llrodnlStve U npravai Ljubljana Kopitarjeva I. Telefon UL81—23 64. lieso&ua naročnina 11 Ur. — Cek. rBt>. Ljubljana 10.65(1 u naročnino tn 10-894 M Inaorate. izključno *»■ •topetvo ta oglase ta Italije ta lnozemitvai DPI 8. A- Milano. Bokopleo« na »raJaroo. Zuraehmende Heftigkeit des Ringen an der Ruhr, am Rhein und in Bergischen Land Dio heftige Abwchrschlacht in Italien dauert an — Neuer Angriil der Sowjets im Samland Siidlich davott dringen schvviichere Ab-teiluugcu gegeu den r'raukouw«ld vor. Zu schvveren Kiimpten kam es im Main-Dreick bei U a m b o r g , » o der Aus dem Fiihrerhauptquartier, 14. LApril. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: lin Siiden dor Ostlront warl der Feind beiderseits dor oberen Raab, siidostlich und dstiirh S t. P ii I t p n netio Krafte in dio Schlacht. Heftige Gebirgskample gegen starke sovvjoli-Rclie Kraftegruppen sind iin Gange. Die Restbesatzung von Wien kanipll aul dom VVestuler der Donau standhalt und tapler gegen die bolschevvistischo tJobermaeht. Im March-Winkel nordostlich Wien liihrten starko feindiiche Angriffe zu Linhriichen, dio abgeriegelt vvurden. Zvvischcn March und dem Quellgebiet der Netil ra sehlugen unsere Truppen zahlreiehe Angriffe des Gegners zuriick. An dor Front bis zum Stettin er II a i f, an der Danziger Burht ttnd in Kurland fanden keine besonderen' Knmplhandltingen statt. In S a ni m I a n d trat der Feind nach sehwerem Trommelteuer mit iifier 20 Schtltzendivisionrn, unterstiitzt durch starke Panzer- und Luftvvatfenkrafte, zum Angrilf nn. Trotz lapforen Wider-Rtandes unserer Truppen erzielten die SovvjetR mehrere tiefe Einbriiche, lini die erbiltert gckiimplt wird. Der Gegner verlor bishor 39 Panzer. Im Norilabschnitl dor Westfronl kam es bei anhaltend starkem Druek nur an der I j s s e I, zvvischen E ni r und W o -ser und an der unteren Aller zu gros-seren Kamplhandlungen. An der Elhe gelang es dem Feind nach hettigen Kampfen, mil schvvarhe-ren Kraften siidostlich Magdeburg iiuf dein Ostuler des Flusses Fuss zu fasscn. Gegenangrille gegen dic iiher-gcsetzten Amerikaner sind im Gange. Das erhillerto Ringen an der R u h r mili am Rhein sowic im Bergischen Land dauert mit zunehmender Heltig-keit nn. Grenadiere. Fallschirmjager nnd Panzer sehlugen in dem verengten Kampfrauin zahlreiehe Angriile iiber-fegener Krnil© unter beiderseits hohen Verlusten ab nnd walirten den Zusam-nienlmng der Front. Um mehrere Ein-bruchsliickcn vvurde in den Abendstun-den noch hctlig gekiimpll. In Mitteldculsehland. dran-gen die Amerikaner durch Angrilfe nach Norden und Siidnstcn weiter ein. Aufklarungsverbiindo fiihllen gegen die S a a I e bei II a 11 o und gegen den Raum beiderseits Z e i 11 vor. Unsere Kampfgruppcn im II a r z vcrvvehrten dem insbesnndere vom WeRten und Siiden angreifenden Gegner den Eintritt in das Gebirge. Nach schweren und verluslreichen Kampfen haben die Amerikaner dio Siidnstauslauler des Thiiringer W a 1 d e s iibcrwundcn und stehen im Kampl um die Saaleiibergiinge zvvischcn Jona und Saalleld, dessen Besatzung vviederholtc Angrilte abvvehrte. Gegner nach iiiehriualigen Ausati don Fluss iiberschreileu untl von listen in die Stadt eindringrn kotimo. Dio von \Yesten ungreifemlen Amerikaner blieben bei GerolzlioKen an tlen lliiugon des Stoigervvaides liegen. Der Oruck gegeu unsere Front zvvischen N e u s t a d t au der A i s c h und Hoilbronn hat sich verstarkt. Durch Imlgcsclzte Angriile eigener Ableiiun-gen im Riicken uud hianken des dorl angreilenden Feiudos vvurde ein woi-teres Vordringcn verinudert. Truppen eines hier omgesetzten Armcekorps verniehieten in uer Zcil vom 1. bis 13. April 123 Panzer. Auch im nordlichen Schvvnrz-w a I d umi in der j.iieinebeue siidlich Ratstal seizlo der Geguer seine Angrilie lori. In schvveren tiebirgs- und Orls-kamplcn vvurden seine Einbriiche nach einigon Kiloinelcrii liodongovvinn zum Stehen gebracht. Die tapfure besatzung von Muslatt ist nach heldenhaitem Kampl der feindlichen Ueberinucllt er-legcn. im Siidteil der W o s t a I p e n -Front zersclilugen unsere Gebirgslruppeu vvic-derholto regiuienlsslarke Angriile gaul-lislischer Aipenjager. Itn Ostabschuilt der italieni- Boljševiki zavrnjeni na jugovzhodu 4t ft Berlin, 14. aprila. Glavni dogodek na bojiščih je bil v četrtek hoj na sredini zahodnega bojišča. Čeprav je hrabra braunschvveigska posadka s svojim žilavim odporom vezala močne sovražne sile, je sovražnik nadaljeval s svojimi premiki pnoti vzhodu. Ojačil je svojo oglednike silo, ki so prejšnjega dne sunile do Magdeburga ter skušal prodreti v mesto z jugozahoda in severozahoda. Sunki pa so se 'izjalovili v ognju težkega nemSkega orožja. Severno od Brnim-schweifra pa je sovražnik strnil neko nad a 1 j n jo ok 1 epn i šk o skupino. Ta je sunila južno mimo Salzvvedela v dveh kolonah ter prodirala urno proti \Vitten-bergu. Tam so se oklepniskemu klinu zoperstavilp nemške sile ter ga zadržalo. Južno od llarza se je poostril položaj s tein, da je med Nordhauspnom in llmp-nauom pričela z napadom proti vzhodu tudi tretja severnoameriška armada. Ta pritiska v vež kolonah proti ThtirinSkl Saali. Severna kolona je korakala okoli Ilarškega masiva ter dosegla področje pri Eiflehenu, v katerega težiSču sp je sovražnik med Merseburgom in .leno prerinil do Saale, medlem ko so se južno kolone zaustavile ob severnih pobočjih Thiiriiiškoga gozda po skromnem napredovanju. Da 6e je končno glavnina sovražnih oddelkov, ki so jih vedno znova zadevali protisunki, zaustavila pred Sanle, je zasluga posadk, ki so sp branilo do skrajnosti, mpd njimi tudi wei-marske posadko, in ki so zadaje sovražniku močne krvave izgube. Istočasno z novim napadom v Thtl-ringenu pa so Severnoamerikanci oja-čili svoj pritisk v Mainfrankenu, da bi zavarovali svoj južni bok. Ob južnem robu ThiirinSkega gozda so dosegli Kro-nne.h, dalje proti zahodu pa eo s« pre seli on F r o u I oatini die Ahvvehr- . rjniii do zgornjega teka reke Main, ki schlacht mit gleichbleibendcr Ueltig- ca na r.pnl:ArnSn, r\-t IT,ccti,pli, ,, cmnri keit ihren Forlgang. Im Verlauf orbitlerter Kiimpfe konnlen unsere Grenadiere lielere Einbriiche vvestlich und nordwesllich Lugo und eine Landitng Ieindlicher Kriillo im Meslteil des Coni acc h io-Soes nicht verhindern. Dio Angriile des Gcgners siidlich und siidvvestlich I m o I a blieben bis aul ortliche Einbriiche erfolglos. An der Ligurisehen Kiiste grill der Feind vvieder unter Einsatz slarker Kriillo an und erzielto im Zu-satnmenvvirkon mit Banden, die von riickvviirts angrilfen, einen ticfcren Einbruch. Die Angrilfslatigkeit aus der Luft besehrankte sich am Tage vorvviogend auf Bombenahvvurle schvviicherer nord-nmorikaniseher Kamplverbando aul norddeulsebes Gebiet. In Wohu-vierleln von Neuiniinster entstanden starkere Schaden. In der Nacht vvurden durch britische Terrorvorbiindo erneut einige norddeulscho Stiidte an-gogriffen Nach bislierigen Meldungen vvurden 16 anglo-amerikanischo Flugzeuge abgeschossen. In Fortliihning ihres harten Kamp-los gegen den leindlichen Nachschub versenkten unsero Unterseeboote aus stark gesicherten nach England gohen-den Geleitziigen 6 vollbeladen« Schilfo mit zusammen 38.000 BRT. fiaralšajooa silovitost borbe ob reki Ruhr, ob Banu in Bergischen Landu V Italiji še traja ogorčena obrambna bitka — Nov sovjetski napad na Samland Fiihrerjev glavni stan. 14. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na jugu vzhodnega bojišča je vrgel sovražnik nove silo v borbo na obeh straneh gornjega teka reko Rabe, jugovzhodno od M ii r z z u s c h I a g a in vzhodno od St. Poltena. V toku so ogorčeni planinski boji proli močnim sovjetskim skupinam. Ostanek dunajske posadko se bori vztrajno in hrabro proti boljševiški nadmoči na zahodni obali Donavo. V kotu Morave severovzhodno od Dunaja so dovodli močni sovražni napadi do vdorov, ki so bili zapahnjeni. Med Mo-ravo in izvirnim področjem Ncutre so naše četo odbilo Številne sovražno napade. Na bojišču do Stettinskega H a f I a, ob Danzinškem zalivu in v Kurlandiji ni prišlo do nobenih posebnih operacij. V Samland n je sovražnik, ki so ga podpirnle močne sile oklepnikov in lotalstva po močnem neprestanem topniškem ognju pričel i na,pa dom s preko 20. strelskimi divizijami. Kljub hrabremu odporu naših cet so si Sovjeti priborili y©6 globokih vdorov za kntoro pa šo trajajo ogorčeni boji. Sovražnik je izgubil doslej 39 oklepnikov. Na_ severnem odseku zahodnega bojišča jc prišlo pri vztrajno močnem pritisku do večjih operacij lo ob reki I j s s e 1, med rekama E in s in VV e s e -r o in ob spodnjem teku reke Aller. Sovražniku je po ogorčenih bojih uspelo s slabšimi silami prekoračiti reko L a b o jugovzhodno od Magdeburga ter so ustaliti na vzhodni obali reke. Protinapadi proti Amerikancem, ki so prekoračili reko so v teku. Ogorčena borba ob reki Snr in ob Renu kakor tudi v Bcrgiseher Landu pa Se traja z naraščajočo silovitostjo. Grenadirji, padalski lovci in oklepniki so na /ežouih bojnih področjih odbili številne napade nadniočnih sil ob obojestransko visokih izgubah ter so obdržali strninnost bojne črte V večernih urah ao še trajali ogorčeni boji za več vdornih vrzeli. Severnoamerikanci so v srednji Nemčiji z napadi vdrli dalje proti severu in jugovzhodu. Oglcdniški oddelki so tipali proti reki S a a 1 e pri H a 11 u in proti področju na obeh straneh Zcitza. Našo bojne skupine v Harzu so preprečilo sovražniku, ki je napadal posebno z zahoda in juga, vstop v pogorje. Po težkih izgub polnih bojih so Amerikanci premagali jugovzhodno obronke T h ii r i n š k o g a gozda ler so v boju za prehode preko reko Saal med J e n o in Saalfeldom, katerega posadka jo odbila ponovne napade. Južno od tod so šibkejši oddelki prodrli proli Franken-waldu. Do hudih bojev pa je prišlo ob Main skem trikotu pri B a m b e r g u, kjor jc sovražnik 1» večkratnem napadu prekoračil reko ter vdrl v mesto z vzhoda. Amerikanci, ki so napadali z zahoda, so bili zaustavljeni pri Gerolzholenu na obronkih Steigervvalda. Ojačal so jc pritisk proti našemu bojišču ntcd N e u s t a d t o m ob reki A i s c h in II o i 1 b r o n n o m. Nadaljevani napadi lastnih oddelkov v zaledje in na boke. tamkaj napadajočega sovražnika pa so preprečili nadaljnjo prodiranje. Četo ne' kega tukaj nameščenega armtdnega zbora pa so uničilo v času od 1. do 13. aprila 123 oklepnikov. Tudi v severnem Schwnrzwaldu in v renski nižini južno od Rivstatta jo sovražnik nadaljeval s svojimi napadi. V težkih planinskih in krajevnih bojih so bili njegovi vdori zaustavljeni po neka, kilometrih napredovanja. Hrabra rastatt-ska posadka je po junaškem boju podlegla sovražni premoči. Na južnem odsekn zahod noalp-s k e g a bojišča so naše planinsko čete razbilo obnovljeno napade gnullovskih alpskih lovcov, izvedeno v jakosti polka, Na vzhodnem odseku italijanske-g a bojišča pa so je nadaljevala obrambna bitka z isto silovitostjo. V ogorčenih hojih niso nineli naši grennilirji nrenre čiti globljih vdorov zahodno in severozahodno od Lnga in izkrcanja sovražnih so ga prekoračili pri Has6lurtu v smeri proti jugu. Sovražnik skuša s svojimi stmki iz hassfurškega predmostja podpirati svoje napado v Steigervvaldu. Nemške čete so izvedle energične proti-sunke proli sovražnim silam, ki so prpjšniega dnp vdrle jugovzhodno od Wiirzburga; sklenile so začasno naslalo vrzel v bojni črti pri Oflonheiimu ter odrezale naprej prodrlo sovražno osti. Tudi pri Crailsheimu nadaljevale z napadi proti odrezanemn severnoameri- škemu oklopniSkemu klinu ter napredovale proti severu. Poulični boji na Dunaju. Na vzhodu je bilo težiSČo bojpv na južnem odseku med Dravo in zgornjim tokom reke Vah. Severno od Mure, ob Dunajskem gozdu in vzhodno od St. Poltena so se prednosti, doseženo v napadu in protisnnku v bistvu izravnale. Tudi ob Moravi. kjer je sovražnih po svojih dosedanjih brezuspešnih napadih v smeri proti vzhodu pričel pritiskati bolj proli severu, kakor tudi v pogorju na obeh straneh zgornjega toka reke Vah so Sovjoti kljub Številnim sunkom lo malo naprtvlovali. V sredini odseka, torej na Dunaju in na polju ob Moravi so dovedli boljševiški napadi do iz.prp-memb polnih bojev. Na Dunaju je uspelo sovražniku, ki so ga podpirale močne sile borbenih letalcev, prodreti ob \Val-lensteinski resti do severnoznhodnega kolodvora iti z jugovzhoda ob glavnem drevoredu do Pratersterna. Na vele-sejmskem področju in v Praterju pa so trajali ves dan ogorčeni boji. Vztrajnost braniK-ev, ki so do poldneva uničili pro-ko 15 oklepnikov, je preprečilo nameravani prodor do državnega inoslu. Boljševiki so nadaljevali s svojim* močnimi napadi tudi v kotu Donava— Morava. Uspelo jitu je na nekaterih mestih pritisnili nemške črte nekoliko nazaj, s protinapadom nemSkih oklepnikov pa so si Nemci osvojili po hudih bojih Hohenmppersdorf ter odrezali sovražne sile, ki so prodrle v nadaljnjem prodiranju naprej. Žilav odpor v-Italiji. Obrambna bitka v Italiji se je razširila do pogorja jugozahodno od Imole. Britanska mešanica narodov, ki napada že tri dni med Apenini in jezprom Co-macchio, jo naletela na ogorčen odpor. Kemiki odpor na odseku ob Santeniu pa se je pokazal kot dovolj močan. Celo močni letalski nap«di niso mogli omajati nemSkega vojaka in s tem priznanjem skuSa sovražnik opravičiti svoje razmeroma skromne uspehe. Njegov izredno visok poseg gradiva mu je prinesel predmostje ob Santernu, toda nikakor mu ni uspel nameravan prodor, kljub temu da je izredno timogo žrtvoval. Hrvaški škofje proti Titovemu divjanju Zagreb, 14. aprila. Pod predsedstvom hrvaškega melropolila kuezoškola dr. Stepinca so se v Zagrebu sestali hrvatski škofje ter izdali pastirsko pismo hrvaškim katoličanom. V tem pastirskem pismu najostreje protestirajo proti zločinom, ki so jih povzročile Titove tolpe nad katoliškimi duhovniki na Hrvaškem. V pastirskem pismu ugotavljajo, da so tolpe pričele strahovati hrvaški narod in hrvaško duhovščino. Se predno so Hrvati prijeli za orožje. »Danes moramo pred Bogom ia svetovno javnostjo na jodločneje protestirati proti sistematičnemu zatiranju in mučenju nedolžnih hrvaških duhovnikov in vernikov, od katerih večina živi naravnost svetniško življenje. Sovraž- niki katoliške cerkve so .jih umorili po krivičnih obsodbah, ki so jih napravili na podlagi fiktivnih del. Njihova mttčcniška smrt je obtožba proti onim, ki so si napravili umor za sredstvo za razširjenje svojih idej.c Dalje pravi pastirsko pišimo, da so katoliški škofje pripravljeni obravnavati vsak posamezen primer ne le pred cerkvenimi oblastmi, temveč tudi pred mednarodnimi svetovnimi komisijami ter ga dati natančno preiskati. Zgodovina uči, da hrvatski narod v svoji 1300letnd zgodovini ni nikoli prestal z narodno odločitvijo potrditi, da se ne odreka svoji pravioi do prostosti in nezavisnosti. SC smrti Franklina Belana Roosevelta Lizbona, 13. aprila. Kakor javlja agencija Reuter iz Washingtona, je umrl predsednik Roosevelt ob 15.55 uri ameriškega časa (20.35 uri našega časa) v svoji poletni hiši. V nekaj sekundah so radijske in časopisne oddajne postaje razširile vest o Rooseveltovi smrti po Združenih državah. Roosevelt je bi] že več kot teden dni v Warm Springsu, kjer je hotel preživeti tritedenski dopust. Umrl je v spalnici svoje male bele poletne hiše na vrhu hriba Pins, kjer je bival pred 20 loti ter se zdravil. Leta 1921. je namreč obolel na otroški paralizi. Le dvo osebi sta bili ob njegovi smrti v hiši, namreč miss Laura Delano in miss Margaret Suckley, ki sta mu gospodinjili. Admiral Mc Intyre je podal v Beli hiši zbranim približno 6totim poročevalcem naslednje podrobnosti o Rooseveltovi smrti. >Ob 15.05 uri so me poklicali iz Warm Springsa, da je padel predsednik v nezavest, medtem ko ga je slikar portretiral. Takoj 6em pozval dr. Jamesa Paullina, da nemudoma odpotuje v Warm Springs. Po 30 minutah sil v zahodnem delu jezera Comac-c h i o. Brezuspešni so ostali sovražni napadi južno in jugozahodno od Imole; sovražnik jo dosegel le nekaj krajevnih vdorov. Sovražnik je ob ligurski obali napadel zopet s posegom močnih sil ter je dosegel v sodelovanju s tolpami, ki so napadle od zadaj, globlji vdor. Napadalna delavnost iz zraka se je omejila podnevi v glavnem na odmele bomb, ki so jih izvedli šibkejši severnoameriški bojni oddelki na severno-nemškem področju, V stanovanjskih okrajih Neumiinsteraje nastala velika škoda, V noči so britanski strahovalni oddelki ponovno napadli nekatera sevemonemška mesta. Po dosedanjih vesteh jo bilo sestreljenih 16 angloamcri-Skih letal. V nadaljevanju svojega odločnega "..oja proti sovražni preskrbi so naše podmornice iz dobro gaščllanih, v Anglijo stremečih spremljav potopile 6 polno nato-vorjenib ladij 8 skupno 36.000 tonami. sem zopet poklical Warm Springs in tedaj so mi rekli, da je lo resna zadeva. Tamkajšnji zdravnik Commandeur llo-ward Bruen je izjavil, da jo prišlo do možganske krvavitve. Medtem ko smo so pogovarjali, da so takoj odpeljemo v \Varm Springs, je zazvonil telefon.« Konec je prišel, tako je nadaljeval Mc In-tyre, nenadoma. Možganska krvavitev jo povzročila smrt. Predsednika je videl še zjutraj in bil je dobre volje. Roosevelt je sedel na svojem stolu, medtem ko si je delal nek umetnik skice. Nenadoma je potožil predsednik, da čuti bolečine v zadnjem delu glave. Nekaj minut za tem je padel v nezavest tor se ni več zavedel. Ob 15.35 popoldno jo umrl. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da je papež naslovil predsedniku Trumanu brzojavko z izrazi odkritosrčnega sočutja ob Rooseveltovi smrti. Amsterdam. Reuter javlja iz Londona, da so diplomatski krogi v New Yorku mnenja, da se bo IIarry Truman, ki je v pretekli noči postal 32. predsednik Združenih držav, v kralkem sestal s Churchillom in Stalinom. Predsednik Truman po zna Churchilla le površno, Stalina pa sploh ne. Pri obilici problemov, katerim bo moral posvetiti vso pozornost, poslavlja javnost vprašanje, ali so bo novi ameriški predsednik udeležil konference v San Franciscu. Vsekakor so mnenja, da bo sam smatral, da je dolžan, da drži jalteko pogodbo, ki jo je sklenil Roosevelt in da podpira sovjetsko zahtevo za dodatna glasova na konferenci v San Franciscu. Nek ameriški komentator jo izjavil, da bo Truman zelo verjetno postavljen pred veliko število mednarodnih kriz, pri čemer ga bodo ovirali predvsem ti trije faktorji: 1. Primanjkuje mu izkustvo na zuna-njeipolitičnem področju. 2. Napram Churchillu in Stalinu ni v nikakem ozkem osebnem razmerju, in 3. Nima še izkustev v posameznostih diplomacije v oni meris v kakršni jih je imel Roosevelt na podlagi osebnih stikov z britanskimi in sovjetskimi državnimi vod ji. Trumanova moč pa je nasiprotno v ozkih odnošajih z vodji severnoameriške-oa senat« ln domneva se, da bo te od' noSaje nadaljo izgradil, da se okoristi z izkustvi in mnenji teh senatorjev. Reakctonarji Modri išče starih modrosti, skrivnosti njih pregovorov tehta in v globino sc prilik potaplja. Komunistična stranka so ima za najnaprednejšo druščino ljudi, smatra so za nosilko bodočnosti, njeno zunanje in družabno oblike, njpno predstavnice in njene miselnosti. Vso ostalo pomilovalno odpravlja z »reakcijo«, z »reakcio-narji«, ki naj bi bili po komunističnem zatrjevanju najsnostalejii tip človeka, ki v svoji zaostalosti in zastarelosti ni samo zaostal in starokopiten, temveč io obremenjen z vsemi najslabšimi lastnostmi človeško možnega (»jmovanja. S potrebno demagoško Irazeologijo eo preprostemu človeku sčasoma vcepi v glavo hudičeva predstava o »reakcio-narju in čo mu potem, žo dodobra zmešanemu, la ali oni izmed njegovih političnih učiteljev reče, da je ta in ta reakcionar, se učinek pokaž- v odgovoru: »Ni mogoče, zdel se mi je čisto v redu Človek . .< S pravimi in odgovarjajočimi izrazi, ki pomenijo resnično zlo in hudo v človeku poedincu poosebljeno, komunisti ne morejo vodili lior-ho, zato mpnijo z »reakcionarjU isto doseči. Vendar jo njihovo igračkanje z najrazličnejšimi zvenečimi in nezvene-činii pojmi, ki jih je zn cel slovarček tujk, uspeSno in učinkovito lo pri tiatih ljudeh, ki ne premorejo z«t ščep lastno zdrave in neokužene pameti, ki bi jih edina lahko pripeljala na pol treznega in jasnega gledanja. So to ljudje nojev-ske sorte, ki pohlevno reagirajo na vsak »liau-ktiK. Čo bi mi »reakrionarjU že bili stn-rokopitneii, »reakcionarji<, nazadnjaki zastarelih metod in pogledov, bi med ljudmi in v družbi veljali morda za posebneže in v politiki bi nas klicali za konservativce, naše žensko pa bi z nami ugaujalo modo, kot so jo s Cliam-berlainovim dežnikom. Za reakcionar-je z naglasom in poudarkom nas prav gotovo no bi nazivali, kot to počno komunisti z osornitn in groinečim glasom; človek ima vtis, da so polni svelo vero in so prepričani, da izganjajo satana iz družbe dvajsetega stoletja. Alal jim jo vera I In pri vsem tem so se zagnali v novo pravno vedo, ko oznanjajo, da jo treba vso roakrionarje pobiti in iztrebiti, kor prav s to svojo zahtevo vz.porejajo »reakcionarje« s Uaceti vseh vrst in poklicev in vendar še za tako in podobne pojavo kulturnega sveta prosedijo gos[todje sodniki uro in dne« ve pri polnili porotnih dvoranah, pro« den bp morebiti odločijo za vrv in lo-lovajevo smrt. In verjemite, komunisti tega tudi n« počenjajo iz navedenih vzrokov. Kar uganjajo, uganjajo iz bojazni, ki jo hujša od one hrabroritih savojcev. Komunisti so na vseh poljih, kjer je doma logika, duhovna sila in moralni moč, Šibki in slabi. Zato so zatekajo k omejenemu sredstvu slabičev, da želo vsaikega nasprotnika odstraniti, likvidirati ali po domače rečeno, ubili. V praksi ima psihiatrija z ekscesi takih in podobnih slučajev vse polno opravka. Otrok otroku podere lppo hišico, ker sam nima take, raztrga mu obleko, ker se mu zdi lepa pa ve, da je on nima in h šestnajst klafter daljave smrkavec možaku pokaže oslo in Še kaj, potem pa jo ubere, da ga noge ne dohajajo. Otrobov s škafa slabičev jo vseh vrst. Da pa imamo s pojavom komunizma, oziroma njegove željo p° uveljavljanju in oblasti, opravka v itrtem trenutku h pojavom organiziranega liacetovstva v politični izdaji, nam zgovorno in več kot nazorno pričajo in razlagajo dogodki s pozorišč, ki so jih zasedii »zavezniki t. V Grčiji je prišlo do nesporazuma med Angleži in narodno »osvoIkj-dilno vojsko«, ki je pod patentom EAM-a ljudstvo osvobojevala do kosi i. Angleži so voditelje »osvobodilnega« gibanja postavili pre/i civilna sodišča, kar nazorno kaže, da so celo britanski zavezniki v svojem interesnem področju j.likvidaciic< in »osvoboditelje« po svoje razumeli. Očitno postaja po vsem tem, da pojmi, kot so »reakcija«, predstavniki »reakcije«, »likvidacija« in drugi komunistični fabrikati na polju ljudskega far-banja, luči resnico no prenesejo, ne da bi obledeli. Vsakomur naj bo zato jasno, da komunisti nobeno krvavo žrtve ne morejo pravno upravičiti in vsakdo naj so zaveda, da je vsak njihov umor tudi resnično umor, krivica nad človekom, človeštvom ,pljunek zakonom in morali. Vso je zločin, pa naj komunisti koljejo v imenu reakcije, be-logardizma ali profašizma. V domačem jeziku je namreč ni besedo, ki bi jo komunisti mogli uporabili, da bi naš pravični, človeški im življenjski boj naroda mogli oh sod iti, niti inu kaj očitali. Njihovo delo jo v laži, zavajanju in potvarjanju. »Reaikcijac iz komunističnih ust jo tesno povezana z njihovo razvojno teorijo. Neprestano namreč poudariajo, da jo nasa doba samo člen v venci razvoja, da je preteklost nepovmljlva, da čas teče in gre naprej, odvija zgodovin-klopčič ter da je treba tej ^odvijajoči se niti po pot navzgor n™ ' ^ ,8.e v noVo Prilike in nova obdobja. Komunisti seveda no po-zabijo pripomniti, da so bili vsi dosedanji čleiM dolge razvojne verige, iz trdega, v krivic, ,n trpljenju varjenega železa. Zato je treha preteklost in slaro svetove streti, pogaziti v prah in pepel, prezračiti sobane stare miselnosti m odpreti vrata duhu materialističnega pojmovanja sveta in življenja. Treba ie te najnovejši tip zasužnjenega člo- (Nadaljevanje na 2. strani). (Nadaljevanje s 1. strani.) »Reakcionarji« veka, ki je po sužnjih, plebejcih in srednjeveških kmetih tlačanih dobil obliko in ime v proletarskem razredu in po naganjačih, patricijili in fevdalnih gospodih dobil v kapitalistu najnovejšega gospodarja, da se ta tip človeka konenoveljavno reši okovov in osvobodi. Na kakšen način? Za komunista, ki si je sam sestavil razvojno pot in jo po svojem okusu formuliral je zaključek kaj enostaven, ie v naprej izbran. Je to najradikalnejša pot. Od dveh neprestanih antipodskih gledišč, od dveh neprestano ponavljajočih se zgodovinskih parlnerjev. nosilcev vlog vodstva in službe, od delavca in delodajalca, od služabnika in gospoda, od hlapca in gospodarja, od dveh različnih svetov je treba enega streti, enega likvidirati, odstraniti, ga pokopati v njegovih lastnih ruševinah in utopiti v njegovi lastni krvi. Iz dveh razredov je treba ustvarili en razred, ali, iz razredne družbe, iz stanovske grupacije družbe, je treba ustvariti enorazredno, t. j. brezrazredno družbo, družbo brez stanov, družilo samih državnih (partijskih) uradnikov, t. j. komunistično družbo ali praktično, državni kapitalizem, partijski kapitalizem. To je razvojna pot komunističnega zanesenjaka, ki je v svojem zanosu dvignil kladivo svoje »proletarske« borbo tako visoko, da se je z lastnim orožjem udaril po glavi. Iz rane mladosti vam bo gotovo v spominu, da podobne uganjajo le otroci. Komunistične nakane so treznim prozorne. Pravi namen vsega njihovega početja je dosega oblasti. Njihova brezrazredna družba je brezrazredna, da enemu samemu razredu hlapcev in tlačanov ukazuje en sam val-pet, ki se povsod po svetu pojavlja pod imenom komunistične partije. In kakšne so naše misli o brezrazredni družbi? Smo mi za brezrnzredno družbo? V normalnih časih se o tem no bi nikomur ljubilo razpravljati in podobna vprašanja se v zdravih človeških možganih pojavljati ne bi mogla. Smo za dan ali za noč, za luč sonca ali črnino teme? Kaj se nam zdi vrednejše pri drevesu: korenine, ki jih ne vidimo, ki so skrite pod zemljo ali vilko deblo in bogata krošnja v cvetju in zelenju? Je to pravična porazdelitev vlog, nekdo v zemlji, drugi s cvetjem in zelenjem sredi sončne luči v polnem življenju? Kaj pri človeku: želodec ali glava, srce, roke aH pljuča? Dan se rodi, ko tema odmre. Tema je žrtev in noč služi dnevu, ljudi spočije, da se dneva vesele in mu 6voje sile posvetijo. Mi pa smo ob strani bednih in nesrečnih, zato se za noč odločimo, naj se dnevu upre in sama vlada. Krošnja in cvetje so sok korenin, ki rijejo po črnini zemlje, da more lepota nad njimi uživati sonce, luč in življenje. Kakšna krivica! Odločimo so za korenine, pokličimo ubogo rajo naj se izkoplje iz zemlje in sama sonce uživa! Želodec, srce in pljuča so sužnji glave in vendar so oni življenje! Neprestano v delu, neutrudljivi in vztrajni, samo da se glava nosi pokoneu, da nam vlada, ukazuje in odloča! Kaj nam preostane drugega, da se vsi, ki služimo in hlapčujemo, združimo, napovemo borbo, staremu 6vetu in glava bo klonila.. .1 Tako in podobno vre iz ust lažnjiv-cev, ki govore zvenečo nesmisle, da bi omamljali preprosti narod, da bi se za iluzorne svetove »sreče« in »delavske pravice« pognal v boj in medsebojno klanje, da bi s tem nekaternikom, ki jim delo smrdi, [»omagal do stolokov in novcev. Zato mi nismo za brezrazredno družbo, ki jo laž in prevara in katero žrtev je sle|K> verujoč človek, ki ga je komunistični demagog zbudil iz njegovega mirnega življenja. Vsak, ki je pošten in odkrit do samega sebe in svojih bližnjih, vsak, ki noče lagati, zavajati in uspavati lačne in pomoči potrebne, mora pribiti z vso odločnostjo, da bosta noč in dan ostala, da bodo korenine služile cvetju, da bodo vse sile telesa, razdeljene po organih, po namenu in smislu, v 6lužbi razuma, s katerim vred bodo tvorile popolno harmonijo živega človeškega bitja in naravnega, po zakonih določenega reda. Vse poti življenja pa so in bodo s trnjem in osa lom poraščene in v potu svojega obraza bo treba obdelati vsak košček ledine, da ti bo rodila in dala kos vsakdanjega kruha. Gospodar in hlapec bosta ostala, toda obnovljeni in ozdravljeni človečanski čut ju bo zbližal kot človeka in človeka, da si bosta pomagala in stala v vzajemnem delu ob vsakem času ob strani v pomoč in blagor domačije. V znamenju Kristovih besed in njegovega evangelija se bodo odpirala pota od srca do srca, od duše do duše in od človeka do človeka. V Njegovih besedah in Njegovih naukih ni sovraštva, ki podira in ruši, ampak sta ljubezen in dobrota, ki edina moreta na človeški bazi resničnega medsebojnega bratstva in spoštovanja, pripeljati družbo v pristan miru, ki bo vsem voljnim dela in osrečujočega truda, življenje in napore z uspehi in srečo kronal. Mi smo za stanovsko družbo, mi smo za delodajalca in delavca, mi smo za razredno družbo, če si hočemo ta pojem izposoditi in z njim zaznamovati razlike, ki v družbi in življenju neizpodbitno obstajajo. Na dejstvih, ki Jih življenje in narava v polni meri iz dneva v dan znova in znova potrjujeta, je mogoče odkrito in pošteno dalje graditi, iskati sporazumov, skupnih poti in prava, pravična razmerja. Brez utvar in ^MMimo za stanovsko opredelitev, ker stanovi so, ker te razlike obstajajo, kot obstajajo glava in srce rokč in um Mi smo za stanovsko opredelitev in njene Pravičnost fe naša postava! Socialne in gospodarske prilike preteklosti so bile često nezdrave in zelo krivične. To je dejstvo, preko katerega ne morejo ne gospodarsko močnejši, ne gospodarsko šibkejši, kajti obstoječi družabni red temelji na osnovah kapitalističnega gospodarstva ln razredne borbe. Kapitalizem in razredno borbo so iznašli in uveljavljali ljudje, ki sovražijo pravičnost in poštenost, to je — židje. Obstoječi, gnili družabni red je otrok francoske revolucije lz porodnih krčev te revolucije se je rodilo de|ansko nasprotje svobode, enakosti in bratstva, tedaj vprav nasprotje tega, kar so po Židih nahujskani nižji sloji francoskega naroda v revoluciji zahtevali Zidje so v sovraštvu do človeštva šli dalje. Nahuj-skali so še druge narode sveta, da so bore za uresničenje milijonkrat rlagane-ga gesla: »Libertč, egalitč, fraternitčl« V tem imenu so se vršili umori, nasilstva, vstaje, revolucije in krvave vojne. Istočasno pa so isti židje vršili podlo iz-mozgavanje tistih, ki so se v naivnosti •borili za zmago židovskega kapitalizma. Židovstvo je imelo dvojen obraz. Na dclodajalski strani je teoretično veljala neomejena pravica posameznikov — v praksi pa so samo židovski delojemalci mogli to »pravico« uveljavljati. Na delavski strani je v teoriji veljalo načelo o svobodi, enakosti in bratstvu in neomejenih pravicah družbe, v praksi pa so židje prav dobro vedeli, da so ta načela neuresničljiva krilatica in da bodo »neomejene pravice družbe« izvajali le židje, v katerih rokah naj bi bil zbran svetovni kapital. To židovsko zamisel lahko imenujemo začarani krog, iz katerega naj bi izhod, po njih lastnih načrtih, spet poznali samo — židje. Zaradi te židovske zločinske igre so bili posamezni stanovi in narodi ponovno pognani v krvave morije, v katerih so malone izkrvaveli za židovske interese, toda njihova naivnost še ni bila ozdravljena. Slovenski narod ki se je Židov vedno o'resal, je preko grobov tisočev najbolj-•ših sinov v tej vojni prišel do nespremenljivega zaključka, da za naš narod niso In ne smejo biti več merodajne židovske in komunistične prevare, ampak samo in le resnične koristi slovenskega naroda. Borbo, katero naš narod z nepričakovano močjo vrši zadnja leta proti komunizmu in njegovim pomagačem, ločimo v dva dela: 1. Oborožena obramba, ki jo vodi domobranstvo in ki ima namen vzpostaviti v naši domovini varnost. 2. Ne zadošča pa, da židovsko komunistično fronto premagamo samo z orožjem. Potrebno je večl Na osnovi navodila, ki nam ga je dal gospod prezident na zborovanju v D. M. v Polju, je zlasti treba: »V edino uspešni, krepko skovani protikomunistični slovenski skupnosti pripravljati z vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje za stalni mir med delodajalci in delavci!« Po uveljavitvi in oživotvorjenju te vodilne misli gospoda prezidenta bo šele zmagala pravičnost nad krivicami židovstva in komunizma. Vzpostavljanje socialnega miru med nami napreduje sicer počasi, toda zanesljivo. Delavsko-delodajalska protikomunistična akcija se pri delu za vzpostavitev socialnega miru mora boriti z velikimi težavami, ki temelje na konservativnosti delodajalcev, pa tudi delavcev. Vendar pa so prvi uspehi že tu. Delodajalci in delavci že sede za isto mizo in se s skupnimi močmi bore proti židovskim in komunističnim prevaram, proti razredni borbi in proti nesocialne-mu nastrojenju današnjega človeka. Kakor je zamotan problem židovskega vpliva na svetovno gospodarstvo v velikem, prav tako je zamotano in zastrto ne le našim očem, ampak tudi tistim slovenskim delavcem in delodajalcem, ki so se dali od komunizma prevarati, vprašanje kakšen gospodarski aH socialni vzrok, da kakšen vzrok sploh je dotedanje — in po njihovih lastnih izjavah še sedanje — največje sovražnike, delavce in delodajalce, pripravil do tega, da so sicer nevede, toda dokazano eden z drugim sodelovali, vsak pa je bil pre- Vrhnika za bombardirano v Ljubljani pričan, da se bori za lastne cilje, Njihova naivnost nima meja! Razredna boruba je zlohotna, od židovstva organizirana tragikomedija, kik prinaša narodom smrt. Zato moramo razredna sovraštva in nesporazume nujno od-stranitil Izgovor, da smo otroci časa, v katerem smo se rodili in. da je bila vzgoja, katero smo imeli, taka, da smo se v njej navzeli razrednega sovraštva ne drži! Treba je, da preusmerimo naše socialno mišljenje, potrebna je naša prevzgoja. Bodoča pokolenja pa bodo morala imeti vzgojo, ki bo dosego takega socialnega miru pospeševala in dokončno izpeljala. Naloge in cilji Delavsko-delodajalske protikomunistične akcije so težke in velike, ena izmed najtežjih nalog je prav odprava razrednega sovraštva. Mnogokrat se sami sebi za rešitev nalog, ki so nam bile zadane in katere tako dclavci kakor delodajalci - pošteni seveda — hočemo z vsem srcem izvršiti, zdimo majhni in šibkik, kajti mnogokrat se zdi, kakor da se je proti nam, ki smo resnični revolucionarji slovenskega socialnega in narodnega prebujenja, zaklel ne samo komunizem in ne samo židovstvo s svojimi pomagači, ampak zlasti, da se je zaklel proti nam stari trhli družabni red, kateremu se še danes pozna, da so ga ustvarili židje. Toda kljub temu vztrajamo in bomo vztrajali vse do popolnega uresničenja naših ciljev! Uspešno krepko skovana protikomunistična skupnost, v kateri bo s poštenimi silami ustvarjen stalen mir med delodajalci in delojemalci, je naš ideal. Odprava razrednih nasprotij, prevzgoja nas samih, skrb za pravilro vzgojo naše mladine, povezava poedinih stanov naroda, zbiranje poštenih delavcev in delodajalcev in zlasti neizornsna borba proti komunizmu so poedine naloge, ki jih trenutno zahteva naš ideali Delavsko - delodai.-lska protikomunistična akciia, zlasti preko odbora za dosego socialnega miru, neutrudljivo dela na tem, da poveže delavce in delodajalce, in sicer, da jih poveže na osnovi socialne pravičnosti, ki pa ne sme ostati samo na papirju ali v besedah, temveč mora preiti v prakso in življenjel Brez toga nov, boliši družabni red. ni mogoč. Zato velja: »Pravičnost je naša postava!« (Iz radijskega povora. k ga je imel dne 10. aprila 1015 referent za DDPA g. J a n Maks.) Kulturno življenje na Vrhniki Jo v sad-njih meseolh tako razgibano, da se ta kraj upravičeno ponaša pred drugimi. Prav po-sobej pa so se Vrhničani postavili v nedeljo, ko so pod pokroviteljstvom župana g. Ignaca Ilrena ln poveljnika domobranske posadke g. majorja Lehmanna priredili dobrodelni koncert v prid ljubljanskim bombardirancem. Uvodno besedo je Imel poročnlk-pesnlk Dimitrije Jeruc, kl so je v kratkih ln klenih bosodah s sočutjem spomnil nesrečnih Ljubljančanov. Sledila je deklamaolja Župančičeve peaml »Grobovi tulijo«, a katero bo je izkazal g. Pavle Japelj, deklamator visokih kvalitet. Otročki povski zbor pod vodstvom v. narednika Lada Ptajterja je ob apremljevanju klavirja (g. Koprlviiikar) prisrčno zapel Adamičevi skladbi »Uspavanka« ln »Tepcžnlca«. Vrhniški mešan zbor je pod vodstvom organista g. Koprivnlkarja Izvajal Premrlovo »V Korotan«, Focrster-jovo »Ljubico« ln Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«. V kratkem času so naštudlrall pevci gornja skladbe in jih pod veščo roko dirigenta prav hvalevredno podali. Funda-montalnl so 1)111 basi (časih nekoliko premočni), zveneči tenorji, mehki soprani in barviti so bili allovskl glasovi. Skorajda so bili basi in tenorji v promoči nnpram ionskim glasovom." Domačin-barltonist g. Jože Sikita jo z občutkom zapel arijo očeta Iz oporo »Traviata« (klavir g. Koprlvnikar). ga. Uodctova pa je z očarljivim sopranom podala Adamičevo vedno lepo »rri zibeli« (klavir g. Pfcifcr). Nato sta nastopili iz prijaznosti članici ljubljansko opere gdč. Elza Karlovčeva ter gdč. Majda Zakrajško-va z opernimi arijami. Njun nastop jo bil za Vrhničane prnvo presenečenje ln ao vso Izvedbe nagradili z dolgim aplavzom In šoplci. Pri klavirju ju je spremljal z umetniško dovršeno Igro g. prof. Karel Joraj. Po krntkom odmoru je nastopil moški »bor združenih povcev z Vrhnike, Verda in Slare Vrhnike pod vodstvom g. narednl ka Pfajferja a Prelovčevlma pesmima »Poljana toži« in »Sedem si rož porezala ml« ter s Pavčičevo »Deklica, ti si Jokala«. Pfol-for, kl se je »kozi dolga leta »e uveljavil kot Izkušen pevovodja ljubljanskih In oko. liških pevskih zborov. Jo tudi to pot pokazal svojo glasbeno nadarjenost. S avojim izvajanjem, proflnjenim prcdnaSanJcm — zlasti a pesmijo »Sedem el rož porezala ml« kl je do danes v Ljubljani še nisem slišal tako občutono prednašane ln tako lepo zapete — sam Preloveo bi je bil vesol — in 1 lepimi glasovi, je zbor upravičeno tel ve- liko priznanje navzočih. Prav tako tudi ob zaključku koncerta, ko se Je poslovil od občinstva s Dovovo »Vlgred približa so«, Mirkovo »Na trgu«. Jerebovo »O kreau« ln a Ilajdrlhovo »Jadransko morjo«, kl je iz-vala val navdušonja. O. Japelj Tavol Je v tem drugem delu aporoda globokoobčuteno deklamiral Župančičevo »Dles Irae«, gdč. Elza Karlovčeva pa je zapela šo arije iz opere »Cnrmen« in narodno »TI si uroe zamudila«. Prisrčno razpoloženje Je nastalo, ko Je nastopila a klavirsko harmoniko prvo-nagrajenka a tekmo na Ljubljanskem vele-sejmu gdč. Helenca Jeršinovčeva z dvema skladbama ln žela spontan aplavz zlasti za Izvajanje tehnično komplicirane Metrov« »Serenade«. Pokazala se je pravo vlrtuozi-njo pri tem Instrumentu. To razpoloženje se Je stopnjevalo ln nudilo prijazno ln domačnostno okolje, ko se je pojavil na odru med oleandri ln palmami orkester 14 violine, 8 harmonike, ii klarineta, 2 kitari In bas) pod vodstvom skladatelja nadporočnika Smollnakega ln Je odigral najprej Parmov valček »Pozdrav Gorenjski«, nato pa spremljal eollsta-barltonl. sta g. Sikito, kl je pel Smolinskega ljubko skladbo »Posem ta Je zale« ln pa arijo is opere Frasqulta »Pojdi, ljubica z menoj«. Tako skladatelj Smolinskl kakor vsi navzoči, šo posebj pa solist Sikita, so bili deležni za svoja res krasna izvajanja toplega In dolgotrajnega aplavza. Bil je res koncert v pravem pomenu besede, skrbno izbranega programa In s vso vestnostjo In umetniško sposobnostjo naštu-diran, da je lahko vsem sodelujočim v velik ponos, saj je zadivll tudi nas navzočo tn umetniško rnzvajene Ljubljančane. Prireditev so poleg obeh pokroviteljev, nekaj Ljubljančanov in drugega Izobražonstva, počastili s avojim obiskom tudi nemški poveljnik g. Hauplman Krameis • podčastniki, štovilnl domobranski častniki ln gostje. Dvorana je bila docela razprodana, kar pri. ča, da je Vrhnika razumela kilo prireditelja in na ta način javno Izpričala sočutje z nesrečnimi ljubljanskimi bombnrdiranol. Veljaj hvnla prireditelju v. nar. Pfolferju, ki je vložil veliko truda za tako krasen uspeh, vsom aodelujočlm in občinstvu Iz Vrhnike In okoliških krajov, kl so v tako velikem številu prisostvovali. To hvalo Izrekam kot Ljubljančan ln Jo Izrekam v imenu vsoh navzočih Ljubljančanov ln mislim. da upravičeno tudi v Imenu nesrečnih oškodovancev, v prid katerih Je bil ta dobrodelni koncert prirejen. Hvala Vami St. B. Bojišča zadnji teden: Ke le na bojiščih, tudi v zaledju žilav odpor Zahodno bojišče Ker je Montgomeryjeva armadna skupina zadnja začela na zahodnem bojišču s premikalno vojno, ji je ostalo še največ zaleta. Zato so Kanadci, ki so imeli v glavnem nalogo prodirati ob nemško-nizozemski meji proti severu, skušali preprečiti prehode nemškim enotam, nastanjenim v zahodni in severni Nizozemski. Tudi pomoč padalskih skupin, ki so bile odvržene pn Zuiderskcm jezeru in severneje, nt omogočila tega načrta, čeprav se je Ka-nadcem posrečilo, da so prodrli še dokaj daleč do Zuiderskega jezera m naprej. Druga britanska armada je po trdih bojih ob reki Ems prodrta proti severu naprej mimo Mcppeua ter je b svojimi klini med rekama Em» in Wesero dosegla področje pri VVildeshansenu (25 km jugozahodno od Bremena) in Friesoytho (25 km jugozahodno od 01-donburga). V tej smeri so se Britanci udarili tudi že s prostovoljci iz pod-morniškega oporišča v WiHielmshafenu ter doživeli izgube. Amerikanci eo na severnem delu bojišča prešli VVesero in ob Weseri zasedli mesta Verden, Nien-burg, dalje Hannover in mimo mesta Celic pritiskali proti reki Labl. katero so dosegli pri njestu Wittenberg (na pol pota med Hamburgom in Berlinom). Južno od tega prodornega kima so Amerikanci dosegli Labo tudi pri Magdeburgn, ki ga ponovno napadajo. V zaledju tega bojišča napadajo Braun-sclivveig, ki ee ogorčeno brani. Močan je bil v zadnjem tednu tudi pritisk ameriških čet na srednjem odseku. Prav tam so najprej dosegle oklepniške konice pod Magdeburgom reko Lal>o. Tam so jo tudi najprej poskušalo prekoračiti. V nadaljujem delu bojišča pritiskajo konice v smeri proli Halle m Leipzigu ter so dosegle črto EiHleben (25 km zahod, od mesta Halle), Weis-senfels (25 km jugozahodno od Leipziga) in Jena, medtem ko je »eimar padel. Na tem mestu v smeri proti Leipzigu je srednji odsek bojišča pritisnil šo najdalj proti vzhodu. Odtod naprej proti jugu pa poteka bojna črta v smeri proti jugozahodu mimo Kobur-ga, Lichtenfolsa. Hassfurta (15 kd zahodno od Schweinfurta ob reki Mam). Tu skušajo pritiskati oklepniki v smeri proti Bamborgu. Nadaljnja bojiščna črta teče v smeri proti Crallsheimu, proti Stuttgartu in Renu pri Badenu. Seveda v zaledju teh klinov vztrajajo v borbeni odločnosti premnoge nemške bojne enote, zlasti počasno pa j© prodiranje velikega števila ameriških divizij v obkoljeno j>orursko območje. Nadalje dela velike preglavice preskrbi Angloamerikancev gibanje nacionalno-socialističnih bojevnikov za svobodo. Ze na velikonočno nedeljo se je prvič ogla- ško in človečansko pot, ki naj dvoje, v delu in ustvarjanju potrebnih, različnih nosilcev vlog, privede do vzajemnosti, medsebojnega človeškega spoštovanja, pomoči in žrtvovanja. Samo na tej osnovi medsebojnega razumevanja, poznavanja in pravega ocenjevanja težkoč in potreb obeh dopolnjujočih se delov, se voz in vozač lahko zaneseta, da ju bo pot pripeljala naprej. Nismo si enaki, trdimo dalje, ker hočemo s tem pobiti in razgaliti drugo komunistično laž. Od mladih let dalje smo zašli v razrede in eden se je imenoval prvi, drugi zopet drugi. Tisti, ki je bil daleč pred nami, je lahko sedel v našo malo klop in berilo, ki je 6 širokimi in velikimi barvastimi črkami ležalo na mizi, je razumel. Nam to ni bilo dano. Iz prvega razreda učenosti vodi pot s trudom in učenjem v drugega, tretjega, četrtega itd., nadomestiti prvi četrtega ne more, to je zakon, ki razlage in pojasnil ne potrebuje. Tudi vsak vojak nosi marša Isko palico v tor-nistri, toda vsak vojak ne more postati maršal. Možnosti vstopa v višje opredeljeno stopnjo življenja ima vsak. Eden več, drugi manj, o tem odločajo talenti, Izobrazba, volja in odločnost. Iz stanu v stan drži pot, stan stana nadomestiti ne more. Dijak lahko postane profesor, nadomestiti ga ne more. Tudi to je zakon, ki ne potrebuje pojasnil in nobene razlage. Tudi natolcevanje tistih, kl uče, da ee tak red da spremeniti, ne potrebuje komentarjev, vsaj tistim ne, ki obvladajo poštevanko kolikor toliko gladko. Komunisti trdijo dalje, da eo za nov svet, za novo obliko sveta, ki bo na-amo — «... .. .„ ;„.,„ i stala na ruševinah starega in prepere- razlike, ker niso razlike torte, ki rodle ^ UriviCnega iT1 zlaganega. fii. »be-krivice anipaa Hovetu v tiove«« m r_ lo(;ardjgti< in »reakcionarjl« pa se bo-kah postane sredstvo, ki vodi do trta- k nepovmljivega. Iz- pra, ali blagor vseh al, samo^blagor moramo, pravijo, ker je razvoj mIT™ jrsaatJK1 s* ^ vae, ^»M1« io ln? In ker so vse prejšnje komuni- J smisel njegov v pravi luči odkriv«, nas ln ' aP laži in prevari I zanj edina pripravlja in usposablja^ Kdo stične predpostavke na f ,. . grajene, je tudi ta, ker laž iz lazi izvira. . Ta komunistični, na vsa usta oznanjani svet je ves naš stari svet z Urnimi in živalmi, s soncem in vodo, s kini in gledališči, s trpljenjem in radosjio, z bari in bolnicami, s tem in onim, kar slehernega dne srečujemo, ves ta stari svet pa bi bil jutri samo v nečem nov — v njem naj bi vladali komunisti. Za to zgodovinsko najnovejšo obliko sveta osrečuje komimizem delavske množice z množičnim klanjem. Logika komunistične demokracije in človeškega bratstva I Svet se dopolnjuje, spreminja svoje zunanje oblike in načine življenja, v srcu, pri korenu ostaja isti. vse kar premoremo, vse kar vemo in znamo, črpamo v starem, iz starega, na že do-gnanem in že dokazanem. Pred vsemi ostalimi neznankami postajamo nebogljeni in teorija teoriji roko podaja, roma iz kroga v krog, iz hodnika v hodnik in na najrazličnejših fakultetah se nabirajo knjige in razprave, se mnoze in se bodo množile, v čas, v nedogled. Ml smo za novo obliko. Ne za novi svet, kjer bi bilo treba začeti '-nova ne na tej zemlji, morda na Marsu ali kje drugje. V letu Gospodovem tieoc devetsto pet in štirideset smo, leto osorej se bo še eno leto pridejalo, ne vem nit bo naš svet mlajši ali starejši. Mi nismo za ruševine starega" sveta, ker vemo, da bomo morali po diktatu življenja postaviti enake kolibe, kot smo jih imeli, če hočemo, da bomo ostali suhi pred dežjem. Zato smo, da se ob izkustvih in spoznanjih očetov priborimo In po vzpnemo do najboljšega možnega razmerja med človekom in človekom v da-nih prilikah in razmerah. Vemo, da je na tej poti potrebna globoka in neomajna vem s Boga, ki nam življenje m bo "dejal, da to ni človeška, človeka vredna, normalna, mirna in osrečujoča pot? Zato smo za novega otroka, ki bo nosil poteze staršev, ker je tudi to zakon in ne potrebuje nobenih pojasnil in nobene razlage. Včerajšnji svet živi v današnjem in današnji je sad včerajšnjega. Mi »reakcionarji« pa se bomo trudili, da bo kmet oral z vsemi modernimi pridobitvami na polju poljedelstva in skušali ga bomo prepričati, da ni modro in pametno, da bi oral z lesenim plugom, zato, ker je njegov stari oče z lesenim lahko zemljo obdelal. Mi sami se bomo radi posluževali vseh novodobnih prijetnosti kot so radio, telefon, televizija, hladilniki in aparati in preparati vseh vrst in imen. »Reakcionarji« kakršni smo, se bomo na polju družabnih preureditev in izboljšanj držali »reakcionarne« vere, ker vemo, da je edina sila, ki si je skozi tisočletja ohranila luč in čist obraz. Tako je in tako bodi. Vemo, da komunisti in n jihove krilatice uspevajo le v sporih, bedi in razprtijah. Zato bomo mi tembolj složni. Vsi, delavci in kmetje, obrtniki in intelektualci, združeni v nepremagljivem narodnem bloku, ki je in bo jiorok naše bodočnosti in naših uspehov. Komunizem je olje sovraštva. Komunizem je podpihovale« spora med brato min bratom. K tej resnici in za to resnico pa je F. S. Finžgar v svoji »Makalonci« zapisal besede iz Sv. pisma: Ko drva poidejo, ugasne ogenj, ko se Odpravi podpihovalec, nehajo prepiri. Stanko Sedlak. sila radijska oddajna postaja Werwolf, glasilo bojevnikov za svoliodo na zasedenem ozemlju. Glavni stan gibanja je v posebnem proglasu naglasil voljo mož, žena, fantov in deklet nadaljevati krvavi boj za čast in svobodo nemškega naroda tudi za sovražnikovim hrbtom. Organizaciji Werwolf je vsako sredstvo dobro, če Škoduje sovražniku. Ona iina svojo lastno sodstvo, ki odloča o življenju in smrti sovražnikov in izdajalcev. Proglas pravi dalje, da naloga organizacije izvira iz volje do svobodo nemškega naroda in da 6e sovražnik moti, če misli, da bo imel v Nemčiji tako lahko delo kakor ga je imel v Romuniji, Bolgariji in na Finskem. Ni dvoma. da bo ta organizacija znatno posegla v potek vojnih dogodkov. Vzhodno bojišče Bitka za Dnnaj se je v minulem tednu po trdih bojih končala, ker se je posrečilo četam pod poveljstvom generala Tolbuhina, da so obšle z jugozahodno strani obrambni obroč in mimo Dunajskega Novega mesta prodrle najprej v jugozahodne okraje, zatem do Donavskega kanala in nato še naprej čez kanal do Donave. Najdalj se je obdržala posadka v Floritzdorfu. Od vzhoda pritiskajoče čete generala Malinovskega so izgubile mnogo časa v žilavih bojih za prehod čez reko Maroh in so zato začele pritiskali kai proti severozahodu nad Dunajem v trikotu med Donavo in Moravo. Sedaj skušajo Sovjeti prodreti zahodno od Dunaja naprej v smeri proti St. Poltenu in Kremsu s poskusom, da bi preko Linza prodrli ob Donavi naprej do spodnje bavarske nižine, medtem ko bi severni sovjetski klin skušal prodreti v Češko. Na ostalem delu vzhodnega bojišča je treba omeniti junaško in vztrajno obrambo mesta Breslau in dolgotrajno borbo trdnjave Konigsberg, kjer se zveste posadke razbite na več bojnih skupin še upirajo boljševikom, čeprav je trdnjav-ski po.veljnik general Laseh trdnjavo predal Sovjetom. Na samlandskem bojišču pa se še sedaj vztrajno upirajo enote nemške vojske. V celoti je videti, da ie veliko bojišče od Odri že ves čas le v znamenju izrazitih predpriprav, ki jih je opaziti največ v Sleziji in ob spodnjem teku reke Odre. ' Italijansko bojišče Velenapad, ki se je začel na italijanskih bojišoih, v minulem tednu ni pri-vedel do velikih uspehov, čeprav so An-gloamerikanci pripravili napad z izrednim topniškim ognjem in nenehnim bombardiranjem z letali. Ob ligurski obali so prodrli do mesta Massa ter se skušajo približati vojnemu pristanišču La Spezia. Ob jadranski-obali pa 60 med jezerom Comacchio in apeninskimi obronki skušali prodreti proti zahodu. Tu »o se jim posrečili le kratki prodori ter so prekoračili šele reko Salterno. Tudi angloame-rikansko izkrcanje na zahodni obali je« zera Comacchio ni privedlo do uspehov. Poskus obkoliti Bologno s severa so torej ni posrečil. V teku so seveda hudi boji. Balkansko bojišče Nemške čete so se po žilavih bojih odmaknile od Sarajeva, medtem ko ja proli koncu tedna v severnovzhodni Hr. vaški oživelo bojno delovanje v Srenm in ob Dravi pri Osijeku. Tu je uspelo Sovjetom osnovati nekaj predmostij oh južni obali Drave. V severozahodni Dal. maciji se nadaljujejo žilavi boji s tolpami Prišlo je tudi do nekaj spopadov na mor. ju ob severni dalmatinski obali. %}omolfub Ljubljana, 14. malega travna 1045. Marsikaj je bilo že napisanega o slo-venskom kmetu lepega in vzpodbudnega; mnogo misli in načrtov jo bilo že izraženih o tem, kako naj se reši kmečko vprašanje, da bo kmetu zagotovljen zdrav gospodarski obstanek in razvoj. Za daljnosežne agrnrnopolitlčne in gospodarske reforme po prvi svetovni vojni pri nas Slovencih niso bili dani ugodni pogoji. Bili smo tesno stisnjeni na ozkem prostoru, na katerem nas je du; Silo pomanjkanje zemlje, pa tudi ostali gospodarski pogoji za naše kmetijsko gospodarstvo niso bili povoljni. Zato t > ne smemo zgražati, če se marsikaj kljub dobri volji ni dalo izvesti, čeprav smo o teh vprašanjih dostikrat na kmečkih zborovanjih javno govorili in večkrat o njih tudi pisali. Sedanja vojska pa ho Slovencem po vsem prestanem trpljenju prinesla — tako smo trdno prepričani — v novo urejeni Evropi, dovolj s e m 1 j e in ugodnejše ostale gospodarske pogoje za razmah našega kmetijskega gospodarstva. Toda enega ne smemo pozabiti. Na to novo dobo se moramo vsestransko in temeljito pripraviti. Izdelati jo treba kar mogočo sodoben in stvaren agrarno-poli-tičen program, ki naj služi za osnovo prizadevanju vsega naroda za rešitev perečih gospodarskih in z njimi povezanih narodnih in kulturnik problemov slovenskega kmeta. Danes slovenski domobranec — v ogromni večini kmečki sin — stoji s puško v roki na straži in brani svojo ljubljeno zemljo pred grabežljivostjo mednarodnega komunizma. Slov. kmečkega človeka, na naj Ima puško v roki, ali uživa grenki kruh izgnanstva ali objokuje požgano in uničeno domačijo, skratka — slovenskega kmeta na splošno živo prizadene ena stvar: kako so bo uredil kmetov gospodarski položaj, da mu bo mogoče na lastni domačiji dostojno živeti s svojo družino in redno izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. Prvi flnitelj v tem sklopn vpraSnnj je * e m 1 j a. Zemlja in kmet sta kakor mati in sin. Bres matere ni sina — brez zemlje ni kmeta. Vprašanje zemlje je ostalo nerešeno ali vsaj lo napol rešeno vse od tistega časa. ko se je naš kmet osvobodil graščinskega jarma, pa do današnjega dne. Sedanja vojska in njene ogromno posledice morajo postati mejnik tudi v tem težkem vprašanju. Moramo ga zadovoljivo rešiti in ga tudi bomo! To pa v tesnem sodelovanju s kmečkim stanom samim. S tem pn bomo tudi pokazali, da nam ne gre zn kaj drngega, kakor sa blagor kmeta in po njem za dobrobit vsega slovenskega naroda. Danes hočemo postaviti nekaj načelnih programatskih točk, kako naj se v bodočnosti nrejujeio zemljiške zadeve na slovenski zemlji. No trdimo, da je v teh točkah obseženo že prav vse, kar bo treba v tem območju rešiti; tudi ne. da bi | ne bilo morda umestno kakšno malenkost ! spremeniti; vendar smo mnenja, da jo i s tem podana trdna osnova za reševanje enega najtežjih vprašanj slovenskega go-I spndarstva v bodočnosti. Naše stališče glede zemlje se glasi: 1. Zemlja je poleg mladni podlesek in zvonček; ob zasneženih gozdnih ste za h jo poganjal teloh. Ko smo docela razbili tolovajske brigade, ki so 6e tam zgoraj zbirale, smo čez visoke goro udarili naprej proti severovzhodu ter smo naenkrat in povsem nepričakovano stali najmanj 12»X) metrov visoko nad najbolj veličastno in najlei>šo pokrajino južnoalpskegn sveta: nad dvojno dolino Drete in Savinje ter nad nju- božji zemlji neizbrisno vžgane za vse kasnejše Čase in rodove. Kakor večna obtožba to hudodelstvo kličo v nebo: to vso so storili lastni izgubljeni sinovi — svojo domačijo so izdali, oskrunili so iz tisočletij podedovano svojo zemljo svojim bratom in sestram, staršem in otrokom z vso njeno podedovano pridnostjo, njeno kulturo, njeno posestjo in njeno lepoto! Ce smo že poprej komaj mogli ziniti besedico, ko nas Je tako močno prevzelo veličje tako čudovito ustvarjenje božje zemlje, smo zdaj ob pogledu na to razdejanje kar onemeli. Se vedno polni podob, ki smo jih zviška gledali in uživali, smo potem Se stopali v dolino — tri ali štiri ure dolgo. Zdaj smo od blizu videli, kako so uničevalci svojo domačijo tukaj divjali. Nastanili smo so v Gornjem gradu. Ko smo stopali skozi mestece, vsi veseli in srečni, da smo po teh dneh dolgega gozdnega tekanja spet enkrat med človeškimi bivališči, smo morali tudi tukaj na vsak korak srelavati sledovo nasilja in norega uničevanja. Nekoč pred nekaj leti so tolovaji nu- ni živa rtvi dvor, kjer jo vodnjak in kjery je __va samo šo vodica, ki žubori. Kakšne velikanske umetniško vrednosti, kaksn zakladi domače zgodovino so bili tukaj uničeni! Sreča nas stara ženica na zunanjem dvorišču lega tako krasnega letovišča nekdanjih ljubljanskih škofov Brez d in zidov. S skrivnostno pisavo, pomešano s krvi® in solzami, eo bila la razdejanja napisana ob belih cestah — napisane so bile vrstice, ki po tej prekrasni padli ta kraj, majhno nemško posadko prisilili k umiku in so tuknj toliko časa ostali, dokler kraja ni spet zavzela dobro pripravljena akcija. Od tedaj le Gornji grad in vsa pokrajina z vsemi kraji prosta sovražnika; lo v brlogih tihih gozdov ter v bunkerjih in skrivališčih v gorah se tolovaji še skrivajo, vsaj tako dolgo, dokler tudi od tod ne bodo pregnani in segnani, kakor smo jih to tedne sami izganjali. Čeprav zdaj tukaj tolovajev nikjer ni videti, so vendarlo povsod za njimi ostali značilni sledovi. Zasebne hiše sloje prazne in požgane. Na nekem javnem poslopju še vedno beremo napis, ki so ga naši sicer zabrisali: »Stalin« in »Tito«. Obe ti dve imeni sta napisani drugo ob drugem, najbolj pretresljiv pa je pogled na takoimenovanl »Grad«. Vsa umetnostna zgodovina pozna to zgradbo iz Časov najboljšega alpskega baroka. Groza vstaja iz nemih razvalin in iz praznih okenskih votlin ter so pogreza navzdol na njem gradu je kraj utrdila, saj vojske šo ni konec — tudi tolovajsko ne. Toda njeno utrdbo no ložo ob božji hiši, marveč daleč zunaj, čisto ob robni kraja, ter varujejo vse, ki tod prebivajo, pri čemer skrbno čuvajo vse umetniško in kulturne vrednote. Trdne, praktično in lične ter zanesljive so smrekove palisnde. Lopo jih lahko vidi vsakdo, ki po dolini prihaja v mestece in njegovo varstvo. Krepko in zanesljivo, čedno in praktično se vsem tukaj na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem vidi vso, kar »o v tej deželi ukrenili Nemci — to so nam ljudje v pogovorih večkrat zatrjevali. Bridko pa je, čo mora tako vteokov reden narod, kakršen prebiva v tej deželi, do; življati. to, kar so mu njegovi izgubljeni sinovi storili. Ali so bodo kdaj vrnili v očetno hišo reda? Ali se bodo kdaj zavedli svojega in pravega bistva? Ce se bodo, tedaj celo to veliko žrtve niso bile docela brez smisla. Od tedna do tedna: g^^gt^gmtmmmummtmmmmmmmmmmam DOMA Za kanonika stolnega kapitlja v LJubljani je bil dne t), aprila slovesno umeščen g. dr. Jožef Pogačnik. Komunistični prvak ujet. V zadnjih bojih na Primorskem, kjer so bile kom. »divizije« docela razbite in uničene, kjor je zlasti mnogo laških komunistov pla čalo svoje grdo početje, jo bil ujet med drugimi tudi Vito Kraigher. Ta mož jo bi! vodja zloglasnega komunističnega VOS-n in komunistično policije, ki je toliko gorja napravila pri nas. Zadnje časo je bil imenovan za nekakega »vrhovnega državnega tožilcu«. Zdaj pa njega tožijo njegova dejanja. Ravnatelj Zmaja Prane Jcelič, ki Je bil nečak nadškofa dr. Jegliča, jo po kratki bolezni umrl v Ljubljani. Gorenjski domobranci, ki se Junaško , gibljejo, so komunistom tako na prste stopili, da se ti žo skoro nikjer no morejo nekaznovani pokazati Slo let staru Ljubljančanka umrla. Dno 11. aprila jo umrla v Ljubljani ftter-nova gospa, ki bi bila dno ti. junija leto« stara 1(K> let. Pred sto leti se je rodila v Naklem nn Gorenjskem. .,.,,-V ljubljansko bolnišnico jo bilo lam sprejetih 27.204 ljudi. PO SVETO Anglija ne bo več velesila. Tako bi človek sklepal iz besedi ameriškega admirala \Vilsona, Vi jo dejal, da 1»-sta i>o tej vojski ostali na svetu samo dve velesili, iu sicer Sovjetija tor Združeno držnvo Severno Amerike. Konferenci v San Franciscu bo predsedoval ameriški zunanji minister Ste-ttinus. Tako jo določil predsednik Roosevelt. Poljska londonska vlndn, ki no bo smela zastopati Poljsko, ker lega ne mara Sovjetija, bo poslala ua konlo-renco dva opazovalca. Z Moskvo bosta v San Franciscu držala bivši Češkoslovaški predsednik Beneš, ki jo Sovjetiji odstopil Podkarpat-sko Rusijo, in pa Titovo zastopstvo. Roosevelt umrl. V četrtek dno 12. nprila je na svojem domu nenadoma umrl, zadet od možgansko kapi, predsednik Združenih držav Severno Amerike Franklin Hoosevolt. Njegova žena je takoj obvestila vlado, nakar jo takoj j>rovzol pošlo novi predsednik Truman. Umrli Roosevelt so jo rodil leta 18K2 ter se Je že lota 11)13 pod Wilsonom odločil za politiko. Ko jo leta 11)21 ohromel, jo za nekaj let pustil politiko, nakar sc Jo leta U>28 znova začel spuščati v javnost. Po6lal je guverner državo Ne\v Yorlt, nakar Jo 19HH bil prvič izvoljen 7-a predsednika Združenih držav. Bil je čez 4 leta znova izvoljen, ]>otoin šo tretjič in četrtič, kar je bila novost za Ameriko, kjor doslej noben predsednik ni bil več kakor kvečjemu H let predsednik, ta pa je vladal žo 13 let in bi bil ostal predsednik do leta 104H, čo mu no bi bila smrt prekrižala računov. Novi predsednik Združenih držav se pišo Hnrry Truman, kl Jo žo prevzel dolžnosti, prosil vlado, naj ostane in nadaljuje z dolom, on pa da so bo jiolrii-dil tako voditi politiko Združenih držav, kakor jo jo po njegovih mislih hotel voditi Koosovclt. Španija jo prekinila diplomatsko zvezo z Japonsko. Španska vlada ta ukrep utemeljuje s tem, da so Japonci v Manili, ko so Jo bili zasedli, zagrešili hudo napade na Spance. Španska vlada bo zahtevala tudi odškodnino za 6torjeno škodo. Arabski blok jo osnovalo pot arabskih držav, ki so bodo udeležilo konference v San Franciscu. 15 poljskih politikov izginilo. Zunanjo časopisja jc prineslo jioročila, da jo na Poljskem izginilo 15 poljskih vodilnih jKilililtov, ki so jih Sovjeti zvabili v past. Zdaj manjka za njimi vwaka sled. Ti poljski politiki so ujiali, da bo konferenca v Jalti dovoljno jamstvo za njihovo žlvljen |c in delovanje. Zdaj pa so jih Sovjeti kar na tihem dmgega za drugim pobrali in nekje na tihem likvidirali«. Zaradi toga so v Londonu in NVasbingtonu močno razburjeni, Moskva pa se jim smeje. Ker niti Amerika niti Anglija no pustita komunističnega lub-linskega odbora, da bi poljsko državo zastopal v San Franciscu, so jo zdaj Moskva začela truditi, da hI sama ustanovila novo poljsko vlado, pa bi to skušala vriniti na konferenco. Zfno ZfftCS Vsi poznate stari slovenski pregovor, ki tako preprosto in nazorno izraža veliko in za človeka, zlasti pa za človeško skupnost važno življenjsko in gospodarsko načelo. Glasi eo: Zrno do zrna j>ogača —-kamen do kamna palača. Ali ste so že kdaj resno pomudili pri resnici, ki jo te kratke besedo vsebujejo? V rednih razmerah eo se nam te besede zdele pač lep izrek, čigar zadnji besedi se prijetno ujemata; sicer pa nam jo ta pregovor pomenil nekaj povsem vsakdanjega, navadnega in samo po sebi razumljivega. Tako smo mislili tačns, ko je bilo zrnja in pogač povsod dovolj. Ta-čas, ko so se nekateri ljudje — kar odkrito povejmol — iz pogače norca delali, in ko so po svetu z žlahtnim zrnjem kurili kotle parnih strojev. Slovenski kmet se iz božjega daru res ni nikoli norčeval, ker je vedel, koliko truda in znoja ga velja vsaiko zrno, preden se spečo iz njega pogača. Vendar se v mirnih časih ni prav mogel poglobiti v smisel resnice, ki se skriva v tem kratkem stavku. Sedaj že šesto leto divja največja vojska v zgodovini človeškega rodu. Vsi, posebno pa še kmečki ljudje, poznamo prošnjo iz praznika sv. R. Telesa, ko duhovnik prosi pri procesiji: »Kugo. lakote in vojske, resi nas o Gospod!« Vojska, lakota' in kugo so trojčki, ki se za roko drže. Voiska prinese skoraj vedno s seboj lakoto. V prejšnjih časih, ko niso ljudje poznali še pripomočkov proti kugi, Je bila stalna spremljevalka vojska tudi kuga. Pa za kugo so učeni ljudje iznašli lok — za lakoto ga pa šo tako veliki učenjaki ne morejo iznajti. Tukaj pozna svet samo enega rešitelja — kmeta. Ali se zavedaš, kmet slovenski, da je sedaj v tvoji roki življenje slovenskega naroda? Šo bolj natanko in od blizu je treba stvar pogledati. Ali veš, da jo na stotine in tisočo tvojih stanovskih tovarišev kmetov, ki proti njim samim lakota, čo ne bodo mogli obdelati svoje zemlje? Danes velja samo on račun, ki drži, vse drugo jo v zraku. Ta račun se glasi: Knr bomo Slovenci sami pridelali, to bomo imeli 0(1 drugod no bomo dobili ničesar. Pa drugam tudi ničesar dali no bomo. In zaključek tega računa je samo eden: dane« je še čas, vse storili, da se bomo sami prehranili, jutri bo že zamujeno. Vem. kaj si mislite. Človek je rad nekoliko škodoželjen, pa takole modruje: Gospoda se jo v dobrih časih malo brigala za kmeta, marsikdo tedaj ni imel smisla zn kmetove težave — zdaj pa naj vsi skupaj malo stradajo, da bodo videli, kaj kmet pomeni. Toda pomisli! Saj no boilo stradali lo ti, ampak tudi mnogo kmečkih ljudi. Koliko kmečkih ljudi je zaradi komunistične revolucije vso izgubilo, le goln zemlja jim jo ostala! Kako jo bodo obdelali? In če jo no bodo, od česa bodo živeli? Pa šo eno stvari ne smemo pozabiti, kadar govorimo o lakoti. AE misliš ti, ki računaš na dovoii poine kaeče in kleli in hleve, da bodo sestradano množice tebe, sitega, gledale in slino cedile? Glad ima vedno s seboj nevarne svetovalce — rop in nasilje. Ce bi do toga prišlo, bi kot povoden j zalilo naše podeželje splošno rcupanjo in uničevanje in bi se ne ustavilo nikjer. Toga nas Bog obvaruj! Toda Bog ne bo do-lal čudežev, če bomo mi — sami vase in v lastno dobro zaverovani — zanemarili dolžnost sedanje ure. Zato, kmetjo, na okope! Vodilo vam bodi iTrek: Zrno do zrna... Vsak prispevaj svojo »zrno«, ki sanio zase ne pomeni veliko, a zrno vseh slovenskih kmetov bo dalo vsaj skromen vsakdanji kruh vsemu narodu, pa bomo prebredli težko nevarnost. Kaj vam je storiti? Najprej svoje obdelati do zadnjo podi zemljo I Toda to jo danes premalo. Pomagati jo treba onim, ki sami no morejo. Ne samo v domači vasi s posojanjem živine, strojev in Orodja, temveč tudi bolj na daleč. Dobro vem, kako «o kmečki možje iznajdljivi, kadar jo treba kaj Izrednega storiti. Glejte, to jo zadosti izredno! Zberite se vaščani Iz ene ali več Vofii in organizirajte pomoč svojim obupanim kmečkim bratom od blizu in daleč. Mi vnm bomo pa tudi pomagali. Toda nevredno bi bilo dobrega slovesa slovenskega kmeta, da bi si dal take nkci-jo predpisovati od oblasti. Storilo lo sami, prostovoljno in šo več kot oblnst od vas hoče. S tom boste pokazali, da sto vredni sinovi svojih slavnih očetov, ki v vsej 1500 letni zgodovini niso dopustili, da bi narod po njih krivdi od lakoto umirai. Tudi sedaj slovenski kmet tega ne bo Gopodinjshe skrbi Kako si pomagamo s kvasom Zn Izdolavo domnčeprn kvnsn zn črn kruh so Jo obneslo naslednjo navodilo: Kllngrnm krompirja olupimo ln o ta »loivil poznojo prod celoten nnrod, rekoč: »Storil sem v polni meri svojo dolžnost, sedaj pa v polni mori lorjam svojo pravico.« In jo bo dobil. Zakaj narod kot celota jc pravičen in zvestobo plačujo z zvestobo. Tekma v dobrodelnosti se je začela Socialna pomoč je po Veliki noči začela z nabiralno akcijo živil po podeželskih občinah pod geslom: Kmet pomagaj kmetul Nabirka živil bo namreč vsa prišla v prid kmečkim izseljencem in beguncem, ki v Ljubljani in v drugih mestih žive v hudi stiski. Sedanja nabirka živil ni prva, saj je Socialna pomoč O božiču sprožila podobno nabiralno akcijo {x> deželi. Tedaj so nabirali živila že del j časa in zato so bila šele za Veliko noč razdeljena najpotrebnejšim. Nabirka je tedaj vrgla do 6000 kg krompirja, do 1600 kg fižola, do 1200 kg moke in znatne količine maščob, sladkorja, riža, testenin in drugih dohrot. Vsa ta nabrana živila so bila razdeljena med 321 družin s skupno 2150 člani. Seveda so bili podprti z živili res najpotrebnejši. Socialna pomoč je j>o-arvaia v Ljubljani vse konference, naj ugotove najpotrebnejše. Tako so prišlo na vrsto le resnično potrebne družine, saj je Socialna pomoč prošnjam konferenc skoraj v celoti ustregla, nekaterim pa poskuša pomagati še sedaj. Za pomoč v živilih so seveda prišle na vrsto najprej — kar je popolnoma razumljivo — družine i mnogimi majhnimi otroki. Za Veliko noč je bila v Ljubljani prirejena po ljubljanskih cerkvah velikonočna nabirka za Socialno pomoč Nastop novega pevca v ljubljanski Operi Opera že dolgo omogoča, da se uveljavljajo Številni mlarli talenti. Prav sedaj pripravlja naSa opera zopet nastop mladega pev. ca, ki mnogo obeta. V kratkem bo premiera Webrovega »čarostrclca«, v katerem bo pel vlogo junaškega tenorja Maksa novi član epere Ljubljančan Slavko SirukelJ, ein Šolskega nadzornika v p. F. Štruklja. Po dvajeelih letih, odkar v Ljubljani nismo »liSali te romantične opere, bo premiera »Carostrelca« posebno privlačen glasbeni dogodek, ker bo v njej prvi« nastopil mladi pevec, na katerega je glasbeno občinstvo ie dolgo pozorno. Slavko Štrukelj je nastopal na grafičnih prireditvah z velikim uspehom že pred loti, ko je bil član mo-Skcga pevskega zbora »Grafike«, ki je takrat slovel kot najboljSi slovenski moSki zbor in je zmagovito nastopal doma in v tujini, predvsem pa v Pragi, na Dunaju in v Zagrebu. Na svoječasni pevski tekmi, ki jo je pripravila opera v Ljubljani, je dosegel zmagovalec v tekmi Slavko Štrukelj prvo nagrado. Pozneje ni več mnogo nastopal, temveč so je posvetil pavskemu in glasbenemu Študiju in s« Se (tedaj pevsko Sola Pri prof. Adu Darianu. - Slavko Štrukelj bo v »fcarostreleu« pel in igral vlogo, ki zahteva pevca in igralca velikega formata. Pel jo ho gotovo i zanosom in poletom, ki bo navdijSil nnSo gledališko publiko, ki od mladega pevoa mnogo pričakuje. DRŽAVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Nedelja. 15 aprila ob 17: S Lafrerlof: B. Bogovič: »fltivta Bcrllnz« Izven. Cene od 40 lir navr.dol. Ponedeljek. 1« aprila: Zaprto. Torek. 1J. april* oh IT: S. Lagerlof-B. Begovič: Gosta Berling. Hid C. Operno gledališče Nedelja 15. aprila ob 17' F L?har: »De*»'» smehljaja« Izven Cene « « ; Ponedeljek. 1«. aprila: Zaprto (V Bm»» k dvorani koncert za dijafitvo ob 17. uri.) Torek. 17. aprila: Zaprto Opera pripravlja kot naslednjo P"™'"" Webrovo opero »fnrostrclcc«. katere prva uprlzorUcv v lctošuj4 sezoni bo prihodnji teden._ P R E K Ii E Prisnrl« ie večja partij« flžolovih prekel. — biterescnti naj se glasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge, Maistrova ulica 10. ITE L A VKE Sprejmemo delavke, ki so vešče tor barskega dela ali štepanja.- Naslov se ,zve v upravi »Slovenca« pod stev. 2<16. ZAHVALA. Vsem, ki sle spremili našo drago mamo, gospo hkrati 6 posebno nabirko po cestah. Kako lepo je uspela nabirka po cestah, ki je vrgla okroglo 130.000 lir, smo že poročali. Lopo je uspela tudi nabirka po cerkvah, kjer je bilo zbranih vsega skupaj 66.922 lir. Izredno lep delež je prispevala k tej vsoti cerkev Marijinega Oznanjenja, kjer 6o očetje frančiškani nabrali 20.000 lir. Na drugem mostu je bila župnija sv. Cirila in Metoda z nad 8000 lirami in nato stolnica s 6000 lirami. Na deželi sedaj "poteka plemenita tekma v nabirki živil za kmečke begunce. Posamezne občine zbirajo živila, pa tudi denarne prispevke. Prvi darovi že prihajajo v Ljubljano in zdi 6e nam, da moramo na iem mestu javno j>ohva-liti občino, ki je tako v prejšnji, zlasti pa še v zadnji nabiralni akciji pokazala izredno usmiljenje do bližnjega, čeprav je sama izrazito delavska občina. Občina Devica Marija v Polju je na primer za vsesvelsko akcijo lani v cerkvi nabrala 9405 lir. Občinska nabirka Socialne pomoči za božič je vrgla 61.269 lir. Za Veliko noč je vrgla nabirka denarja okrog 50.000 lir. V Devioi Mariji v Polju so tudi pohiteli z nabirko živil. Čeprav so prav v zadnjih časih stalno deležni terorističnih letalskih napadov, so tudi pri živilih res požrtvovalno darovali. Iz D. M. v Polju je že prišlo v Ljubljano za kmete begunce fiOO kg krompirja. 250 kg fižola, 50 kg moke in še mnogo drugega kakor je-šprena, kaše, jajc itd. Če je torej D. M. v Polju doslej na prvem mestu, moramo l>ohwilno omeniti še posebej občino Dobrova, kjer so otroci zopet vnovič začeli nabirati za Socialno pomoč. Prav tako so se Ilorjulčani lepo odrezali, na Ježiei pa 6o se držali načela: dvakrat da kdor hitro da in tudi dobro posegli v kašče. Jasne slike, kako se bodo podeželske občine pri nabirki živil izkazale, danes še nimamo, ker živila šele prihajajo v Ljubljano. Jasno pa je, da bomo ob koncu nabirke za vsako občino skušali povedati kaj in koliko je dala. Tekma v dobrosrčnosti naj bo torej častna zadeva slovenskega kmeta! Posebne nakaznice za čevlje in tekstilno blago Čevlje in tekstilno blago je v smislu izvršilno odredbe St. 2 šefa pokrajinske uprave z dne 9. sept. 1944, Službeni list St. 63 z dne 16. sept. 1944, mogočo kupiti pri trgovcih samo s posebno nakaznico. Posebne nakaznice pa daje mestni pro-skrbovalnl urad snmo na podlagi proSnje, spisane na predpisani tiskoviui ln po pred-hoduih uradnih poizvedbah. Gotovo jo mnogo oseb, ki Imajo ponošeno nli raztrgano čevljo, obleke, perilo itd., vendar se ja med prosilec vrinilo tudi mnogo takih, kl zaprošonega blaga ne potrebujejo tako nujno. Taki prosilci po nepotrebnem obremenjujejo urado, hkrati pa Skodujojo onim, ki obutev in blago ros nujno potrebujejo, ker lo-tem prav zaradi ogromnega Števila vloženih proScnj ni mogoče takoj ugoditi. Skrajno brezvestno In nesmiselno je, če kdo prosi za poscline nakaznice, pa Ima doma Se več uporabnih oblek In čevljev. Vsi taki primeri so v smislu navedene odredbe kaznivi. Vedeti je trelin, do mestni preskrbovalni urnd pri izstnvljonju posebnih nakaznic re« potrebnim ljubljanskim prebivalcem predvsem upoSteva Številne begunce, kl so hrez vsega prllicžall v Ljubljano ter one ljubljanske prebivalce, kl so bili oškodovani po letalskem napadu In sn pri tem Izgubili vso obleko, perilo In obutev. Zato prosimo, da nc nadlegujete urn-dov mestnega preskrbovalnega urada 7. raznimi proSnjami, intervencijami in ur-gencaml, kl jih v sedanjih okoliščinah ni mogočo upoStovati. Zlasti prosimo vso tiste, kl obleke, perila, čevljev itd. niso prav nujno potrebni, da v svojem into-resu. So bolj pa v Interesu res nujno potrebnih prosilcev no vlagajo omenjenih proSonj ter nc obremenjujejo po nepotrebnem uradovanju tudi takrat, ko je kontingent določen. Mestni preskrbovalni urad upa, da bo to svarilo zalogto in da ho marsikateremu vsiljivcu in neupravičencu prihranjeno razočaranje, ki jo združeno s kazenskimi posledicami zaradi prekrSitve zgoraj nn-vodone odredbe. Interesenti za plemenske prašičke naj se zglasijo pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi — Dunajska c. 29. jamice, Danes Je v cerkvi Marije Pomočnice celo. dnevno češčon.1:> Sv. Bešnjoga Tolosn. Sklep s pridigo in litnnljami Srca Jezusovega bo ob Šestih popoldne. Shod Krlžanske moSke Marij, družbe je dani« popoldne ob šestih Ne prezrltet Povejte Se drugimi Sv maSa ziidušnlca 7.a blngopokojnim dr. Virantom so ho darovala dno 17. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Sv. maSl zadnSnlol pokojno Kozo Maj. cen bosta v torek dno 17 t. m ob 7. in ob 8. uri v corkvi Marijinega Oznanjenja. Llccjska ljudska Sola v Notrc Dame prične zopot 8 poukom v ponodeljok 16. t. m. v starih prostorih po starem razporedu. V ponedeljek od '.iS. do 10. imajo šolo učenko 2 in 4. n razreda, popoldn., od 4. (ali po končanim alarmu) d« 7 oni 1. in S raz., v torek ob pol 8. pa 1. in 4. b ruzred. Oddajn plina v Jutranjih uralr Zaradi spremenjenih urmlnih ui v dizavnih in za-eahnih pisarnah ho mostna plinarnH oddajala plin v jutranjih urah od 1.15 do (.4.1. Opoldanska oddaja ostane Se nadalje neizpre-menjana. l'rl Žcgozl, Gallusovo nabrežje 33 je zopet na razpolago topinambur-krempir (papeSkn repiea), koronjo in posa V umetno valenje sprejemn vsnk petek ob 8. uri zjutraj Zsgoza Gallusovo nabrežje ftt' VNciii'otcno se vrSl strojepisni pouk zgodaj zju'1-raj, pozno popoldne al! zvečer po žol ii. Novi tečaji 16.. 17.. 1» aprila. Informacijo: Chrlstofov nčnl zavod Domobranska 15 Učlto so strojepisja Praktično znanje potrebno In koristno vsakomur! Novi eno., dvo-. trimesečni tečaji se pričcniajo 16.. 17., 18 npriln. Učno uro dogovorilo. Informacije: Chrlstofov trgovski učni zaved, Domobran- BkllSr'cdn,1eSolcem-lkam priporočamo učenje strojepisja! Učne uro dogovorno zjutraj, pozno popoldno nli zvečer po žel,v Novi tečaji 16., 17. 18. aprila Chrlstofov učni zavod, Do StVnoV.lrt "mestnih 1.1« na Vodovodni cesti so darovali v počastitev spomina za pok. go. Mariio Golob :«H lin za Vinc konferenco sv. Cirila in Metoda Bežigrad. — Bog plačaj I OSEBNE NOVICE Poroka. V nodoljo ob 9 dopoldne se poroči v stolnici g. Marn Jože, uradnik »Slovenca« z gdč. Lnvrenčlč Marijo, hčerko sod-noga stareSine v pokoju. Mlademu paru želo prijatelji, zlasti pa tovariši iz uredništva »Slovonca« obilo aroče in božjega blagoslova. Poroka. Dan M se na Dobrovi pri Ljub-liani poroči g. Dovjak Lo.lze, uradnik Vzajemne zavarovalnice, z gdč. I snlk Metko, trg. pomočnico Obilo ereče na novi življenjski poti! Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje_ velike knjige o nehvnležnosti. (Saudeau.) KOl.EDAttl Nedelja, 15. malega travna: 2. pv. Helena, kraljica: Peter Gonzal., opat; Bazillea, mučenlca. Ponedeljek, lt. malega travna: Benedikt Laber, spoznavaleo; Bornarda SubirU, devica. LEKARNIŠKA BlDtBil Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo: mr. SuSnik, Marijin trg 5; mr. Dsu, Go-aposv.«|teka cesta 4: mr. Bohinc ded.. Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška očeta. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA: Ncdefsko zdravniško službo bo opravljal m?stnl zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljub. ljana, Tržaška cesta 41. tel. 22-89. ZATEMNITEV V NEDELJO od 3t.35 do 1.15 ZATEMNITEV V PONEDELJEK od 2* 45 do 5.5* Gl.ODOK VOZIČEK, predvojni, zelo dobro ohranjen, ler filce za damske klobuke, pro. dam. Naslov v upr. »Slovenca* pod 2655. M A L I 0 0 L A S SJužbe | 1 Prodamo | URADNICA z znanjem strojepisja išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod: »Enoletna pra-Ua« 2676._a I služba | H «o«>« I SNAŽILKO, tudi sta-rcjlo, sprejme kopališče »Slon«, frančiškanska J. Istotam sprej. memo postrežnico od 17 do 22 zvečer. Stanuje lahko tudi v hiši. PREPROSTO DEKLE od 12 do 16 let, sprejmem v lahko delo. Prednost: Ljubljane vajena. Vprašati v go-s ilni Sv. Florijana n. II. 24. b Marijo Golob inii poti. izrekamo iskreno zahvalo; popa Je g. župniku p. Gabrijelu Ploninšku, F dr. Euiitzkv-u, g. doc. Hr. Mer lakov,. na zodnj sebno gg Zdravnikom'iTŽaM. seslrum interne klinike. ŽALUJOČI OSTALI. HIŠNICO, ki ji dam zraven plače vso hrano in stanovanje, tpiejmcm. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 2617._b HLAPCA sprejmem ta-kaj ali kasneje. Biti mora pošten in trezen. Zglasiti se je na Trnovski pristan 20. b POSTREŽNICO, resno, starejšo, sprejmem za sredo in soboto po 3 ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2695. VajencLj Automchan. VAJENCA takoj sprejmem. »Merkur«, 1'uhurjcva ul. 6. V najem I odda p V OBDELAVO DAM areelo (500 m!) blizu Žal. Pojasnilo: Foto-tehnika, Dunajska_l5. § Stanovanja! 3 oddajo g STANOVANJE. 3-sobno kopalnico, zamenjam -a 1-sobno s kabinetom ali podobno. Ponudbe na npr. »Slovenca« pod »Takoj 2701«. ku i TEMNO OBLEKO, skoraj novo. predvojno blago ter ženski kostum. primeren za kolesarko. prodam. Ogled med 6 in 7 uro. Naslov v ui>r. »Slovenca« pod it. 2597._1 Turška PREPROGA -zelo ngodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 2629._ LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Cilrol«. . Stekleničko prinesite • seboj. Dro. Serija Ani. Kane, Zi- ovska nlica 1._ PREKLJE, fižolovke . prodam. Karlovška 17. Dva FOTOAPARATA in pisalni stroj naprodaj. »Merkur«. Puhar- jeva 6._ FOTOAPARAT, otroško košaro, skrinjo za perilo, posteljnjak — prodam oziir. zamenjam za živila. Zaloška res t a J34;_1 NAPRODAJ Dynamo svetilka za kolo. bela nepredena volna, novo Sifonasto perilo za deklico, moška ura. Prečna nlica št. 8. 1 PRODAM železen štedilnik, dve odprtini fšpnrovček). 2 črni svileni in roza svileno obleko, fres volneno bluzo, črno pleteno volneno jopico, 2 novih spod. hlač in žensko svileno šerpo. Vse dobro ohranjeno; prodam ali zamenjam. — Naslov v upr. »Sloven-ra« pod št. 2655. 1 j Kupimo j | IZameniamoB I 1_StrojlJ r Sobe ZAHVALA. Globoko užaloščen,m , n znancem, zlasti gosp pnmanju dr Hefirlu. roso nrimariju dr. Flajsu in gospe dr. Kuralt- Oirrza^on,očjnitola^^jpo^mkove Čtt« »"regov',!;"fksio/o"'gosp; predsednik dr Merfol, sostanovalcem in vsem k, ste ob bridki izgubi našega nepozabnega, dragega dr. Franceta Viranta tako iskreno sočustvovali, mu poklonili v zadnji pozdrav cvetje letošnje pom odi in ga sprem,Ii S preranega groba, sc toplo zahvaljujejo tahvjU K Vsem ki ste ob nenadni smrti mo-jeg^dragega moža, očeta in brata, gospoda RAFAELA TREVEN z nami sočustvovali ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se naiiskreneje zahvaljujemo. 1 o-sebno zahvalo smo dolžni gg. pevrenl za ganljive žatostinke in darovalcem cvetja. Ljublj., 15. 4. 1945. ž.alujoča ženn z otrokoma. ZAHVALA. Vsem, ki sle spremili našega dragega gospoda majorja JULIJA CESARJA k večnemu počitku, zlasti čč. duhovščini, zaslop. Slov domobranstva g. kom. polk. Krenerjil in g podpolk. Vizjaku, g majorju Cokanu za gan-fjiv poslov, govor, vsem gg stanov, tovarišem in prijateljem, Slov. domobranslvn za častno snrcmfltvo gg. pevcem irf darovalcem vencev m cvrtja iskrena hvala. - Maša zadnšnica bo v četrtek 19. t. m. ob 8 v cerkvi Mar. Oznanjenja. Ljubljana, 15. i. 1945. žalujoči ostali. DVA INVALIDA, do-mobranen. iščeta preprosto sobico z dvema posteljama. - Stanovanje rabita takoj. — Tonudbc na upravo »Slovenrai pod »Toč na plačnika« 2510. Posestva SADNI VRT ali parcelo knpim. riačam takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Maj. 2665« ■_k ZEMLJIŠČE ra 4000 m> ali izven bloka kupim takoj. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Ca 4000 m-« 2665. ji OBHAJILNO OBI.EKO za deklico, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »7-let- na -636«._k HLAČKE - žabe za enoletnega otroka, kupiui. Dara v zameno tudi krompir. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2700. _ STEKLENICE vseb "vrst pletenke. liviljske od padke - pločevinaste ■ode, vsakovrsten papir, razne kovine — rabno in nerabno že. lezo in tehnične predmete stalno kupuje in dobro plača »Metalia«, Gosposveiska cesta 16, tel. 52-88. uasprou De. lavskega doma. KANTE (ročke), pločevinaste. kupuje »Pe-tronafta«. A. llmelak. Ljubljana, Ciril.Mcto dova 55 a. NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgov. »Ogled«, Mestni trg 5.__ NOVA TRGOVINA -»Hitro«!« kupi jedilne, vinske servise. prilx,re in razne steklene predmete Plača takoj. — Stritarjeva 2._ LEICA, KONTAX Iie-tina Rolleiflex ali pa sličen aparat kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Izredno dobro plačilo« št. 2651._ RJUHE, KAPNE, žim. nice, pohištvo, porcelan in drugo knpi trgov »Ogled«, Mestni trg_j:__k SANDALE ali nizke č<*vlje za 4 letnega dečka, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sandale« 2575._ DEKLIŠKE ČEVLJE št. 55-36 za poletje, kupim. Ponudbe upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjene« 2528, Denar industrijsko" pod jetje išče kompnnjo-na ali se eventnelno proda Polreben knpi-tal 1.000.000. Ponudbe na npr. »si.« pod »Plačilo tndi v obrokih« -št. 2658. | jSlaibSTj UGI.A8EVAI.EC glnso-vlrjev Telefon 59-25 -iurSsek, Zrinjskcga 'cesta 7-11. PRODAM električni števec zn izmenični tok tip W 220 volt, 5 amp., ter velik gramofon z 38 ploščami. . Marinčič, Galjeviea št. 256.____1 ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolnič-knm, pogrezljiv, popolnoma nov, ze'o moderne oblike, prodam nli zamenjam. — Pred škofijo 19. Julka. OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Naslov v npr. »Slovenca« pod 2671.___ OTROŠKI VOZIČEK, športni, prodfun ali zamenjam. Električni kuhalnik z 2 ploščama zamenjam zn protivrednost. Cojzovn cesta 5-L, soh"_l?._ SMOK1NG. popolnoma nov. nnifinejše predvojno blago, ugodno Prodam nli zamenjam, ovšetova 33 a. (Kode. ljevo.)______I HlTAčE IN TELOVNIK skoraj še nove. angleško hlago. prodam. — Vrbine, Vidovdanska C. št. 20. 1 VIOLINO v dobrem stanju prodam. Naslov v npr. »Slovenca« pod U. 2655, 8 ZA IKT O. veliko, čin-čila: ročni jekleni blagajni. Cankarjeve spise I,—XIII, prodam Naslov v upravi »Slovenca«. 2689. PI AščEK, spomlarlan ski. lep. predvojno blajro in klobučke, vsr za deklice 5—7 let, dnm«ke nove hlačke iz bnfisla in modrr-čke. ugodno prodnm ali zamenjam. Povšrlo-va 55 a (Kodel jevo) LEPO SIVO BLAGO za moško obleko prn-dnm ali zamenjam. Florijanska nI. 15-111., desno, zadnja vrata. _ NAGAčENA ORLA, velika, kupi državno gledališče. Ponudbe tajništvu Opere. k NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi razne nmclnine — in razne boljše predmete. Plača takoj Stritarjeva 2. NOGOMETNE DUŠE kupim ali dam živila. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nekadilec« 2637. k PLINSKI KUHALNIK knpim. oziroma zamenjam zn živita. Ponudbe na npravo »Slovenca« pod »Fižol in mo- ka« 2677._k BELO OBLEKO kupim za 9—10 letno deklico. Ponudbe nn upr. »Slovenca« pot »Belo St. 2670. LEPO DARILO, primerno za žensko osebo, kupim. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 26S6._ VRBOVE PALICE, ravne. zelene, v obliki prekelj (fižolovk), ku pim do 800 kg. Ponudbe nn Pletarno v Dev. Mar, v Polju 25. IJjtoaO Plemenskega 7.REBCA, jepega. 2 leti starega, zamenjam za kobilo. Oniahen Alojzij, Strn-nje 5, št. Vid Stični. pri J KONjE zn klanje kupujem. Pušnik Justina, konjska mesarica -Opekarska eesta 38 Trnovo,_Ljubljana, (j KONJA, močnega in zdravega, v iet starega. prodam. Ogh d v nedeljo ves dnn. Krn-šič Ivan. Bezenškova ul, 10, Zelena jama. 2 BIRMANSKI OBLEKI za dečka, belo in tera-nomodro. zamenjam zu protivrednost. Naslov v upravi Slovenca pod šiev. 2718._ ŠPORTNI VOZIČEK otroški, dobro ohranjen, zamenjam za domsko kolo. Razliko doplačani. Rožna doli- na. Cesta 111/8._ GRAIJL za uiadrace, predvojno hlugo, zamenjam. — Naslov v upr. »Slovenca« pod It. 2627._ 5 RACE in 1 racmana rucnske pasme, po H moe. stare, zameninm za protivrednost. Mo ste, žaga A. Oražem. NOVO OBLEKO, bir-mansko, dolgo, roza georget s komhincžo za 12 letno deklico in svetlo-inodro, volneni georget, vse predvojno blago, zamenjam za moko. - Naslov upravi »Slovenca« pod St. 2575.____ SREDNJETEŽAK VOZ nosilnost do 3000 kg zamenjam za prašička jcsenca Sedej Ivan, Rožna dolina VUVI2._ SEMENSKI KROMPIR zamenjam za seno ali steljo. Naslov v upr. »Sl ovenča« pod 2563. OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen. zamenjam za živila. Poizvc se: Mahni č evj^m^JCodeljevo. fULIVNO PERO dam za nogometne duše. — Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Naliv-no pero« 2658. ŠIVALNI STROJ »Sin. ger«, krojaški, dobro ohranjen. zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slo-venca«_ pod 2661._ PREDVOJNO BLAGO fino. moško, zamenjam protivrednost od II do 15. ure. Naslov v upr »Slovenca« pod št. 2662._ ŠIVALNI STROJ zamenjam za protivrednost Naslov v npravi »Slov.^pod št. 2672._ DRVA, mešana, zamenjam za čevlje št. 43 ali za plašče za kolo. Naslov v upr, »Slovenca« pod 2680.__ KROMPIR. navaden, zamenjam za 10 kg semenskega kifelčnrjn. Naslov v upr. »Slovenca« pod_2['^:__ OBHAJILNO OBLEKO belo. za deklico, za. menjam zn protivrednost. Naslov v npravi »Slovenca« pod 2698. SUKNJIČ, fantovski (rokelček), hlačke, mo ško srajco, labljene čevlje St. 30, 34, 57, zamenjam za živila. — Naslov v npr. »Slovenca« pod 2694. Ža PREDVOJNO BLAGO za damsko perilo omenjam 1 pur dnm-skih usnjenih copat, t pnr čevljev, obojo št. 37. šibeniška 15.L GOJZARICE in moške čevlje 42-45 zamenjam za naturalijc. Gledališka 15, pritličje, desno. I Pride i h I 8 PESO IN REPO prodam ali zamenjam za gnoj. Kopač, Vodnikova c. 173. KOSILNI STROJ, nov ali rabljen, kupim. — Naslov v upr. »Sloven-ca« pod »Tudi v zume- no« 2679.__ VRTAl.NI STROJ, mč-ni, mizni. prodam, ozi. roma delno zamenjam za protivrednost. Ogled ob nedeljah. Poljanska c. 59 a, dvorišče._ Ročni VRTALNI STROJ električni in brnsdni stroj ugodno naprodaj. »Merkur«, Puharjcva ulica 6. ELEKTROMOTOR 5.5 KS, popolnoma nov -prodam ali zamenjam. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. SLAMOREZNICO ku. pim. dam deloma protivrednost. Ponudbe no upravo »Slovenca« pod »Deloma živila« 2571. STABILNA MOTORJA. 5 in 8 KS, najboljše znamke, zelo ugodno naprodaj. »Merkur«, Puharjeva 6. EI.EKIR. HLADILNIK (Frigidaire) nov ali dobro ohranjen kupim ali dam protivrednost. Naslov: Prešernova ul. 44. k | šSv, stroji | ŠTVALNI STROJ . pro-dnin (Rast & Gasser). . Ogled v ]>onedcljck od 8—10 dop. - Pušenjak, Medvedova ul. 14 ŠIVALNI STROJ, rabljen, z okroglim čol-nickom, kupiin ali zamenjam zu maščobo. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 2056._ ŠIVALNI STROJ, do. bro ohranjen ali nov, najraje znamke »Pfaff« kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na upravo »Slo venca pod »Krojaški 2613«. \ ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, 7. okroglim čol nifkom, skoraj nov prodam ali zamenjam po dogovoru zn boljše moSko ali žensko kolo. Naslov v uprav »Slovcuca« pod 2660. | Kolesa j Tri KOLESA, damsko, moško in deško, zelo ugodno naprodaj. — »Merkur« - Puliarje va ulica 6. DAMSKO KOLO, lepo. sivo, kompl. z dina mo-svefilko in moško kolo brez gum, poceni prodam. Ambrož, mc h n n i k Puna j ska c. 7t DVE" GUMI, kompletn kolesi za biciker prodam ali zamenjam Ogled od 9-11. Voš. njakova št. 8. I Razno 8 1 Poizvedbe | KDOR-POTUJE v Ro-goško Slatino, Podles-nik. Ptuj ali Ormož, naj sc oglasi vsaj zu nekaj ur v bufetu Kaj-fe/, nasproti kolodvora. Dobi dobro nagrado za prenos I kg dovoljenega familiar-nega blaga. Istotam dobi slu/bo dober vi-ničar, ki se razume tudi na sadjarstvo, o GOSPOD, ki je v Mostah pred kovačnico nnšel očala, je nopro-Sen, da iih odda pri kovaču ali na žagi A. OraženL_ ROČNA URICA. src. brna, jc bila zgublje-na v sredo II. t. m. od Cojzove ceste do Križevniške ulice. — Najditelj se naproša, da jo oddn v upravi »Slovenca«. v__ Veri Seliškarjevi v spomin Pri zadnjih terorističnih napadih na Postojno je zajela smrt uradnico tehničnega oddelka Pokrajinske uprave v Ljubljani go. spodično Voro SeliSkarjevo. Peljala «e je na obisk k sorodnikom, do katerih pa ni v.jč prišla. Popolnoma tiho in skromno, kakor je bilo njeno življenje, so jo pred nedavnim položili v Ljubljani v prezgodnji grob. Raj. na je bila izredno delavna in vestna. V delu je našla razvedrilo, v molitvi pa lolažbo in uteho. S svojim lipim značajem In nasmejanim obrazom sl jo mod vrstnicami pridobila lo prijateljic, ki sedaj iskreno žalujejo za njo. Naj počiva v miru, blaga dušal Zatemnitveni čas za teden od 16. aprila 1945 do vštetega 22. aprila 1945 je od 20.45 do 5.50 I IZGUBILA se je zlata damska zapestna urica r vgraviranim S. D. monogramom in 13. VI. 1043. Ker mi je zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proli dobri nagradi na na slov Dolenc Silva, Halzapflova ul. 17 a. Svarim pa vsakogar pred nakupom iste. Popis ure je: majhna, podolgovata, ima zelo tanke, komnj vidljive rimske številke, kazalci temni, povrhu urice so ob straneh eravi-rani okraski kakor tudi v zapestju. OnflgeJ M. Humekovo knjigo »Domači vrt«, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Domači vrt« 2395. _ t EPOSI OV jE, slovensko in tuje ter ostale izvirrfe knjige in prevode kupuje - Jonez Dolžan, knjigarna -Stritarjeva nlico. HRAM,-Modro ptico in druge knjige - samo dobro ohranjene, kupi knjigarna žužek, pa-soža. I Pohištvo SPALNICO, šperano -nleskano na orehovo korenino, in kuhiuj-sko opremo prodam. Mizarstvo »Sava«, Mi- klošičeva cesta._ Starejšo SPALNICO z vložki prodam. Naslov v npr. >SL« gt. 2600. SPALNICO, orehov les z žimnicami, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2656. š Izšla je nova knjiga SLOVENČEVE KNJIŽNICE Baar: JAN CIMBURA Obširen idiličen kmetski roman, poln tople domačnosti in navezanosti na zemljo. Lepi običaji, proprosta modrost kmečkih očnneev in vaška skupnost — vse to diha iz te zdrave knjige, ki jo boste brali z užitkom. Cena obširni knjigi je 60 lir in se dobi po vseh knjigarnah in trafikah. — Lepa, optimistična knjiga je v da. našnjih časin bogastvo. Segajte po njej. Važno opozorilo naročnikom mesečnika »Rast« Cen), naročnike »Rasti«, ki ie niso obnovili naročnine za IL polletje, vljudno prosimo, da to nemudoma store, ker bomo prihodnjo številko lista odposlali samo oaim, ki so naročnino poravnali. Uprava. Kinematografi KINO UNION - »Korak v stran« - Marianne lloppe. Kari L. Diehl. - Ob 15, 17 in 19. . V pouedeljek radi koncerta predst. samo ob 19. KINO MATICA . »Nepridiprav« . Predstave ob 15, 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Velealarm« - Predstave ob 15, 17 in 19. Tel. 27-30 BBBBBHBMB——III,11 HIB I I IIH I I t Ob bombnem napadu smo izgubili našega ljublj snega. 23 let starega sina in brala gospoda Vinkota Omana vrtnarskega pomočnika Truplo blagopokojnega počiva na pokopališču na Jesenicah do prevoza na domače pokopališče. -Sveta maša zadušnica se bo brala v domači župni cerkvi v Devica Marija v Polju. Devica Marija v Polju, dne 14. aprila 1945. Žalujoči starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. + Po daljšem trpljenju je umrl na poškodbah, dobljenih v' izvrševanju svoje službe za prehrano ljubljanske pokrajine, gospod BACKO JURIJ Šofer Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. doma iz Ičeva v Dalmaciji. Zvestega uslužbenca bomo pokopali v ponedeljek 16. t. m. ob 8.30 z Žal na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1945. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod« Ljubljana. 1 RADIO »Philips« 4+1, v dobrem stanju, prodam. Pokopališka 8, i. nadstr. i FRIZERJI! Prepnrat za trajno ondnlaeljo dobite lahko pri Viktorju Popit, Conkairjcvo nabrežje. r V UPRAVI »Slovenca« naj dvignejo sledeče ponudbe: Center. Dn bro ohranjen. Dobro plačam, Fižolovke, Gramofon. Lepo darilo, Lepo kolo. Miren. Mohorjeve knjige. Ob Golovcu. Posoda zn mast. Samostojen. Se izplača, Slike. Soliden slroj. Strogo neposredno. Takoj. Šivalni stroj. Trgovski dom. Vinograd, Vljuden. Pošten, Zainesljiv, Za-pravljivček, Žimnica. patentne posteljne mreže, otomane, mo ilerne kaučo lil fote 'Je nudi solidno tn pc nizki eeni RUDOLF RAD0VAN tapetnlk LJUBLJANA \lejlni trg štev. 18 I Otort | Pozor 9tavboaikl in hišni posestniki! Dobavljam, polagam in družim stare parkete IOSIP BRLEr Ljnbljnna, Kolodvorska nI, 28. i Tel 37-68. + V neizmerni žalosti javljamo, da nas jo za vedno zapustil naš nadvse ljuhljeni, nepozabni mož, oče itd., gospod Josip Skalar vlSji računski svetnik v pokoja Ohranite ga v lepem spominu, za nas prosimo tihega sožalja. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. + Pri letalskem napadu je izgnbil v 40. letal svoje življenje naš nepozabni gospod •Jože Turk Pogreb ljubljenega pokojnika bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10.15 z Žol, iz kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljnna, dne 14. aprila 1945. Žalujoča rodbina Gruden In ostali- + Dolrpel je v 54. letn nož -ljubi sin. gospod ProseDc Miroslav Pogreb bo v nedeljo 15. t. m. ob 10.45 t žal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 15. oprila 1945. Žalujoče drržine: Prosenc In Marinčič. + V božji objem je odhitela po kratki in težki Dolezni v 52. letu naša Bojana Šubajkovi6 soproga veletrgovca Prvo pomladansko cvetje je zasulo njen po-, slednji domek na Mirogoju v Zagrebu 16. marca kjer mirno spi v svojem Bogu. — Sv. maša zadušnica bo v petek dne 20. aprila ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Zagreb, Rajhenbnrg, 15. IV. 1945. žalujoči rodbini: Pernč, Snbajkovlč. Za 'Llndsko tiskarno«! JoH Kramar!« — Izdajatelji Joiko KrošolJ — Urednik: Janko Balaer.