kos Sredstvo za zatiranje polžev, COMPO BIO, 500 g ali 1000 g Sredstvo za zmanjševanje populacije polžev lazarjev in slinarjev na prostem in v zašcitenih prostorih. 500 g 4,97 €/kos 1000 g 8,40 €/kos Insekticid proti osam in cebelam, EFFECT, 750 ml Posebna formula povzroci takojšnje unicenje in deluje podaljšano. Proti osam pršite v gnezdo z razdalje 3-4 m, proti osam 5 sekund in proti sršenom 10 sekund. 3,90 €/kos Kmetijsko vrtni center JARŠE, Industrijska cesta 15, 1235 Radomlje, tel.: 01 72 26 446 PON - PET: 7:00 - 19:00, SOBOTA: 7:00 - 13:00 Kmetijsko vrtni center DOL, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani, tel.: 01 56 39 350 PON - PET: 7:00 - 19:00, SOBOTA: 7:00 - 13:00 Kmetijska trgovina LUKOVICA, Vevrov trg 1, 1225 Lukovica, tel.: 01 72 36 650 PON - PET: 8:00 - 17:00, SOBOTA: 7:00 - 12:00 Kmetijska trgovina JEŽICA, Ježica 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 56 14 800 PON - PET: 7:00 - 15:00, SOBOTA: 7:00 - 13:00 Ponudba velja v vseh trgovinah KZ Domžale od 16. 06. do 13. 07. 2021 oz. do razprodaje zalog. P onudb a v elja v vseh t ehnicnih tr g o vinah L ošk e zadrug e od 21. 04. do 13. 05. 2021 o z. do r azpr odaje zal og. Nekatere fotografije so simbolicne. Ne izkljucujemo možnosti napak v tisku. Vse pravice pridržane. www.kzdomzale.si Bralna znacka v letošnjem šolskem letu Kljub pogostemu delu pred ekrani so v letošnjem šolskem letu ucenci dosegli lep uspeh pri branju za bralno znacko. Osvojilo jo je 65,4 % ucencev od 1. do 9. razreda na vseh lokacijah naše šole. Ucenci so naslednji: Ožbej Antonin, Matic Hocevar, Enej Kobe, Hana Prohinar, Julija Gabrovec, Katja Lavric, Eva Kuntner, Barbara Iglicar, Larisa Capuder, Neža Tereza Šircelj, Janez Pogacar, Armin Sejdi­novic, Lan Sojer, Miha Dragar, Hana Javernik, Brina Mohar, Eva Zupan, Gaja Božic, Rebeka Jere, Lejla Pervinšek, Ela Podlesek. Na fotografiji je odsotna Brina Mohar. Na zakljucno prireditev smo povabili priljubljenega domacega avtorja, Ljubljani, na valeti pa še knjigo Partljic.doc, ki jo ucencem podarja Dru-Boštjana Gorenca – Pižamo. Žal se kljub veliki želji zaradi covid omejitev štvo Bralna znacka Slovenije. nismo mogli srecati osebno. Zato je avtor za mlajše in starejše ucence Zahvaljujemo se g. Boštjanu Gorencu za bralne vzpodbude našim na Youtubu posnel dva razlicna programa. Vsi ucenci, tudi tisti, ki bralne ucencem in ob tem za veliko prepotrebne dobre volje. znacke niso osvojili, so poucno-zabavni program spremljali v ucilnicah. Posebna zahvala pa je namenjena vam, dragi starši. Zelo cenimo, da V 9. razredu pa je letos zablestelo 21 zlatih bralcev, ki so bili bralni znac-pri vzgoji svojega otroka vidite knjigo kot pomembno vrednoto, ki bo ki zvesti vsa leta osnovne šole. Vsem iskreno cestitamo! vašega otroka spremljala v vseh obdobjih na vseh poteh življenja. Naši zlati bralci prejmejo ob zakljucku dve nagradi: izlet v Hišo iluzij v besedIlo In foto: danIca dolar Grini svoje mlade pomocnike razveselil z Grinijevim zabavnikom Že poznate Grinija? To je vedno nasmejan vesoljcek, ki na Zemljo prihaja s prav posebno misijo – ozavešcati mlade o pomenu varovanja okolja. V Javnem komunalnem podjetju Prodnik skupaj z njim vsako leto pripravimo posebno ozavešcevalno akcijo za mlajše osnov­nošolce, saj se zavedamo, da je skrb za okolje treba ponotranjiti že v otroških letih. Otroci so odlicni ambasadorji varovanja okolja, z veseljem se ucijo in so ponosni, da lahko prispevajo svoj delež k ohranjanju našega planeta. Grini tokrat zaradi slabe epidemi­ološke situacije ucencev žal ni mo-gel obiskati v šolah, zato je zanje pripravil Grinijev zabavnik – revi­jo, polno zabavnih nalog na teme locevanja odpadkov, recikliranja, pitne vode in varovanja okolja na splošno. Prosil je ucitelje, da ga razdelijo med ucence drugih in tretjih razredov, ki so v zabavniku iskali nagradno geslo, s katerim so lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Ucenci so pridno reše­vali naloge in pošiljali nagradne kuponcke. Izmed vseh prejetih in pravilno izpolnjenih kuponckov je Grini izžrebal 30 nagrajencev, ki so prejeli Grini sestavljanko. Veseli nas, da otroci ter njihovi ucitelji in starši radi sodelujejo v Grinijevih ozavešcevalnih akcijah, saj le s skupnimi mocmi lahko poskrbimo za lep­šo prihodnost naših zanamcev. Vsem otrokom se zahvaljujemo za njihov prispevek k varovanju okolja, uciteljem in staršem pa za njihov pomem­ben prispevek k okoljski vzgoji in podporo našim prizadevanjem. besedIlo In foto: jaVno koMunalno podjetje prodnIk Na Prevojah je hokej doma! Zmago Berlec, nosilec zlate kolajne na svetovnem mladinskem prvenstvu skupine B (Sarajevo, 1983). Olimpijska bakla, ki je minuli mesec potovala tudi po naši obcini, je imela svoj del poti po našem lepem Crnem grabnu tudi hokejski pridih. In prav je tako, kajti v naši obcini, natancneje na Prevojah pri Šentvidu, ima hokej na ledu izmed vseh športnih panog najbogatejšo in najzavi­dljivejšo tradicijo. Zato se je spodobilo, da je na poti olimpijske bakle od Prevoj do Brda "hokejski duh" kot zastavonoša zastopal nekdanji uspešni hokejist in sedanji trener inline hokeja Zmago Berlec, doma-cin s Prevoj pri Šentvidu. Štiriinpetdesetletni Zmago ima kljub temu, da je zaradi spleta razlicnih okolišcin že pri svojih rosnih dvaindvajsetih letih zakljucil z aktivnim igranjem hokeja na ledu, za seboj zelo plodno in uspešno kariero. S tremi leti ga je na drsalke "postavil" njegov stric, Pircev Brane iz bližnjega Zaboršta, ki ga je tudi naucil prvih osnovnih hokejskih vešcin. Kot desetletni decek je pri ljubljanski Olimpiji zacel s svojim tekmovalnim udejstvovanjem skupaj s sovrstnikom in prijate­ljem iz Vira pri Domžalah, legendo slovenskega hokeja, Bojanom Zaj­cem. Starša sta ga od samega zacetka njegove hokejske kariere na tej poti nesebicno podpirala in mu v vseh pogledih vedno stala ob strani. Oba, tako Zmago kot tudi Bojan Zajc, sta svoje prve hokejske korake napravila prav na prevojskem bajerju. A ker v klubu ni bilo organizira-ne pionirske selekcije, sta se podala k ljubljanski Olimpiji, kjer sta oba definitivno pustila svoj pecat, Bojan kasneje tudi v slovenski hokejski reprezentanci. Trenerji v Ljubljani so kmalu prepoznali Zmagov hokej-ski talent, tako da je že s svojimi petnajstimi leti debitiral za clansko vrsto Olimpije. Zmago ima za seboj tudi zavidljivih devetinosemdeset nastopov za mladinsko državno reprezentanco nekdanje Jugoslavije, s katero je dosegel nekaj lepih uspehov. Hokejska klubska pot ga je iz Olimpije vodila v olimpijsko mesto, v Sarajevo, kjer se je hokejskemu klubu Bosna pridružil leta 1985. Iz bosanske prestolnice, kjer je služil tudi vojaški rok, se je po dveh letih ponovno vrnil nazaj v ljubljansko Halo Tivoli k svojemu maticnemu klubu HK Olimpija. Naslednja in hkrati njegova zadnja "hokejska postaja" pa je bil kranjski Triglav, pri katerem je Zmago tudi sklenil svojo aktivno igralsko kariero. Po dvajse­tletnem hokejskem postu se je Zmago pred leti ponovno vrnil nazaj v hokejske vode. Trenutno uspešno prenaša svoje bogato hokejsko zna­nje na mlajše rodove skozi trenerske aktivnosti v inline hokeju (op. a. hokej na rolerjih). Obenem pa je kot igralec veteranske ekipe HK Prevoje še vedno aktiven tudi na ledu. Kar se tice aktivnosti v inline hokeju, je treniral prakticno vse selekcije našega domacega kluba, s katerimi je dosegel vrsto zelo zavidlji­vih uspehov. Trenutno pa, kar se tega športa tice, Zmago širi svoje boga-to hokejsko znanje na Dolenjskem, in sicer kot trener ekipe iz Dolenjskih Toplic. Pri veteranski ekipi HK Prevoje aktivno sodeluje zadnjih osem let, ni pa aktiven zgolj na ledeni ploskvi, temvec tudi izven nje. Zmago ima iz svoje igralske kariere namrec mnogo poznanstev iz sveta hokeja, tudi izven meja Slovenije. Zato je prav on najvecji "krivec" za plodno sodelo­vanje z veteransko ekipo Hokejskega kluba Vojvodina iz Novega Sada. V vseh pogledih prinaša omenjeno medsebojno sodelovanje s srbskimi hokejskimi prijatelji dodano vrednost za vse, ne samo za oba hokejska kluba. Kajti ob tem, da so aktivni tudi na mednarodnem podrocju, oboji skozi medsebojno športno prijateljstvo širijo tiste najpomembnejše vre­dnote olimpizma in športa nasploh – prijateljstvo, povezovalnost, druže­nje, fair play, skratka "zdrav duh v zdravem telesu". Ob koncu pa še tale zanimivost – letošnje Zmagovo nošenje zastave ob olimpijski bakli po naši obcini ima zanj še dodaten pomen, saj je bil to njegov osebni "deja vu" kar se tice sodelovanja pri poti olimpijske bakle. Leta 1984, ko so bile zimske olimpijske igre v Sarajevu, je bil Zmago prav tako nosilec zastave, ki je spremljala baklo na poti do prizorišca olimpijade. Ko je olimpijski ogenj takrat potoval skozi Ljubljano, je bil Zmago namrec zastavonoša v eminentni družbi naše košarkarske legende Iva Daneva, ki je bil takratni nosilec olimpijske bakle. besedIlo: GreGor berlec, foto: osebnI arhIV zMaGa berleca Likovno ustvarjanje ob svetovnem dnevu cebel in otvoritvi dogradnje zimsko-letnega vrta ter Galerije Sivka Svetovni dan cebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega cebelarstva Anton Janša. Dan je posvecen cebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je clovek udomacil cebele za pridobivanje medu in dru­gih cebeljih pridelkov (na primer maticni mlecek, cvetni prah, cebelji vosek in propolis). V torek, 18. maja 2021, je Cebelarska zveza Slovenije v sode­lovanju z Gostišcem Cebelica otvorila zimsko-letni vrt, v kate-rem je tudi Galerija Sivka. V ta namen so ucenci 3. b razreda predhodno okrasili zunanje površine pred vhodom v galerijo s cebelarskimi motivi. Ustvarjanje s kredami jim je omogoca-lo kreativno in zabavno ustvarjanje. Povabljeni obiskovalci so naše likovno ustvarjanje takoj opazili in se nad njim navdušili. besedIlo: tIna perGar, foto: nataša kleMencIc štrukelj Upokojenci DU Lukovica zaceli s kolesarsko sezono Ob malo boljših epidemioloških podatkih smo upokojenci zaceli s ko­lesarjenjem. Žal nam je v mesecu aprilu vreme preprecilo kolesarsko turo. Tretji torek v maju nam je bilo vreme bolj naklonjeno. S Prevoj smo se odpeljali proti Podrecju in nato ob Kamniški Bistrici proti Kamniku. Ob Kamniški Bistrici smo naredili kratek postanek. Ivica in Jelka sta nas pocrkljali s cokolado. Polni energije smo se odpeljali proti Kamniku. Vsi ga poznamo, vendar je vožnja po njegovih ulicah vedno prijetna. Nada-ljevali smo proti Podgorju in nato proti Mengšu, kjer smo se posladkali z dobrim sladoledom. Kot vedno smo se ustavili pri Ravbarju na pici. Veseli, da nam je otvoritvena vožnja uspela brez nezgod, smo se odpe­ljali proti domu. Naša druga tura je bila 1. junija s Prevoj do Senožet. Del poti je potekal ob Kamniški Bistrici, kjer je vedno lepo kolesariti. V Dolskem smo nare­dili kratek pocitek. Tokrat nas je s posladkom razvajala Minka, ki je po­stala prababica. Nadaljevali smo ob Savi do Jevnice, nato pa po lepem mostu cez Savo do Senožet v bar Ivi. Tam nam je gospod Edo pripravil odlicne ribe s krompirjevo solato. Ob pijaci in dobrih rogljickih smo se dolgo zadržali v prijetnem klepetu. Treba pa se je bilo odpraviti naprej oziroma nazaj proti domu. Prevozili smo približno 50 km. Jani nas je varno in uspešno vodil, Lojzka pa je poskrbela, da nihce ni zaostal ali pa se izgubil. Bilo je lepo. Ljubitelji kolesarjenja v našem društvu, pridru­žite se nam. Naslednja kolesarska tura bo tretji torek v juniju. Odpeljali se bomo proti Ljubljani. besedIlo In foto: danIca osolnIk Dobro delo rodi rezultate Zahvaljujoc se objavam v številnih medijih, tudi v Rokovnjacu, je 19. maja 2021 Program Svit prejel nagrado Prizma – nacionalno strokovno nagrado, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim orga­nizacijam za odlicnost izvedenih komunikacijskih programov na podrocju odnosov z javnostmi. Program Svit je nagrado prejel za leti 2019 in 2020 za kampanjo »Poskrbi za svojo rit, odzovi se v Program Svit«. Želja kampanje je bila zagotoviti dobro odzivnost v program, pripomoci k ozavešcanju o raku na debelem crevesu in danki, povecati zavedanje o pomenu zdravega nacina življenja ter povecati prepoznavnost in ugled programa. Nagrada potrjuje, da so delo opazili tudi strokovnjaki s podrocja odnosov z javnost-mi, prav tako nagrada Program Svit postavlja ob bok ostalim nagrajencem, kot so na primer Lidl, Telemach, LUNA\TBWA in ostali, ki imajo za izvedbo svojih kampanj bistveno vec sredstev kot Program Svit. Ob tej priložnosti se sodelavci Programa Svit iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripo­mogli k prepoznavnosti in vidnosti programa ter njegovih sporocil. VIr In foto: proGraM sVIt Organiziran cetrti dogodek, namenjen kakovostnejšemu življenju starejših v Srcu Slovenije Razvojni center Srca Slovenije je 26. maja 2021 organiziral cetrti do-in informiranja, ki ga v okviru EU_SHAFE projekta v Sloveniji organizi­godek v okviru projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in ramo 23. junija, od 10.30 do 12.30. Dobre prakse iz Slovenije bodo starosti prijazna okolja. Tokrat so bile predstavljene dobre prakse iz predstavile organizacije Sopotniki, ZDUS, Simbioza in Telekom Sloveni­petih evropskih držav s podrocja komunikacije in informiranja sta-je. Uradno vabilo bo objavljeno dva tedna pred dogodkom. rejših, udeležili pa so se ga Obcina Litija, Obcina Šmartno pri Litiji, Ob­cina Lukovica, Dom Tisje, Zavod Oreli iz Kamnika in LAS Srce Slovenije. besedIlo: anIta Molka, foto: arhIV razVojneGa centra srca sloVenIje Komunikacija in informiranje sta kljucnega pomena za starejše, saj vsaka informacija pripomore k lažjemu prilagajanju. Starejši najveckrat potrebujejo informacije o prevozih, upokojitvi, pravnih zadevah, zdrav­ju, preprecevanju bolezni, ucinkih zdravil, prehrani, raznih programih, prostem casu in kulturnih dejavnostih. Sodelovanje s starejšimi po­membno prispeva k njihovi kakovosti življenja, saj jim vsaka pomoc okrepi obcutek pripadnosti in ustvari medsebojno spoštovanje. Predstavljene dobre prakse iz Španije so poudarjale predvsem po­membnost preprecevanja »ageizma« oz. zaznavanja problema nega­tivne in stereotipne podobe starejših, ki jo je treba odpravljati, ter po­membnost priprave starejših na posvetovanja z zdravnikom, s katero se izboljša komunikacija in ucinkovitost izvedbe. Najvec zanimanja s strani udeležencev je bilo za dobri praksi s Portugal-ske in Irske. »ReHab« omogoca uporabo brezplacne inovativne tehno­logije za interakcijo na daljavo, s cimer se poveca aktivna udeležba sta­rejših obcanov v skupnosti, preprecuje kognitivne in motoricne upade, spodbuja avtonomijo starejših in digitalno pismenost. Irska dobra praksa »ALONE« pa ravno tako starejšim ponuja brezplacno tehnologijo, kot so pametni merilniki krvnega tlaka, pametni glasovno vodeni zvocniki, pa-metne ure, ki spremljajo srcni utrip, sledijo hoji in vzorcem spanja ipd. Izboljša se telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja. Podobna dobra praksa se je pricela izvajati tudi v Obcini Litija (v Obci­ni Šmartno pri Litiji se že izvaja), ki sedaj subvencionira storitev oskr-be na daljavo, ki starejšim, invalidom in bolnikom s težjimi boleznimi omogoca daljše in varno bivanje na domu. Gre za storitev E-oskrbe Telekoma Slovenije, ki predstavlja socialni servis celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma na daljavo. Po vsaki predstavitvi je sledila krajša diskusija o primernosti dobre prakse za lokalno okolje, predstavljen pa je bil tudi novi LAS projekt »Tocka za starejše«, ki se je uradno pricel izvajati v zacetku junija 2021. Vodilni par­tner je LAS Srce Slovenije, partnerji pa Obcina Litija, Obcina Lukovica in Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji. V prvi fazi (leto 2021) se bo izve­dla predstavitev dobre prakse Zavoda Oreli in prenos znanja na preosta-lo obmocje LAS. V ta namen se bo organiziralo predavanje o Strategiji dolgožive družbe ter tri delavnice na temo prostovoljstva, projektnega vodenja ter vzpostavitve in vodenja info tock. Delavnice bodo namenje­ne vsem, ki želijo spoznati kamniški model in pridobiti vešcine za koor­dinatorja mreže za pomoc starejšim. V drugi fazi (leto 2022) pa bodo v Litiji, Lukovici in Šmartnem pri Litiji vzpostavljene »Tocke za starejše« po modelu Zavoda Oreli, vzpostavila se bo mreža sodelujocih organizacij in prostovoljcev ter razvile storitve za starejše. Vabljeni tudi na spletni mednarodni dogodek na temo komuniciranja Kosovni odpadki niso odpadki ekološkega otoka! Obcinska uprava je že veckrat izpostavila pomen ekoloških otokov in locenega zbiranja odpadkov na teh otokih. Ponovno poudarjamo, da na ekološki otok ne sodijo kosovni odpad­ki, nevarni odpadki ali embalaža in mešani odpadki. Lukoviški eko­loški otok je sigurno odraz nespoštovanja pravil locevanja razlicnih vrst odpadkov med seboj, saj nekateri prebivalci še vedno odlagajo odpad­ke ne glede na njihovo vrsto neposredno na ekološki otok. Obcani imate še vedno omogoceno brezplacno oddajo odpadkov v zbirnem centru Dob: • locenih frakcij kosovnih in nevarnih odpadkov (velja za tiste upo­rabnike, ki ste vkljuceni v sklop izvajanja javne službe ravnanja s ko­munalnimi odpadki), • zeleno vrtnega odpada, npr. vejevje, listje, ipd., velja za tiste, ki ste vkljuceni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (rjav zabojnik). Obcane pozivamo k doslednemu spoštovanju pravil locenega zbiranja odpadkov. besedIlo In foto: obcInska upraVa Prostofer – brezplacni prevozi starejših v Lukovici Vabilo k sodelovanju Obcina Lukovica je v mesecu juniju pristopila k vseslovenskemu prostovoljskemu projektu za mobilnost starejših. Obcina Lukovica k sodelovanju vabi prostovoljne šoferje, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje in so v svojem prostem casu pripra­vljeni pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vabimo vse voznice in voznike, ki želite postati prostoferji, da to sporocite Obcini Lukovica na telefon 01 72 96 300 ali e-naslov: info@lukovica.si, kjer vas bomo vpisali v seznam prostoferjev in vam podali nadaljnje informacije o projektu. Pridružite se nam in postanite prostofer! obcIna lukoVIca Nevestno ravnanje Kar nekaj casa že opažamo, da nekateri ljudje ne razumejo, da je zabojnik za odpadke, ki stoji ob pokopališcu, namenjen samo za potrebe pokopali-šca. Problem opažamo že kar nekaj let in tako smo se odlocili, da to napi­šemo še v glasilu Rokovnjac. Vljudno prosimo nekatere nevedne krajane oziroma mimo vozece se ljudi, naj zabojnika ne polnijo z gospodinjskimi oziroma gradbenimi odpadki ter odpadki, ki nastanejo po pikniku. Ce se zadeva ali ravnanje ne bo izboljšalo, bomo primorani postaviti nadzorno kamero. besedIlo In foto: janko kuhar Vse dosedanje clanice Društva podeželskih žena Lukovica in tudi ostale žene VABIMO NA OBCNI ZBOR DRUŠTVA. Dobimo se v petek, 25. junija, ob 10. uri, v Gostilni pri Gašperju na Prevojah. Lepo vabljene, da se nam pridružite! društVo podeželskIh žena lukoVIca OBVESTILO IN POVABILO Društvo upokojencev Lukovica vabi svoje clane na pohod Slakove in Pavckove mladosti, ki bo 19. junija 2021, ob 8. uri. Zbirališce in prijave pohodnikov bodo ob 8. uri v Mirni Peci. Do Mirne Peci se bomo odpeljali s svojimi avtomobili. Vse informacije dobite na telefon 031 351 987 (Marijana Grošelj). društVo upokojenceV lukoVIca Preventivno ukrepanje ob nevihtah Za zašcito naprav pred morebitnimi poškodbami in unicenjem zaradi udarov strel priporocamo izklop naprav iz vseh omrežij. Poškodovane naprave. Izklop naprav. V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršca med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost mocnejših neviht z udari strel povecuje. Podatki kažejo, da strele rade unicijo ali poškodujejo naprave, kot so te­levizorji, racunalniki ali modemi. Zaradi okvare ali unicenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najucinkoviteje zašcitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televi­zor, TV-komunikator, modem, radio in racunalnik. Pri tem je treba elek­tronske naprave izklopiti iz elektricnega omrežja oz. elektricne vticnice (televizor, racunalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komuni­kacijskega omrežja oz. UTP-vticnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). Kako vemo, ali je nevarnost v naši bližini? Ce med bliskom in gromom pretece 10 sekund, pomeni, da je strela od nas oddaljena približno 3,4 km. A ker vedno ne moremo preštevati sekund, ki minejo od zaznane­ga bliska do slišanega grmenja, imamo za vas bolj prakticno in pred­vsem zanesljivo rešitev. Brezplacno SMS-obvešcanje o strelah Telekom Slovenije svojim uporabnikom mobilnih in fiksnih storitev omogoca brezplacno storitev Strela alarm, s pomocjo katere lahko v realnem casu preko sporocila SMS prejmete informacijo o strelah na obmocju vašega fiksnega prikljucka. Na prejemanje brezplacnih sporocil se lahko narocite tako, da na šte­vilko 041 145 000 pošljete SMS s kljucno besedo STRELA, naredite presledek ter navedete vaše UPORABNIŠKO IME ZA FIKSNE STORITVE Telekoma Slovenije. Primer zapisa v SMS sporocilu: STRELA novakj Storitev Strela alarm temelji na sistemu Scalar, to je sistem, ki ga je po­sebej za spremljanje strel razvil Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV), s pomocjo katerega se beležijo strele v realnem casu. besedIlo In foto: telekoM sloVenIje Na podlagi 3. clena Pravilnika o uporabi Soncne dvorane Lukovica (Uradni vestnik obcine Lukovica, št. 6/19) Obcina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS Za uporabo soncne dvorane Lukovica za sezono 2021/2022 Športna društva, klube in druge zainteresirane uporabnike vecna­menske športne dvorane – Soncne dvorane Lukovica (v nadaljevanju: dvorana) vabimo, da oddajo vlogo za uporabo dvorane za sezono 2021/2022. 1. V dvorani so možne vadbe, treningi, rekreacije za športna društva in klube ter organizirane skupine, in sicer od ponedeljka do petka predvidoma od 16.30 do 21.30. Dvorano je ob sobotah in nede­ljah na podlagi pisne vloge možno najeti tudi za tekmovanja in prireditve. 2. Dvorana se zainteresiranim uporabnikom oddaja v uporabo za športno rekreacijo društev, tekmovanja in izvedbo prireditev. Dvorana se odda v uporabo glede na prioritetni vrstni red, do-locen v 4. clenu Pravilnika o uporabi Soncne dvorane Lukovica (Uradni vestnik Obcine Lukovica, št. 6/19). 3. Vlogi za korišcenje dvorane sta objavljeni na spletni strani Obcine Lukovica https://www.lukovica.si/. Rok za oddajo vloge je 23. julij 2021 oziroma do zapolnitve vseh prostih terminov na na­slov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali na e-pošto: obcina.lukovica@lukovica.si. 4. Cene za uporabo dvorane so dolocene v Uradnem vestniku Obci­ne Lukovica, št. 7/19. A. UPORABA DVORANE ZA VADBO Uporaba dvorane v casu od 16:30 do 18:30 Površina EUR/uro Cela dvorana 35,00 2/3 dvorane 30,00 1/3 dvorane 15,00 Uporaba dvorane v casu od 18:30 do 21:30 Površina EUR/uro Cela dvorana 40,00 2/3 dvorane 35,00 1/3 dvorane 20,00 Uporaba dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih Površina EUR/uro Cela dvorana 45,00 Cena vsebuje najem izbrane površine dvorane, garderobe s tuši, sanita­rije in cišcenje. Najem dvorane je možen za minimalno eno uro. B. UPORABA DVORANE ZA TEKMOVANJA Uporaba dvorane za tekmovanje je možna ob zakupu cele dvorane za najmanj 4 ure, ob vikendih in praznikih. Društva iz Obcine Lukovica 40 EUR/uro Društva izven Obcine Lukovice 60 EUR/uro Cena vsebuje najem celotne dvorane, garderobo za sodnike, tribuno, garderobe s tuši, sanitarije, semafor in cišcenje. C. UPORABA DVORANE ZA PRIREDITVE Uporaba dvorane za prireditve je možna ob zakupu cele dvorane za najmanj 4 ure, ob vikendih in praznikih. Za ogled prireditve se ne Za ogled prireditve se pobira vstopnina EUR/dan pobira vstopnina EUR/dan DOMACI 600 1.000 TUJI 800 1.200 Dvorano za prireditve pripravi upravljavec, tj. Obcina Lukovica (zašcita parketa, priprava tribun). V ceno je vkljuceno cišcenje dvorane in upo­raba sanitarij. Postavitev odra in stolov je možna po dogovoru in z doplacilom 240,00 EUR. Cene za uporabo dvorane so brez DDV. Na osnovi pregleda prejetih vlog bo Obcinska uprava Obcine Lukovica pripravila urnik uporabe dvorane. Ob zakljucku pregleda vseh vlog bo Obcinska uprava Obcine Lukovica obvestila vse vlagatelje, in sicer po elektronski pošti, ki bo navedena na vlogi. Med Obcino Lukovica in uporabniki dvorane bo v nadaljevanju sklenje­na pogodba o uporabi dvorane. Vadbe, treningi in rekreacije v Soncni dvorani Lukovica bodo po­tekali, v kolikor bo mogoce zagotoviti vse zahteve in priporocila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za zmanjšanje tve­ganja za prenos okužb s COVID-19 za skupinske vadbe v zaprtih prostorih. V primeru da zahtev in priporocil, danih s strani NIJZ, upravljavec ne bo mogel zagotoviti, bo o tem po elektronski pošti pravocasno obvestil vse vlagatelje. datuM: 17. 6. 2021 šteVIlka: 3528-0016/2021-1 MaG. olGa Vrankar, l.r. županja ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjac Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje Erdani šport d.o.o iz Domžal Erdani šport d.o.o. bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjaceve križanke podaril kolesarsko celado. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na trgovino Erdani šport d.o.o., Rojska cesta 18D, 1230 Domžale. Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 6. julija 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali ske­nirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka majske številke Geslo nagradne križanke: RAZSTAVA TULIPANOV. Nagrado prejme: Olga Razpotnik. Za prevzem nagrade se nagrajenka obrne na blagajno pri vhodu v park Arboretuma Voljci Potok na dan obiska. Cestitke se glase od prekmurskih ravnic do sinjega morja, od ocaka Triglava do Kolpe, ki se v soncu lesketa, vsi želimo ti vse najboljše, naša Slovenija! Ob dnevu državnosti želimo vse najlepše vsem državljanom, obcanom ter krajanom. športno društVo zlato polje In krajeVna skupnost zlato polje VSE NAJBOLJŠE, DOMOVINA! Pred 30 leti so na junijski kresni vecer kresovi zmagoslavno oznanjali rojstvo samostojne države Republike Slovenije. Slovenci smo uresnicili svoj tisocletni sen. Danes je naša mlada država polnopravna clanica evropske družine narodov, suvereno zastopana v vseh mednarodnih institucijah in polno odgovorna za svoj lastni razvoj in svojo identiteto. Ob tako pomembnem jubileju naše domovine prižgimo vsi državljani kresove ljubezni in spoštovanja v svojih srcih, naj zaplapolajo slovenske zastave ob Zdravljici, z najboljšimi željami za njen vsestranski razvoj, napredek, zavezo naše pripadnosti in narodni ponos. Vsem obcanom in obcankam iskreno cestitamo in želimo ponosno praznovanje. Kmalu bo pred nami tretji "okrogli" jubilej naše domovine - trideset let države Slovenije. Med mnogimi izmed nas, je še vedno živ spomin na tiste zadnje junijske dni iz leta 1991. Plebiscitni odlocitvi naroda iz decembra 1990, je cez pol leta sledila formalna potrditev. Slovenija je uradno, pred vsem svetom razglasila rojstvo svoje države. Uresni-cen je bil sen mnogih generacij naših prednikov. A, kot vemo, pot do tega nikakor ni bila posuta s cvetjem. Narodovo veselje vecera, ko je bilo na Trgu Republike v Ljubljani razglašeno rojstvo nove države, so naslednje jutro zamenjali panika, strah in negotovost. Tanki jugoslo­vanske armade so zasedli slovenske ceste, vojaška letala so pricela s preletavanjem slovenskega zracnega prostora. Pricela se je deset­dnevna vojna za Slovenijo, iz katere je slovenski narod izšel kot veliki zmagovalec. Družno, brez izjeme, smo stopili skupaj, v bran svoji do-movini, v bran soglasni narodovi odlocitvi o samostojni in neodvisni državi. Enotnost naroda, junaštvo pripadnikov Teritorialne obrambe in Policije ter modre in preudarne odlocitve takratnega politicnega vrha - vsi ti dejavniki so se zlili v mozaik zmage. Zato, bodimo hvale­žni, da imamo lastno državo in se hkrati tudi zavedajmo, da mnogi številcnejši narodi od našega, nimajo tega privilegija. Naj nam pa ob hvaležnosti, dogodki izpred tridesetih let služijo tudi kot navdih pri naslednjih narodovih izzivih, saj lahko edino z enotnostjo, medseboj­nim sodelovanjem, solidarnostjo, dosežemo uspehe, kot smo jih pred tremi desetletji. Kljub vsemi razlikami med nami, pa nas še vedno vec stvari med seboj povezuje, kot razdvaja. In na tem lahko gradimo op-timizem za svetlo prihodnost vseh nas. Vsem obcankam in obcanom iskreno cestitamo ob dnevu državno­sti, z željo, da ob prazniku za hip odmislimo naše vsakdanje skrbi in s ponosom nazdravimo naši domovini za njen trideseti rojstni dan. Spomnimo pa se istocasno s spoštovanjem tudi vseh tistih, ki so pred tridesetimi leti dali svoja življenja za našo domovino. Slava jim. Vse najboljše, draga naša Slovenija. Bog te živi na veke! Na podlagi 41. clena Zakona o referendumu in o VOLIŠCE 4.10.21 -ŠPORTNO DRUŠTVO ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 -uradno ZLATO POLJE precišceno besedilo, 47/13, 6/18 -odl. US, 52/20), Podgora pri Zlatem Polju 1 izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovce in Zlato Polje. SKLEP O DOLOCITVI VOLIŠC IN OBMOCIJ VOLIŠC VOLIŠCE 4.10.22 -PODRUŽNICNA ŠOLA (IZVLECEK) BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica za izvedbo glasovanja na zakonodajnem Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golcaj, Jelša, referendumu o Zakonu o spremembah in Korpe, Mali Jelnik, Podsmrecje, Prevoje, dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1G, v 10. Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek 11.julija 2021. in Zlatenek. VOLIŠCE 4.10.17 – PODRUŽNICNA ŠOLA VOLIŠCE 4.10.23 -VECNAMENSKI OBJEKT KRAŠNJA Cešnjice 8, Blagovica Krašnja 14a, Lukovica Cešnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše. VOLIŠCE 4.10.24 – ZADRUŽNI DOM TROJANE Trojane 6 VOLIŠCE 4.10.18 -KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Stari trg 1, Lukovica Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Ucak, V Zideh in Zavrh pri Lukovica pri Domžalah: Gradiška cesta, Trojanah. Kersnikova ulica, Koseskega cesta, Laze, Mackova cesta, Maklenovec, Maroltova ulica, Mlaka, Mlakarjeva ulica, Obrtniška ulica, Podpec, VOLIŠCE 4. 10.901 – DRUŠTVO LIPA Pot v rovca, Stara pot, Stari trg, Šolska pot, DOMŽALE Trojanska cesta vsa, razen 2, Ulica Frana Ljubljanska 58, Domžale Milcinskega, Ulica Jelke Komotarjeve in Vevrov trg. Predcasno glasovanje. Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradišce pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Praprece, Trnjava, Videm pri Vsa volišca na obmocju okraja so dostopna Lukovici in Zgornje Praprece. invalidom. VOLIŠCE 4.10.19 – KULTURNI DOM A. M. Številka: 042-11/2021-2 SLOMŠKA ŠENTVID, Datum: 3. 6. 2021 Veidrov trg 4, Imovica, Lukovica pri Domžalah: Trojanska REPUBLIKA SLOVENIJA cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA pri Lukovici in Vrba. 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE VOLIŠCE 4.10.20 – ŠPORTNO TURISTICNO DRUŠTVO RAFOLCE, Rafolce 11 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Dupeljne, Rafolce, Straža in Vrhovlje. Helena Mejac, univ. dipl. prav. Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Solza, žalost in bolecina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 65. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat in stric FRANC TRDIN, po domace Cvelov Francelj iz Zgornjih Lok pri Blagovici. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose­dom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, svece, svete maše in pomoc ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvalju­jemo PGD Blagovica za spremstvo na pogrebu, Petru Urankarju in Anji Kotnik za ganljive besede ob zadnjem slovesu ter Andražu Štruklju za izredno lepo zaigrano poslovilno skladbo. Hvala g. žu­pniku Dragu Markušu in kaplanu Tadeju Ložarju za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Vsi njegovi RACUNOVODSKI SERVIS Našemu racunovodskemu TECAJI CPP-PRICETKI: servisu zaupa že vec kot 12. 07., 26. 07., 09. 08., 23. 08., 13. 09. 2021 450 strank. TECAJ za izpit-TRAKTOR: 05.07., 06.09. 01 300 32 16 POŠLJITE POVPRAŠEVANJE! racunovodstvo@proevent.si Prijave: Avto šola Loncar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 031 / 209 – 501 ali SPOT tocka - 1230 Domžale avtosola.loncar@siol.net racunovodski-servis.si Vse za ustanovitev podjetja AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJTel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si Še vec modrih novic na spletu www.modre-novice.si