HIDROGEOGRAFSKI ORIS POREČJA MISL INJE 
S POSEBNIM OZIROM NA POPLAVE 
(S 4 R I S B A M I I N 10 S L I K A M I V B E S E D I L U I N 1 K A R T O V P R I L O G I ) 
HYDROGEOGRAPHICAL SURVEY OF THE DRAINAGE 
BASIN OF THE M1SLINJA WITH SPECIAL REGARD 
TO ITS FLOODS 
( W I T H 4 G R A P H S A N D 10 F I G U R E S I N T E X T A N D 1 M A P I N A N N E X ) 
I V A N G A M S 
SPREJETO N A SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE I N MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI 
DNE 6. FEBRUARJA 1975 
UVODNA PRIPOMBA 
Inšt i tut za geografijo SAZU namerava čim bol j sproti objavl jat i rezultate svojega 
raziskovalnega dela. To vel ja tud i za raziskovalne naloge, k i j i h prevzema v dogovoru 
z Raziskovalno skupnostjo Slovenije (Skladom Borisa Kidriča). S področja dolgoročne 
raziskovalne teme »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, k i jo je prevzel 
v tej obl iki , objavl ja že v tem zvezku »Geografskega zbornika« celotno študijo »Geo-
grafske značilnosti poplavnega področja ob Pšati«, k i je bi la izvršena skupinsko s 
posebnim namenom, da se ob tem tipičnem pr imeru poskuša naj t i pr imerna meto-
dološka pot za proučitev drugih poplavnih pokra j in na Slovenskem. V drugi fazi dela 
pa bodo posamezni raziskovalci z morebitno pomočjo drugih sodelavcev samostojno 
prouči l i posamezna poplavna področja oziroma poplavne pokraj ine na Slovenskem. 
Kot prv i pr imer iz te faze lahko že objavimo tu študijo prof. Ivana Gamsa o porečju 
Misl inje. Pr imeru gre posebna pozornost tudi zato, ker p r i Mis l in jsk i dol in i ne gre 
kakor p r i Pšati za tipično poplavno pokraj ino z obsežnimi poplavišči, k jer b i voda 
zastajala dal j časa, temveč za dolino, k jer voda prestopa bregove le za krajš i čas 
in v skromnejšem obsegu ter v krajevno omejeni b l iž in i svoje struge. Tak značaj 
proučenega porečja je seveda zahteval p r i raziskavi tudi nekoliko drugačen, čeprav 
nič manj kompleksen metodološki pr i jem. 
L jubl jana, ju l i ja 1975 
Akademik dr. Svetozar I l e š i č 
Izvleček U D K 551.482.215.3(497.12—17) :911.3 
Hidrogeografski oris porečja Mislinje s posebnim ozirom na poplave 
Zelo števi lni jezovi na Mis l in j i in njenem pr i toku Suhadolnici so v Mis l in jsk i 
dol ini v preteklosti povzročil i lokalne akumulaci je in erozije. Odkar so t i jezovi zadnja 
leta opuščeni, poplavne vode prenašajo akumul i ran prod in povzročajo težave mo-
derni regulacij i, k i jo izvajajo le po sektorj ih. Tudi gospodarski in prebivalstveni 
razvoj v celem porečju zahteva celotno regulacijo te gorske reke. 
Abst rac t U D C 551.482.215.3(497.12—17) :9II.3 
HydrogeographicaI Survey of the Drainage Basin of the Mislinja vvith Special 
Regard to its Floods 
I n the Mis l in ja valley the very numerous dams for sawmills and mil ls caused 
in the past on the rivers Mis l in ja and its t r ibutary Suhadolnica local sections ol 
erosion an accumulation of gravel. Since they are recently abandoned, floods shift 
the accumulated gravel causing problems for the modern regulations done in some 
sectors only. Also economic and population development of total basin call for the 
complete regulation of this mountain r iver. 
Naslov — Address: 
dr. Ivan Gams 
PZE za geografijo, Univerza v L jub l j an i 
Aškerčeva 12 
61000 L jub l jana 
Jugoslavija 
1. UVODNA POJASNILA 
Mislinja je hudourniška reka. Najnižji izmerjeni pretok pri izlivu v Mežo 
pri Otiškem vrhu je stokrat manjši kot najvišji po vojni izmerjeni maksimalni 
pretok (v letu 1956 so zabeležili pretoka 1,77 in 167m3/sek). Kot pritok Drave, 
k i je bila blizu izliva Mislinje pri Dravogradu kratek odtok z dravskega lede-
nika s koncem pri Dobu, in kot odvodnica takratnega periglacialnega Pohor-
skega Podravja, je v sedanji toplejši holocenski kl imi v stadiju intenzivnega 
prilagajanja rečnih procesov novim razmeram. V prevladujoči rečni proces — 
erozijo — je posegel človek, ki je potreboval pogonsko silo za mline in žage 
ter med obema svetovnima vojnama tudi za manjše hidroelektrarne. Z gostimi 
jezovi je vzdolž struge ustvaril odseke nasipavanja in odseke erozije. Po 
zadnji svetovni vojni, ko je v Mishnjski dolini na Mislinji niže Mislinjskega 
grabna in na pritoku Suhadolnici niže Zgornjega Podgorja propadlo 34 jezov od 
skupno 43, je odpadel kalup, v katerega je človek utesnil reko. Reka je začela 
ustvarjati nov podolžni profil in z njim novo razmerje ter obseg pri vsako-
letnih in katastrofalnih poplavah. V to najnovejše uravnoteženje je posegla 
regulacija organizirane družbene vodne skupnosti, ki pa je reko na daljšem 
odseku regulirala samo na njenem koncu, drugod pa le maši najbolj pereča 
mesta lokalne bočne erozije. V snovanje novega ravnotežnega profila vnaša 
človek novo spremenljivko, za katero vemo zaenkrat samo to, da ponekod ni 
usklajena s težnjami in močjo rečne erozije, kar je dokazala reka z rušenjem. 
Mislinja je v vsem obsegu gorska reka; prenaša grobo gradivo, po kakršnem 
tudi teče. Temu primeren je znaten strmec v podolžnem profilu. Zato poplavna 
voda izven struge ne zastaja, temveč dere in razdira z mehanično silo. Ne 
poplavlja zaradi splošnega dviga vodne gladine, temveč zaradi lokalnega pre-
stopa brega. Poplavna voda ne zaliva poplavišča sklenjeno, temveč dere v 
rokavih po nižjih legah, med katerimi ostajajo višja mesta kopna. Ce je na 
priloženi karti omejen največji obseg poplav, je s tem mišljeno, prvič, ozemlje, 
k i ga je več ali manj preplavila voda ne glede na preostale vmesne višje kopne 
lege in, drugič, največji obseg poplave, kot se ga spominjajo domačini iz pred-
vojnih let (1924, 1926) ali iz povojne dobe (1956, 1961, 1966). Povsem odprto 
ostaja vprašanje, kolikšen bi bil tak obseg danes po izvršenih regulacijah in 
odpravi jezov ter mlinščic. Obseg vsakoletnih poplav je vrisan tam, kjer so 
doživeli poplave 1. 1974 in 1973. 
Poplave povzročajo vidno škodo tam, kjer so zgradbe, tudi ob gorskih 
pritokih Mislinje, zlasti po hudih nalivih. Tak primer je bil 21. junija 1961, ko 
je padlo v Razborju manj kot v eni uri 65 mm padavin ter je največji mislinjski 
pritok Suhadolnica narasel za 3,5 m ter povzročil pravo razdejanje (S i f r e r 
1962). Zaradi majhnega obsega pa teh poplav tukaj ne bomo obravnavali. 
Omejili se bomo na širše poplavno območje v Slovenjgraški kotlini in v Spodnji 
Mislinjski dolini. Tudi tukaj pa poplavno ozemlje skoraj z ničemer ne spominja 
na nižinska, delno zamočvirjena poplavišča ob neprodonosnih rekah, njim prila-
gojeni pojem »poplavna pokrajina« (Gams 1973; R a d i n j a in dr. 1974) tu 
ne ustreza. Vkljub temu pa lahko ob geografski analizi ugotovimo, da ima 
pomembno vlogo v naselitvi in gospodarstvu. 
Porečje Mislinje pripada trem večjim morfološkim enotam: Centralnim 
Alpam, Karavankam in vmesnemu terciarnemu sinklinalnemu svetu, ki je v 
Slovenjgraški kotlini na široko prekrit s kvartarnimi nanosi, v glavnem s pro-
dom. Desno porečje v celoti in levo porečje nad Šentlenartom — to je Pohorje 
v širšem smislu, k i meji večinoma na reko Mislinjo — obsegata skupno približno 
toliko kot preostali del porečja. K Centralnim Alpam moramo prišteti še hribovje 
med Spodnjo Mislinjsko dolino in Hotuljskim podoljem. Tako j im pripada okoli 
6/10 porečja, ki meri nad vodomersko postajo Otiški vrh 235,6 km'2. 
V spodnjem in srednjem delu je porečje dokaj simetrično, nad Šentiljem pa 
je izrazito nesimetrično. Vzrok je mlada pretočitev po Paki, k i je pri Sent-
lenartu že prebila neposredni dolinski obod (Gams 1959). 
V tem elaboratu je opisano stanje poleti 1974. 
Študija je bila izvedena v okviru raziskovalne teme »Geografija poplavnih 
področij«, ki jo je pri Skladu Borisa Kidriča prevzel Inštitut za geografijo SAZU. 
2. OPIS POPLAVNEGA SVETA 
2. 1. Poplave ob gornji Mislinji 
Med Misli,njskim grabnom in Šentlenartom je dolina ozka in poplavne 
ravnice ne zožuje kaka višja kvartarna terasa. Rečna struga je poglobljena v 
aluvialno ravnico čez 1,5 m. Da bi umiri l i reko, so pod opuščeno in med vojno 
požgano Pergerjevo tovarno lepenke zgradili zbiralnik proda z okoli 2 m visokim 
jezom. Zdaj je zbiralnik že poln, toda prodna akumulacija se še ni raztegnila 
više ob strugi v začetni Mislinjski graben. Niže ob reki stojita le še dva jezova, 
višji za kanal, ob katerem je delovala nekdaj kovačnica, nižje pa za kanal, ob 
katerem obratuje žaga lesnega obrata Slovenjgradec. Pogon je alternativen, na 
elektriko ali na vodo. Majhna tovarna Prevent, skozi katero teče kanal, nima 
več vodnega pogona. Od Pergerjeve opuščene hidroelektrarne do Sentlenarta 
je struga že regulirana. Na njenem dnu so vgradili več pragov, da bi zmanjšali 
erozijsko moč na razmeroma močnem rečnem strmcu. Sodeč po karti 1 : 25 000, 
znaša na opisanem sektorju okoli 28 promilov, a se hitro manjša. Obenem se 
hitro manjša debelina proda, po katerem teče. Na koncu Mislinjskega grabna 
ležijo v strugi do 2 m dolge oblice, pri Šentlenartu pa so najdaljši prodniki 
okoli enega metra. 
Niže Sentlenarta se začenja vrsta zdaj opuščenih kmečkih mlinov in žag. 
Ob mostu čez reko v Šentlenartu je ostal jez za opuščeni Prevalčnikov mlin. 
Malo niže ni več sledu o Lopanovem mlinu, ki so ga opustili, ko je v Šentilju 
začel delovati Jažev mlin z žago. Med Mislinjskim grabnom in Šentiljem zdaj 
Mislinja poglablja strugo. V koliko k temu prispevajo že omenjeni zbiralnik 
proda, regulacija struge nad Šentlenartom in v koliko opuščanje jezov, je 
težko presoditi. 
SI. 1. Odeja periglacialnega grušča, k i je na s l ik i razmeroma drobno 
zrnat (pri kmet i j i Kašt ivnik, 880 m n. v. na Pohorju) je na skr i-
lavih in kr istal inskih kamninah Pohorskega Podravja običajen 
pojav, viden zlasti ob novih gozdnih cestah. Odeja prispeva k za-
drževanju vodnega odtoka. Foto I. Gams 
Pri Šentilju, k i ga nove hiše skoraj sklenjeno povezujejo z naseljem Mi-
slinja, se začenja širši poplavni pas izredno visokih voda. Tu se začenja v 
podgorju Pohorja višja prodna terasa, k i je do Turiške vasi dolga kakih 5 km 
in se pri Dovžah razširi največ na 1 km. Do Dovž jo sestavlja prod iz pohorskih 
kamnin, na Brdah pa pohorski prod samo pokriva terciarne sivice. Zato so 
teraso lahko razrezali potočki in ustvarili gričevnat relief (od tod ime Brde). 
Pritok Dovžanka, k i nastaja z združitvijo dveh pohorskih pritokov, teče skraja po 
vrhu terase in ob povodnji uhaja iz struge. Niže pa si vedno bolj poglablja 
strugo. Njeno erozijo je nedvomno pospešila Mislinja, k i se je primaknila tesno 
k ježi terase. Prej je Dovžanka tekla še čez vso danjo ravnico Mislinje in se je 
izlivala v njo na nasprotnem kraju pri kmetiji Jevšnik. Pri tem je nasipavala 
vršaj, k i je zdaj spremenjen v izgon, po katerem je speljan kolovoz. Zdaj pa 
Dovžanka zapusti izgon t ik pod ježo terase in se takoj izliva v Mislinjo. Podoben 
premik struge Mislinje k ježi je opazen tudi pri Šentilju. Verjetno je starejši, 
saj sta oba pritoka, Brložnica in pritok pri šoli, vrezala že globoki strugi v robno 
teraso. Kot ponekod drugod po svetu (prim. M e n s c h i n g 1951; J e n n i n g s 
1965; Š i f r e r 1974), bi mogli tudi tu odmik glavne reke razlagati s povečano 
SI. 2. V najg lobl j i pohorski dolini, v Mis l in jskem grabnu, je prostora komaj za reko. 
Tu je povodenj 1973 odnesla številne mostove in cestne odseke. Šolar j i niso mogli 
dva tedna v osemletko v Mis l in j i . Ves prod na desni strani je nasula ena povodenj. 
N i čuda, če so v srednjem in spodnjem toku reke v preteklem stoletju števi lni jezovi 
povzročil i splošno akumulacijo. Foto F. Jurač 
prodonosnostjo gorskih pritokov v času srednjeveškega požigalništva in krčenja 
gozdov vobče. 
Tam, kjer se Mislinja pri Šentilju odmakne od ježe višje kvartarne terase, 
se začenja 110—200 m širok poplavni pas, k i ga voda preliva le še ob izredno 
visokih vodah. Na severu je ostro omejen z ježo dovžanske terase, ne pa tako 
na jugu, kjer se na levi strani reke odcepljajo od struge pregibi in ježice, ki se 
odmikajo proti nekoliko višjemu prodnemu svetu vzdolž ceste Mislinja - Slo-
venjgradec. Na odcepu lokalne ceste za Šentilj stoji ob glavni cesti cerkvica v 
koroškem stilu, posvečena siv. Ahacu. Ta je upodobljen na zunanji strani cerkve, 
kako prenaša prek vode. Verjetno so izbrali ta motiv in tega svetnika za 
patrona prav zaradi pogostejšega preplavljanja lokalne ceste za Šentilj, k i prečka 
ravnico. Nedaleč od cerkvice je kmetija Rozman, ki j i je povodenj 1. 1926 
odnesla hlev. Pri kmetij i sta žaga in mlin sicer opuščena, a jez za mlinščico je 
poleti 1974 še stal. 
Po porečju močan, a po vodnatosti šibek karavanški pritok Mevlja ni 
nasul večjega vršaja in je pritisnjen ob pobočje doline. Ob ježi pod cesto v 
Vovkarjih (včasih Straža, zdaj del Mislinje) še teče mlinščica, ki je nekoč 
gnala pet vodnih obratov. Zdaj obratuje samo še obrtna Gornjakova žaga. Opu-
ščene stavbe so spremenjene v stanovanjske hiše. 
V Vovkarjih je struga Mislinje plitva. Da jo reka z nasipanjem viša, vedo 
tudi domačini. Prod v prodiščih sredi struge sega više kot je razkrit v bregovih, 
kjer ga prekrivata še mivka in prst. Nasipanje reke je tu očitno v zvezi s 
poglabljanjem reke nad Šentiljem. 
Potem ko Mislinja ob izgonu Dovžanke pravokotno prečka aluvialno rav-
nico, se pod Jevšnikom v kolenu zaganja v ježo in cestišče glavne ceste. Udarno 
mesto so pred drugo svetovno vojno in večkrat po njej utrjevali. Od tu do 
kmetije Smonkar je bila Mislinja že prej močno podivjana. Ob mostu za 
Dovže je hidrometeorološki zavod namestil na reki merilno letev. Ker pa zaradi 
nasipavanja Mislinja pogosto menja profil, so vodomersko postajo premestili 
okoli pol kilometra niže, do mostu pri Smonkarju. Pri tem pa niso imeli 
srečne roke. Da bi zavarovali postajo — limnigraf — in most, so sto metrov 
SI. 3. Po odpravi jezov po zadnji svetovni vo jn i reka postopno 
prestavlja prodne akumulacije. Zato se je dno struge dvigni lo 
tud i pred Smonkar j evim mostom v Dovžah, ob selektivni erozi j i pa 
se je levi breg najbol j odmakni l na tistem mestu (sredi slike na 
levi stra'ni), k je r se je ob zapolnitvi stare struge usedlo največ peska 
in ilovice. Drsenje brega prečno na staro strugo je tudi tukaj očitno. 
Reka tako pogosto prečka poplavno ravnico od ene strani do druge. 
Po oktobru 1974, ko je bi la narejena ta slika, je vodna skupnost to 
pereče mesto odnašanja zemlje uredila z lokalno regulacijo. 
Foto I. Gams 
SI. 4. Strel jaj niže kot na predhodni s l ik i je Mis l in ja dvigni la strugo 
za pol metra, čeprav so jo reguliral i . Ker je debel prod prepogosto 
zatrpaval dovodni kanal, so hidrograf (desno od Smonkarjevega 
mostu v Mis l in jsk i Dobrovi) opustili. Foto I. Gams 
struge pred nj im regulirali in pr i tem izravnavali ovinek, s katerim se je 
Mislinja v drugo zaletavala v cestišče. Po teh ukrepih bi pričakovali globinsko 
erozijo reke. Zaradi spremenjenega stanja više ob reki pa je začela Mislinja 
tudi na tem odseku zasipavati strugo. V zadnjih letih je zvišala dno struge 
tudi v reguliranem delu pri hidrografu za 55 cm in ker je prod zatrpal dovodni 
kanal do aparata, so limnograf opustili. Delni vzrok za recentno akumulacijo 
je morda tudi v tem, da je propadel jez streljaj više ob reki, k i je bil na za-
četku dolge mlinščice. Mlinščica je tekla ob strmi ježi terase Dovže - Brde ter 
je gnala na okoli 2 km dolgi poti osem vodnih pogonov (Smonkarjev mlin, 
Ložnikov mlin in žaga, Plačnikov mlin, Gabrski mlin, Vinarski mlin in žaga, 
Jutrmanov mlin). Tu je aluvialna ravnica dokaj široka in jo preprezajo opu-
ščene suhe struge. Do nedavna se je listopadni gozd s Pohorja s terase Dovže-
Brde raztezal v pasu do same Mislinje, kar je v Mislinjski dolini edinstveni 
primer. Zdaj so ga nekoliko preredčile jase, nastalo pa je tudi nekaj njivic. 
Mislinja je meja med katastrskimi občinami. Mnogo j ih sega od reke do 
vrha Pohorja. Poleg k. o. Slovenjgradec, k i se je v zadnjih letih razširila prek 
Mislinje na območje k. o. Legen, sta bil i glede tega le dve izjemi: meja Go-
lavabuke, k i je segala pri Tomaški vasi čez Mislinjo, ter meja med k. o. Brde 
ter k. o. Mislinjska Dobrova. Le-ta namreč sega prek reke do zdaj opuščene, 
prej omenjene mlinščice. Nad njo je ježa sveže izpodkopana. Terenske razmere 
dopuščajo domnevo, da je bilo tukaj prvotno več rokavov. Enega so uredili 
za mlinščico, nanjo naslonili katastrsko mejo, drugega pa uredili za glavno 
reko. 
Mislinja na tem območju zadnji čas naplavlja v Dovžah in pod Spodnjimi 
Brdami. Sveža prodišča so ponekod dosegla višino okolne ravnice. Zaradi po-
divjane struge so ob prodišču pustili gozd, k i ga izjemoma sestavlja smreka. 
Blizu tam, kjer se pod Pohorjem konča dovžansko-brdanska kvartarna 
terasa, se začne na nasprotni, levobrežni strani, v istih višinah terasa slovenj-
graške Dobrove. Da je bila svoj čas razvita tudi ob pohorski strani, dokazuje 
erozijski ostanek, ki ga razkriva cesta iz Tomaške vasi proti kmetiji Mrzel. Tu 
je oblika terase v pobočju zabrisana, vidna pa je prodna sestava. 
Čeprav dobiva Mislinja ob nadaljnjem toku več pritokov z desne strani, 
teče reka po aluvialni ravnici bliže pohorskega pobočja. Na aluvialni ravnici je 
precej ostankov opuščenih rokavov. Ze pred zadnjo vojno in predvsem po njej 
so tu izravnali strugo od Spodnjih Brd do Turiške vasi. Večina rokavov je 
ostala na podpohorski strani aluvialne ravnice. Poraščeni so večidel z vrbami, 
delno z jelšami. V izkopani strugi so zavarovali bregove predvsem na udarnih 
mestih, na obeh straneh pa predvsem pred mostovi in kjer so presekali rečni 
ovinek. Na novo pridobljeno zemljišče pa še vedno zarašča šibje ah so ostala 
gola prodišča. 
Med Brdami in Turiško vasjo se polje, ki je običajno šele izza ježe, od 
zahoda primakne bliže rečni strugi. 
Na območju Turiške vasi so regulacije prirodno stanje temeljito spremenile. 
Se v medvojni dobi so se tu vrstili gosti meandri, ki so pred vasjo odstopili 
mesto rahlo vijugavi strugi. Rečna sila je bila intenzivneje izrabljena. Ob mlin-
ščici na desni strani so delovale Crnivška in Marovška žaga ter Turiški mlin. 
Zdaj so vodni pogoni opuščeni. Jez še stoji in reka si niže njega v novejši dobi 
poglablja strugo. Malo pod vasjo je dno že 2,5 m niže aluvialne ravnice. Od 
konca zdaj opuščene mlinščice do Tomaške vasi so reko že v medvojni dobi 
regulirali. Obakraj struge so napravili do 1 m visok nasip, k i pa ne vrši več 
varovalne vloge pred poplavami, saj se lahko tudi visoka voda hitro odteka po 
široki in globoki strugi. Polje sega od zahoda skoraj do struge. 
V Tomaški vasi so do nedavna delovali tri je vodni obrati, obrtniški (Kacov) 
mlin ter dve žagi. Košutniška je opuščena, Erčeva pa še deluje. Žagar je, kot 
drugod, upokojenec. Čeprav je v ovinku pred vasjo opuščen jez za mlin, se 
struga ne poglablja, temveč jo akumulacija viša. Pod mostom je le še en meter 
globoka odprtina. Ker voda pri prestopu brega odlaga obakraj prod in pesek, 
sta zaraščena brega višja in srednja voda se še drži v strugi, čeprav je njeno 
dno približno v isti višini kot aluvialna ravnica med opuščeno mlinščico in 
reko. Pred jezom za Erčevo žago, kjer priteka Kranjčev potok s Pohorja in 
kjer poplave zožuje njegov izgon, je nastalo nekaj deset metrov široko pro-
dišče, poraščeno z vrbami. Prodišča segajo do višine aluvialne ravnice. 
Poplave Mislinje v Tomaški vasi so postale zadnji čas vse bolj pogoste. 
Voda udari iz struge pri opuščenem jezu za mlin in teče v smeri opuščene 
mlinščice. L. 1973 je voda poškodovala stavbo mlina, k i je zdaj stanovanjska 
hiša. Nekoliko višje vode tečejo še čez vaško cesto tudi sredi vasi in obakraj 
cerkve, k i je na višjih tleh. Na območju vasi aluvialna ravnica ne visi kaj 
prida proti reki. Najnižje lege v njej so ob železniškem nasipu, kjer se zdaj po 
deževjih nabira talna voda. Semkaj priteka še potoček z višje močvirne terase 
pri Melažniku. Prav v tem delu doline sega k. o. Golavabuka v ozkem pomolu, 
na katerem je Tomaška vas, prek Mislinje do ceste Mislinja - Slovenjgradec. 
Verjetno je Mislinja ob razmejitvi katastrskih občin obkrožala z rokavi naselje, 
a so kasneje vodo utesnili v eno strugo. Ena od strug poplavne vode je najbrž 
vodila ob cesti Tomaška vas-Žabja vas - Mala vas, k i je v glavnem meja med 
poljskim svetom na višji terasi in travniki na poplavni ravnici. Ob njej so 
zadnja leta zrasle številne hiše delavcev in uslužbencev. Ob zelo visoki vodi, 
kot se je primerilo še 1. 1953, je ob njej tekla voda v rokavu vse do Krivca 
v Mali vasi. Na tem področju visokih poplav je nekaj več nj iv jugozahodno 
od Erčeve žage in pri Cekunu, kjer je ostal ob vodi pretežno vrbov gozd. Pod 
Melvirškovo bajto so po zadnji vojni meliorirali strugo v ovinku, a je začetni del 
nemirni tok povsem uničil. 
Med Tomaško vasjo in Malo vasjo je poplavna ravnica izrednih povodnji 
razmeroma široka. Mislinja, ki ima med Turiško in Tomaško vasjo še 16 pro-
milov strmca, ima med to vasjo in Šmartnim samo še 11,5 m padca na en kilo-
meter toka. Med Žabjo in Malo vasjo teče reka tesno ob legenski terasi, s 
katere ne priteče do Slovenjgradca noben večji pritok. Pod Melvirškom zaide 
reka na terciarne sivice, k i so pod tanko prodno naplavino domnevno tudi osnova 
širše aluvialne ravnice. Zakaj ta je med Cekunom in Malo vasjo nadpoprečno 
mokrotna, prsti pa so zaglejene. 
Kot ob vseh naseljih se tudi pri Mali vasi poplavni pas zoži. Pri Slemeniku 
reka spet prečka aluvialno ravnico; pri tem zavije njen tok v pravem kotu. 
Tudi tu visoka voda močno erodira udarno mesto in so morali strugo leta 
1973 regulirati. Ob cesti čez Mislinjo je zraslo nekaj domov delavcev in usluž-
bencev. Nekateri so brez kleti. Stojijo na višjih pomolih, visoka voda se preliva 
med njimi. 
V Šmarinem se poplavni pas bistveno zoži in šmarška prodna terasa se 
približa legenski pri Krnicah, kjer je pomol nekoliko višje prodne terase. To 
je bi l tudi pogoj za nastanek Smartna ob poti čez Mislinjo in čez zahodno 
Pohorje. Poljski svet obakraj reke se tu približa na streljaj. Niže pa se na 
desni strani Mislinje spet uveljavijo na vsej aluvialni ravnici travniki, k i so 
do kmetije Jezel pod legensko teraso mokrotni in zemlja je zaglejena. Zaradi 
izvirov se ta predel imenuje Krnice. Pri kmetij i Blodnik se od rečne struge 
odlepi ježa, k i pomeni v vsem nadaljnjem poteku mejo med njivskim in trav-
niškim svetom. Ob njej sta nastali naselji Trebuška (pišejo tudi Trebiška) vas in 
Lepa vas, k i je zdaj priključena naselju Slovenjgradec. Aluvialna ravnica, ki so 
jo nekdaj v celoti zalivale velike povodnji, se razširi do pol kilometra; pred 
zadnjo svetovno vojno ni bila poseljena. Nato se je pričelo v bližini Slovenj-
gradca pod Lepo vasjo neagrarno izkoriščanje. Pri Lepi vasi so zgradili na 
robu aluvialne ravnice najprej stanovanjsko hišo. Potem se je blizu naselila 
naprava slovenjgraškega gozdnega obrata za impregnacijo hlodov. Se predno 
so jo preselili v Otiški vrh, je zraven nastalo skladišče lesa, za njim betonarna, 
še več prostora pa je zavzelo odlagališče odpadle pločevine velenjske tovarne 
Gorenje. Ta od daleč vidni beli kup kvari pokrajinski videz. 
SI. 5. Pr i nekdanji Kacovi (šmarški) hidrocentrali in ml inu (zgoraj) se je struga 
Misl inje po razrušenju 2 m visokega jezu poglobila. To je povzročilo izpodkopavanje 
brega in splošno znižanje gladine talne vode na t ravnik ih med reko in legensko teraso 
(stanje 1973 po povodnji). Foto F. Jurač 
V Šmar tnem je vodno s i lo izkoriščal ne le obr tn išk i (Kacov) m l in , temveč 
t u d i žaga i n h idroe lekt rarna, p red katero so zgradi l i dobra dva met ra v isok 
jez. K o je med vo jno h idroe lek t rarna nehala obra tovat i i n se je jez podr l , so se 
na desni a luv ia ln i ravn ic i pokazal i v i dn i uč ink i . Zarad i v isoke gladine se je 
voda iz struge pred jezom odtekala v ta lno vodo, k i je odtekala p ro t i severo-
zahodu pod legensko teraso, k j e r je povečala števi lo i zv i rov v Krn icah. Padec 
gladine talne vode je b i l namreč man jš i ko t je b i l strmec rečne struge. Talna 
voda se je zbi ra la v kake po l k i lomet ra dolgem t r a j n e m potočku, k i je ime l 
srednj i pre tok več l i t r o v na sekundo. M i s l i n j i se je p r i d r u ž i l tam, k j e r se je 
reka spet pr ib l iža la legenski terasi, to je p r i domači j i P lavotn ik . Odkar sta v 
Šmartnem. odpadla jeza za A b e r j e v m l i n i n za h idroelekt rarno, je ta potoček v 
g lavnem presahni l . Ostala je le še vrsta jelš, v r b i n g rmov ja , k i so spreml ja l i 
potok. 
Propad jezov v Šmar tnem j e povzroči l t u d i poglabl jan je struge. Leseni mest 
v Šmartnem, k i je b i l po zadn j i v o j n i dvakra t pr izadet, so 1. 1974 obnov i l i v 
betonu. 
Med Malo i n Lepo vasjo je M is l i n ja do zadnje svetovne vo jne gnala Abe r -
jev, Kacov, B lodnikov, Gr ize jev i n Lenar tov m l i n ter Aber jevo, Kacovo in Sib i -
lovo žago. Zdaj je ohranjen en sam jez. Od okol i 20 m padca, ko l ikor ga je reka 
imela na tem odseku, je odpadlo okol i polovico na jezove. Odkar so propadli, 
reka v Smartnem poglablja strugo, niže Trebuške vasi pa rahlo naplavl ja 
i n pospešeno bočno erodira. Pr i domačij i Plavotnik so pred let i mel ior i ra l i 
strugo, niso pa u t rd i l i udarnega brega v ov inku pred regulacijo, k je r se reka 
začne pr ib l iževat i legenski terasi. Zato je reka začetno regulirano strugo raz-
drla. V 1. 1974 so ves ovinek prot i legenski terasi odpravi l i , strugo izravnal i in 
žr tvoval i ves regul i rani odsek p r i Plavotniku. 
V Slovenjgradcu je poplavno ozemlje zoženo. Ježa šmarške terase se p r i 
bivšem kolodvoru razvej i v pregibe. Dosedanja poplavna ravnica postane na 
mestnem ozemlju en meter visoka terasa, v katero si je reka z zadenjsko erozijo 
poglobila strugo. Reka je bi la tu že zdavnaj regul irana in na poplavnem svetu 
je zrasla najstarejša mestna tovarna — tovarna usnja, za katero so zgradi l i 
mlinščico. Ta je gnala tud i (Rojnikovo) žago. Ker napaja mlinščica slovenj-
graško kopališče, so zanjo ohrani l i jez na Mis l in j i . K je r udar ja reka pod bivšim 
kolodvorom v cestišče, so jo regul i ra l i že večkrat v preteklosti. Sele po zadnj i 
svetovni vo jn i so regulirane dele povezali vse do izl iva Suhadolnice. Ob iz l ivu 
Suhadolnice so moral i ob Mis l in j i pod Dvoržakovim ml inom naprav i t i poplavni 
nasip. Vsi t i ukrep i so zmanjšali nevarnost poplav. Se 1. 1953 je Mis l in ja pod 
bivšim kolodvorom udari la čez breg in tekla po uhcah novega naselja ob Ko-
pal iški cesti, po svetu, k i ga je nekoč označevalo ime (slovenjgraško) Polje. 
2. 2. Poplave ob Homšnici 
Na prodnih kvar ta rn ih ravninah so vodni tokovi na robovih tako splošen 
pojav, da je upravičen termin robni potok a l i robna reka (npr. Ledava, spod-
nja K r ka na Krškem pol ju, Sora na Sorškem pol ju, L jubl janica na L jubl janskem 
polju). Jav l ja jo se tam, k je r z goratega oboda doline ah kot l ine ne pr i tekajo 
več j i p r i tok i z debelim t ransportn im gradivom. Tak robni potok je v Mis l in jsk i 
dol in i Homšnica, v premici dobrih 7 k m dolgi mis l in jsk i pr i tok, k i teče ob 30 m 
visoki kvar ta rn i terasi Dobrove na robu šmarške terase i n se v Slovenjgradcu 
izl iva v Suhadolnico. 
Pov i r je Homšnice je v zgornjem koncu Slovenjgraške kotl ine. Bl izu nek-
danje železniške postaje Dovže, k j e r se Mis l in ja pr imakne k Pohorju, je denu-
dacija z apneniško-dolomitnega karavanškega goratega obrobja kot l ine naplavila 
na prodno ravnico debelejše ilovice, v kater ih se po deževju dvigne talna voda 
do površja. Njeno odtekanje prot i M is l i n j i je zavr l nasip ceste in železnice. Tla 
med cesto in pobočjem so zaglejena, izrabljena za t ravnike al i pod gozdom. 
Južno od Tur iške vasi pa se talna voda začne zbirat i v izvirne potoke Hom-
šnice. Ta teče do holma Homca na mej i med gozdom Dobrove i n t ravn ik i izkr -
čene šmarške terase, od t u dalje pa se do Stalekarja umakne v ravninski gozd 
Dobrove. V tem gozdu je struga izredno vi jugava, njeno poplavno ozemlje pa 
je ostalo najširše. Ker teče potok v vsej dolžini po i lovnatem, bolj al i manj 
mokrotnem svetu, je po deževjih težko ločit i , ka j preplavl ja potočna voda i n 
ka j talna voda. Na poplavnem ozemlju je zemlja zaglejena, spremenjena ob 
toku nad Homcem, k je r je zraslo obilo novih stanovanjskih hiš, v travnike, 
niže pa je ostal mokro tn i borov-smrekov in hrastov gozd. Sele pod Štalekerjem 
SI. 6. Slabih sto metrov više nekdanje šmarške hidrocentrale je poglabljanje struge 
in izpodkopavanje brega v 1. 1973 drugič po zadnji vojn i razrušilo most pr i Brezovniku. 
Prekinjen je bi l promet ne samo tukaj, temveč tudi drugod po Misl in jsk i dolini. 
Foto F. Jurač 
se pod ježo Štiibuha vedno bo l j poglabl ja dol in ica Homšnice, k i ločuje šmarško 
teraso od Dobrove. 
Poplave ob Homšnic i niso gospodarsko pereče. Ce pa bo mesto Slovenj -
gradec p r i svojem š i r j en ju bo l j čuvalo agrarno zeml jo i n usmeri lo zazidavo v 
gozd Dobrove v podal jšku že urbaniz i ranega Št ibuha, bo pot rebno začeti t u d i z 
mel io rac i jami v poreč ju Homšnice. V gozdnem območ ju za Homcem so kme t je 
nekdaj i zva ja l i k r t n o drenažo. Zdaj ta propada skupno s t r avn i šk im i površ i -
nami vred. 
2. 3. Poplave ob Suhadolnici 
Potem ko Suhadolnica zapusti gorate vzhodne Karavanke, pr i teče v k r a j u 
Podgor ju v Slovenjgraško kot l ino. Na izstopu iz gorske dol ine v ko t l i no je 
nasula vršaj s površ ino 1 km2 , k i predstavl ja podgorsko pol je. Njegovo površ je 
v is i p r o t i severu. Vršajsko grad ivo je razkr i to v gramoznic i p r i S t rmškem m l i n u 
b l izu severnega roba. V iden je hudourn išk i p rodn i nasip. Prev ladu je jo apne-
niški , delno do lomi tn i p rodn ik i , man j je peščenjaka, konglomerata i n d rug ih 
p rodn ikov iz te rc ia rn ih soteških skladov. Na jbo l j so prepere l i p r o d n i k i iz 
dolomita i n peščenjaka ter skri lavcev; p r i n j i h je fronta preperevanja naj-
globlja. Poprečna dolžina najdaljših prodnikov je okoli 15 cm, izjemoma dolgi 
imajo do 22 cm. Čeprav naokoli gramoznice n i več nj iv , je po ta ln ih razmerah 
soditi, da je bila tu nekoč orna zemlja, saj je na površju okol i 15 cm debel 
n j ivski horizont P. Po debelini prepereline sodeč je podgorski vršaj pribl ižno 
enako star kot šmarska terasa. 
Med severnim robom vršaja in teraso Dobrove, k i ima tu strmo ježo, je 
okol i 300 m široka aluvialna ravnica. Na njej se javl ja jo poplave kmalu po 
sotočju Jenine s Suhadolnico, k i se drži skrajnega desnega roba podgorskega 
vršaja. Ker Jenina ne prenaša proda, jo poplavna voda Suhadolnice pri t iska 
ob skrajni rob doline. Denivelacija med bregom Dobrove in ježo podgorskega 
vršaja znaša le kak decimeter al i dva. Poplavna voda, k i udari čez breg Suha-
dolnice, Jenine ali pr i toka s Sredem, se nato pl i tvo, a široko razli je in spoji s 
talno vodo, k i nastopa v podnožju Dobrove. Malce višje je površje predvsem 
desno ob strugi med Srednj im in Spodnjim Podgorjem in tu je nekaj nj iv, še 
največ sredi ravnice. Največ je na j t i tu koruze. Tla sestavlja okoli pol metra 
debela peščena ilovica. Prodnikov na površju ni. Zelo redki in drobni so iz 
peščenjaka. Ta zemlja je znatno manj kisla kot ob Misl in j i , k jer je podlaga 
si l ikatni prod s Pohorja. Voda Suhadolnice je bolj trda. Vse to je vzrok 
da imajo tu kmet je nj ive v legah, k i j i h skoraj vsako leto poplavi Suhadolnica, 
česar n i opaziti n ik je r drugod v porečju Mislinje. Vzrok tej razl ik i je tudi v 
tem, da ima Suhadolnica znatno manjši strmec kot Misl inja in da poplave ne 
povzročajo erozije prst i na ku l tu rn ih površinah, koruza pa i tak laže prenaša 
poplavo kot pšenica. 
Dokaj enakomerno široko poplavišče sega do kmeti je Špes v Spodnjem 
Podgorju, k jer je droben potoček s strmega brega Dobrove ob sodelovanju doma-
činov v pretekl ih stoletj ih napravi l izgon, k i bistveno zoži poplavni pas. Pr i 
domačiji Garbus sega od Dobrove pomol malce višjega sveta, k i zoži poplavni 
pas. Niže pa se ponovno razširi na levi strani potoka. Zakaj tukaj se ježa, k i 
se viša od cerkve v Srednjem Podgorju do Spodnjega Podgorja, razpusti v niz 
pregibov, k i se odmikajo od struge. Na aluvialni ravnici so sledovi poplavnih 
rokavov tud i na ozemlju, k jer so opuščene njive. 
Pr i domačij i Škrubej prečka poplavišče in Suhadolnico asfaltirana cesta 
Slovenjgradec-Podgorje. Cesta spremlja k rak meandra, kakršni se zvrsti jo od 
tu do Spodnjega Podgorja i n k i imajo premer kr iv ine okoli 70—90 m. Suhadol-
nica udarja v ov inku prečno na cestišče; povodenj t u vsako leto prekinja pro-
met. V letu 1974 je b i l promet zaradi poplave, k i zalije cesto do 30 cm globoko, 
št i r ikrat prekinjen, oziroma so ga moral i prestavit i na obvoz čez Dobrovo. 
Pod Škrubejem se poplavišče razširi. Poplavne in delno mokrotne travnike 
so pod hlevi zadružnega posestva Stari t rg pogozdili s topoli. Od tu dalje 
je struga do Starotrškega ml ina izredno zvijugana. Tu se začenja po vo jn i 
regulirana struga Suhadolnice, k i zdaj teče po kanalu do izl iva v Misl injo. 
Prej je potok skoraj vsako leto prel ival bregove v Starem trgu in prekin ja l 
cestno zvezo s Slovenjgradcem. Ob srednjeveškem jedru teče potok t i k pod ježo 
po svetu, k i je nekaj v iš j i od aluvialne ravnice na zahodu. Tu so očitno v 
srednjem veku pr ibl ižal i potok mestnemu obzidju, da je vodni jarek povečal 
strateško varnost. Z regulacijo od tu dalje so zadnja leta pr idobi l i precej zem-
ljišča, po katerem se bodo zazidalne površine mesta razširile na zahod in severo-
zahod. Indust r i jsk i i n obr tn išk i obrat i , k i j i m je namenjen ta svet, pa se le 
počasi š i r i jo semkaj. 
Pred zadnjo vo jno so ob Suhadolnici obratoval i Grabnar jev m l i n i n žaga, 
Strmški m l i n in žaga, Popičev ml in , Garbusov ml in , vse v Srednjem Podgorju, 
Maričev m l i n in žaga, Vrbanova žaga, Starotrški ml in. Vsi t i pogoni so zdaj 
opuščeni i n jezovi podr t i al i predrt i . Sedem jezov je pomenilo kak ih 10 m 
strmca, kar znaša okol i četrt ine vsega strmca reke med Podgorjem in Slovenj-
gradcem. V Srednjem Podgorju, k je r je struga poglobljena v ravnico za dober 
meter, so znaki recentnega poglabljanja. Pod mostom p r i Strmškem ml inu, k je r 
je bi la svoj čas vodomerska postaja, se dno struge počasi zvišuje i n potok inten-
zivneje bočno erodira. Da b i očuval i most, so t u strugo v dolžini kak ih sto 
metrov regul iral i . Niže predrtega Popičevega jeza je struga globoka okol i dva 
metra i n se še poglablja. Med Garbusom in Rigelnikom prevladuje akumulaci ja 
i n višanje dna. Najbol j je to očitno v kolenih. Izza kolena so nastala prodišča, 
k i segajo više, kot je prod v obeh bregovih, k je r ga prekr ivata pesek i n prst. 
Tako stanje pogojuje bočno erozijo. Tak pr imer je tud i p r i Skrubeju, k je r so 
poplave najpogostejše in najbol j boleče, ker prek in ja jo cestni promet. Pred 
opuščenim Vrbanov im ml inom Suhadolnica intenzivno poglabl ja dno, k i je dva 
metra nižje od okoliške ravnice. Ker je pod površjem 60—80 cm debela peščena 
ilovica, niže pomešana z drobnim prodom, pomeni poglabljanje struge izpod-
kopavanje bregov, k i se rušijo, še posebno, ker niso povsod zaraščeni z drevjem. 
V kol iko je to erozijo pr ik l icalo opuščanje jezov in v kol iko regulirana nizvodna 
struga, v kater i voda hi t re je odteka, je odprto vprašanje. 
2. 4. Poplave v Spodnji Mislinjski dolini 
Po sotočju s Suhadolnico prehaja Mis l in ja v probojno dolino, k i loči legen-
sko teraso kot del Pohorja od l i tološko podobnega hr iba Gmajne kot dela Se-
lovško-strojanskih hr ibov. Voda teče v probojn i dol in i večidel po metamorfn ih 
kamninah in ne po produ, kot drugod vse od Misl injskega grabna dalje. Pr i 
Trob l jah doseže reka ki lometer široko premočrtno dolino, nastalo ob labotski 
prelomnici. V Trobl jah, k je r Mis l in ja pr i lagodi svojo smer dinarski, labotski 
prelomnici, je reka prej večkrat ruši la in preplavl jala cesto Slovenjgradec-
Dravograd. Leta 1974 so rečno strugo dokončno ut rd i l i , potem ko je odpadel 
kanal za današnji Fecro, nekdanjo, 1. 1773, ustanovljeno tovarno kos in srpov. 
V začetnem delu Spodnje Misl in jske doline utesnjujeta aluvialno ravnico 
vršaja p r i Trobl jah in p r i Pamečah. Po ježah je soditi, da je nekoč tekla M i -
sl in ja bliže Pohor ju kot zdaj, ko Trobel jski in Pameški potok nasipavata vršaj 
oziroma izgon na robno aluvialno ravnico, više v vrša ju pa poglabljata strugo. 
Ob zahodnem robu pameškega vršaja se aluvialna ravnica razširi čez vso 
dolino. Lakužnica, k i pr i teka izpod hr iba Sv. Ane, na n je j podlaga plavje in 
ker zadnja leta izgon slabo čistijo, preplavl ja zamočvir jeno okolico i n nasipava, 
ko zamaši cestni prepust, prod na cesto. 
Pod tovarno Fecro reka nasipa in dviguje dno struge v obsežnem prodišču. 
Večje poplave omejuje cestni nasip, k i omejuje n j ivsk i svet od travniškega 
bliže reki . Pod cesto je nastalo nekaj stanovanjskih hiš, k i so brez klet i . Na j -
n iž j im preplavi povodenj temelje al i okolico. V edinem še delujočem A j t n i k o -
SI. 7. Niže tovarne Fecro-Gorenje v Pamečah se je ob prehodni akumulaci j i dvignilo 
prodnato dno struge više kot je podlaga odeje iz peska, ilovice in prsti v aluvialni 
ravnici. Prebiralna erozija je tudi tukaj povzročila močno bočno erozijo (1973). 
Foto F. Jurač 
vem m l i n u je voda 1. 1947 zal i la stanovanje, čeprav je v zgorn jem delu stavbe. 
Rečni procesi se bodo spremeni l i , k o bo propadel 2 m v isok i jez p r i opuščeni 
s lovenjgraški e lekt rarn i . Težko je reči, v ko l i ko j e ta jez vz rok že starejšega na-
sipavanja proda v s t rug i p red Sent jedr to i n a l i bo njegovo razrušenje nasipa-
vanje pospešilo, a l i obratno. Višanje struge v Sent jedr t i je zaradi povečane 
bočne erozi je večkrat poškodovalo temel je cestnega mostu, k i so ga mora l i p re-
s tav i t i i n betoni rat i . Tak most pospeši bočno erozi jo reke i n M is l i n ja je p red 
nedavn im premest i la svoj g lavn i tok bliže h r i b u Gmajne i n pust i la za sabo 
obsežno prodišče. S tem je obnovi la svojo nekdanjo strugo. Poplavni pas se v 
Sent jedr t i zoži i n sega do srede med mostom i n Bukovsko vasjo, k j e r se začenja 
še med obema vo jnama regu l i rana struga Mis l in je . Izvedl i so jo, ker so po-
vodn j i ogrožale Bukovsko vas, k i je edino st rn jeno naselje na a luv ia ln i ravn ic i 
ob vsej M is l i n j i . Regul i rano strugo spreml jata poplavna nasipa. Zdaj t u n i 
več poplav. Po zadn j i v o j n i je t u poplav l ja la samo še Selčnica*, k i se je raz l i la 
po star i s t rug i pod cesto za Dravograd. Regulaci jo so po v o j n i podal jšal i do 
* Topografske karte pišejo navadno Sečnica. Prihaja s Sel (od tod ime) i n 
starejši domačini govorijo Selčnica. 
SI. 8. Po upadu vodne gladine niže Fecro-Gorenje v Pamečah so ostali 
od odnesene odeje ilovice in prsti le debeli prodniki, v idni na foto-
grafi j i , pomešani z grobim transportnim gradivom. Foto I. Gams 
Otiškega vrha. T u so b i le p re j poplave pogoste. B i le so eden od razlogov, da so 
kurac i jo Sv. Peter na K ronsk i gor i iz loči l i iz šentjanške fare**. Človek je t u 
povečal nevarnost poplav. Za vodn i pogon, k i ga je v tem sto le t ju nasledila 
tekst i lna tovarna, so prestav i l i M is l i n jo t i k ob breg Pohor ja , od koder je reka 
ob povodn j i uhaja la nazaj v na jn iž je dol insko osredje, k j e r je prep lav l ja la cesto 
Slovenjgradec - Dravograd. Pred let i so M is l i n j o spet v r n i l i na staro mesto i n 
jo regu l i ra l i do železniškega mostu v Ot iškem v r h u i n nato še niže v t oku 
pred Mežo. Regulaci jo je zahtevala razvi ja joča se indus t r i j a ob s t i ku »koroških 
dol in« p r i Ot iškem v rhu , k i ima za to ugodne prometne i n vodne pogoje. Med 
nov im i tovarnami ob tem s t i ku je največ ja tovarna iver ic, razen n je pa so pod-
je t je Monter p r i nekdan jem Bar tovem ml inu , impregnaci ja h lodov i n nekaj 
d rug ih obratov. 
Odkar j e M is l i n ja regul i rana, se je začela na a luv ia lno ravnico š i r i t i t u d i 
ind iv idua lna gradn ja i n sicer p r i Šent janžu ko t t ud i v Ot iškem v rhu . P r i i z l i vu 
potoka s h r iba Ot išk i v rh , k i nap lav l ja vršaj , so pod cesto zlezle na a luv ia lno 
** F. K o v a č i č , Zgodovina Lavantinske škofije (1228—1928). Maribor 1928, 
s. 248. 
ravnico najn iž je hiše, k i j i m je povodenj 1953 preplavi la temelje, čeprav sprem-
l ja tuka j Mis l in jo poplavni nasip. 
Na koncu pregleda poplavnega sveta moremo zakl juči t i , da so novejše regu-
laci je ponekod odpravi le vsakoletne poplave, drugod pa so j i h skupno z uč ink i 
opuščanja jezov in mlinščic na novo ustvarile. Daleč največje ozemlje skoraj 
vsakoletnih poplav je ostalo ob Suhadolnici. Zaradi sprememb v naravnem do-
gajanju i n človekovega posega je nemogoče ugotovit i , ko l i ko zemljišča b i pre-
plavi le v sedanjih razmerah izjemne poplave, kakršna je bi la npr . 1. 1953. 
Do leta 1974 je bi la Mis l in ja regul irana na okol i desetine svojega toka. Ostala 
je nevarnost hudih povodnj i na okol i 14 k m dolgem toku, k je r so nekdaj poplave 
prelivale poprečno 100—200 m širok pas. Tak pas je ob Suhadolnici po regu-
laci j i končnega toka dolg okol i 4,2 k m in širok v poprečju 200 m. 
3. POPLAVE I N IZRABA TAL N A POPLAVNEM OBMOČJU 
Do druge svetovne vojne, ko so zrasle na poplavnem svetu tovarna kos in 
srpov p r i Trobl jah, v Slovenjgradcu pa tovarna usnja in kasneje tovarna meri l , 
je poplavni svet izkoriščalo le kmeti jstvo. To je bi lo glavno sklenjeno področje 
t ravn ikov v vsem porečju Misl inje, Meja maksimalnih poplav je b i la ob M i -
s l in j i pravi loma obenem meja med t ravn išk im in n j i vsk im svetom in ob nje j 
je bi lo največ naselij. Iz jem je bi lo malo: n j i ve na poplavnem področju Suha-
dolnice, od s t rn jen ih naselij pa Bukovska vas, k i je nastala v srednjem veku ob 
izhvu Selčnice i n na stičišču dveh dol in tam, k je r v iš j ih kvar ta rn ih teras za 
naselje ni. Vzrok za to, da so ostali na poplavnem območju t ravn ik i , pa n i 
to l iko v manjš i rodovitnost i prsti , kot v nevarnosti poplav i n erozije prsti, če 
n i poraščena s t ravno odejo. 
Prst i na poplavnem območju so t ipa f luvisol (po starem aluvialne prsti). 
Mestoma spadajo med regosole. Horizont A je navadno globok le nekaj cen-
t imetrov, horizont B je precej izjemen. Horizont C predstavl ja peščena do i lov-
nata naplavina, debela največkrat do pol metra, le lokalno več. Pod n jo je 
prod s peskom. Tako gradivo prenaša Mis l in ja še danes. Prod va l i po strugi 
i n peščeno i lovico odlaga voda, k i udar i čez breg ali na zatišnih mestih. Ko se 
voda razl i je po t rav ju , izgubi hi trost i n transportno moč. Glede suspenzije je 
vel ika razl ika med Suhadolnico oziroma karavanškimi p r i tok i ter pohorskimi 
pr i tok i , k i odločilno obl iku je jo transportno gradivo reke Misl inje, čeprav po 
obsegu porečij komaj prekašajo karavanške. Karavanški p r i t ok i imajo deloma 
kraško porečje in zato nj ihova voda p lav i manj proda i n manj organogenih 
delcev kot Misl in ja. Kalne vode Suhadolnice niso n iko l i napel javah na travnike, 
da b i j i h gnoji la. To so delali s kalno Misl in jo. Po kanalih, k i so se cepili, so 
jo speljali iz struge, največkrat iz mlinščic, na travnike, da je tam odlagala 
plavje. Nalašč za to napravl jenih jezov na rek i je bi lo malo (npr. Marčičev jez 
pod Trebuško vasjo). Seveda so tako gno j i l i le t ravnike na produ, k je r se voda 
kmalu odteče, ne pa zamočvir jenih zemljišč. Pr i takem gnojenju je ugodnost 
akumulaci je organskih delcev pretehtala neugodno posledico — spiranje, k i je bi lo 
SI. 9. Tudi v Pamečah je akumulacija proda (vidna tudi na prejšnjih dveh foto-
grafijah) in z njo zvezana bočna erozija omogočila povodnji 1. 1973, da je odnesla 
most in prekini la zvezo med Gmajno in dolinsko asfaltirano cesto Slovenjgradec-
Dravograd. Foto F. Jurač 
p r i pohorsk ih vodah intenzivnejše ko t p r i karavanških, saj ima jo n i ž j i p H (so 
bo l j mehke).* Isto mrežo kanalov so ob suši uporab l ja l i za namakanje. 
Ob Suhadolnic i je zemlja na poplavnem območ ju precej rodovi tnejša ko t 
ob M is l i n j i . Peščena nap lav ina ob Suhadolnic i je tako debela, da p r i o ran ju 
ne zadenejo na prod. Prst je man j kisla i n bo l j rodovi tna, čeprav je mestoma 
bol j zaglejena zaradi slabšega dren i ran ja ; saj je odtekanje ta lne vode slabše 
t u d i zaradi manjšega strmca ravnice i n toka. Tamka j p r idob l jeno seno je boljše 
za mlečno ž iv inorejo, v ko l i ko r n i zraslo na zaglejenih t leh. T ravn ike ob Suha-
dolnic i posedujejo kme t je iz Srednjega i n Spodnjega Podgor ja, z Dobrove, iz 
Raduš i n Starega trga. Las tn ik i t r avn i kov na poplavnem svetu ob M i s l i n j i niso 
tako oddal jen i i n sena ne vozi jo tako v isoko navkreber kot je to običaj s po-
p lavn im i t r a v n i k i na k raškem ozemlju. Travo kosi jo povsod prav i loma dvakrat , 
* 7. X. 1974 je znašala ob v iš j i srednji vodi karbonatna trdota p r i Mis l in j i v 
Šmartnem 3,1, Suhadolnice v Starem trgu 10,2° N. Po izl ivu Suhadolnice in Barbar-
skega potoka je znašala ta trdota Misl inje pr i Pamečah 4,2° N. Ustrezne celokupne 
trdote so bile 3,3, 11,4 in 4,8° N, kalcijeve 2,4, 7,4 in 3,2fl N. Suspenzija je znašala v 
Pamečah 0,0784, v Smartnem 0,0556 in v Starem trgu 0,0897 gr/l iter. 
na najslabših zaglejenih zemljiščih le enkrat, na intenzivneje gnojenih t ravn i -
k i h tud i že t r i k ra t . 
V vsej Mis l in jsk i dol in i povsem prevladujejo prodi iz Centralnih Alp. 
Zastopane so v n je j vse kamnine Pohorja, nadpoprečno dobro pa tonal i t i , por-
f i r i t i i n f i l i t i , v zgornjem porečju tud i gnajsi. Blestnikov in skri lavcev je manj. 
Kisla podlaga pospešuje ob slabi drenaži zaglejevanje. Ce je naplavina debela 
več kot pol metra, je nevarnost zamočvir jenja. To se jav l ja pravi loma na robovih 
poplavne ravnice, k je r denudacija s pobočij kopiči drobnozrnato preperelino 
al i pr i teka slaboten potoček (primer Lakužnice). Tam se jav l ja tud i nekaj cen-
t imetrov debel horizont O. Nekdaj so na tak ih zemljiščih kmet je bol j izvajal i 
jarkovno i n kr t inasto drenažo. V predelih zavrte drenaže je razvi t horizont G. 
k i je sivkast do modrikast kot posledica zaglejevanja. Zaglejevanja je več v 
Zgorn j i Mis l in jsk i dolini, čeprav je tam strmec reke večj i , a je več letn ih pa-
davin. Padavine naraščajo od okol i 1000 m m p r i iz l ivu reke v Mežo do 1300 m m 
v k ra ju Mis l in j i . Prst na redkih n j i vah v poplavnem območju Mis l in je ni bi-
stveno manj rodovitna kot na v iš j ih i n starejših kvar tarn ih terasah, je pa bol j 
rodovitna od prst i na terasi Dobrove. K romp i r i n koruza enako dobro obrodita 
kot na v iš j ih prodnih terasah. Ker je talna voda višja, p r i tem pa kroži, uspeva 
na poplavnem območju sadje vsaj enako dobro kot na v iš j i prodni šmarski 
terasi, čeprav splošni k l imatsk i pogoji v vsej dol ini niso ugodni. Vremenska 
postaja Šmartno izkazuje le 184 dni vegetacijske dobe ( G a m s 1972). 
Ker pa se v vsem porečju Mis l in je nadal ju je težnja, da se krč i jo orne po-
vršine, predvsem tiste posejane z ž i tn imi rast l inami i n da se preide od mesne 
živinoreje k mlečni, bi ob sedanjem posestnem in splošnem gospodarskem stanju 
popolna odprava nevarnosti poplav najbrž ne povečala obsega n j iv . Morebi t i b i 
mogl i na poplavni pas razšir i t i hmeljske nasade, k i j i h go j i na šmarški terasi 
socialistično gospodarstvo v Šmartnem i n ob Suhadolnici v Starem trgu. 
Med drevesi, k i s to j i jo posamič al i v skupinah na t ravn ik ih poplavnega 
območja, prevladuje hrast. Nekdaj so nižinske gozdove vobče imenoval i dobrove. 
To ime ima zdaj samo še večj i gozdni kompleks kvar tarne terase, k i razdvaja 
dol in i zgornje Mis l in je in Suhadolnice. Nekdaj pa so imenoval i dobrove tud i 
nižje gozdove na niž jem pohorskem pr igor ju . Bregovi večj ih vodnih tokov so 
pravi loma obraščeni z drevjem. Povsem prevladuje vrba, tako kot prevladuje 
jelša ob slabotnih potočkih, k i zbira jo talno vodo na t is t i strani aluvialne rav-
nice, k i j e na jbo l j vst ran od toka glavne reke. Od drugega drevja j e zaslediti 
še jesen, brest, hrast, lesko, brezo, gaber, čremzo, macesen, topol, l ipo, smreko, 
robini jo, v b l iž in i naselij čudi hruško. K j e r ob spodnji M is l i n j i al i Suhadolnici 
manjka obrežno drevje, je erozija bregov močnejša. Tud i u t r jene brežine po-
sadijo z vrbami . Ob regulaci j i Mis l in je p r i iz l ivu v Mežo se je razbohotila ro-
bini ja. Nekdaj je bi la stalna skrb lastnikov zemljišč ob reki , da so obnavl ja l i 
drevesno zarast, če j o je odnesla povoden j . Drevo, k i ima goste i n globoke 
korenine, je mogla visoka voda odnesti šele, ko je odnesla prst okol i koreninja. 
Preden so zrasle na območju poplav industr i jske zgradbe, so tam stale le 
žage in ml in i . V m l i n ih so stanovali le obr tn i m l inar j i . Redno so imele žage 
stanovanja v višjem delu zgradbe, do kamor poplava običajno n i več segla. 
Ko t marsik je drugod v Sloveni j i je z več j imi stavbami v poplavni pas segla 
šele industr i ja, k i je zmogla investici je za regulacijo reke. Najstarejši obrat, 
tovarno kos i n srpov v Trobl jah, je dobi l v Slovenjemgradcu vrstn ike v tovarni 
usnja, k i so jo na jp re j namest i l i ob Suhadolnici , nato pa zaradi ugodnejše vode 
prenesl i na Mis l in jo . Sledi la je tovarna mer i l i n zdaj se je indust r i j sko območje 
razšir i lo do Pameč, k j e r deluje tovarna gradbenih elementov i n je v g radn j i 
nov obrat tovarne mer i l . Največ indus t r i j sk ih obratov pa se je zbralo, ko t 
rečeno, v Ot iškem v rhu . 
Izrabo ta l na poplavnem območju M is l i n je moremo v rednot i t i še z gledišča, 
da poplavišče zavzema znaten del ravn ine v gorski dol in i , čigar izraba tal l ahko 
do neke mere kompenz i ra negat ivn i gospodarski i n populac i jsk i razvoj v h r i -
bov ju . Ko t drugod t u d i v h r ibov i tem poreč ju M is l i n je že dolgo nazaduje delež 
n j ivskega sveta v kor is t gozdnih površ in. V razdobju 1842 do 1957 je v h r i b i h 
delež gozda razl ično porasel. V več in i k ra jev j e odstotni delež gozda za 10 do 40 
v i š j i ko t je b i l sredi preteklega stolet ja. Do l insk i svet izkazuje v vsem t e m 
razdob ju razmeroma malo sprememb ( G a m s 1959). Sicer pa je razvoj zem-
l j i š k i h kategor i j po katast rsk ih občinah težko točno ugotov i t i ločeno za dol ine 
in hr ibe, ker segajo katastrske občine večinoma od struge M is l i n je do v rha 
hr iba. Neko l iko bo l j so udeležene na poplavnem območju katastrske občine 
Šentjanž p r i Dravogradu, Pameče, Slovenjgradec, Šmartno, Dobrova i n Brde. 
Po podatk ih katastrske uprave je b i lo v teh občinah 1. 1967 skupno 19,4 '3/o n j i v , 
16 % t ravn ikov , 8,05 % pašnikov i n 46,34 % gozda. 
Poglejmo si za nekatere katastrske občine, k i ima jo največ poplavnega sveta, 
ko l i kšn i so odstotni deleži zeml j išk ih kategor i j v le t ih 1954 in 1967 (po katast rsk i 
službi). 
Tabela 1. Zemljiške kategorije 
Katastrska Nj iva Travnik Pašnik Gozd 
občina 1954 1967 1954 1967 1954 1967 1954 1967 
Šentjanž 30,08 23,95 29,62 7,74 8,80 4,12 18,70 20,17 
Šmartno 32,93 30,48 21,12 21,21 2,80 3,22 37,51 37,66 
Dobrova 19,06 15,22 18,16 19,12 8,79 1,20 48,93 45,24 
Brde 26,42 24,50 17,55 17,84 8,79 1,30 45,94 45,24 
V katast rsk i obč in i Šent janž se je indus t r i j a naseli la predvsem na t r avn i -
k ih , n j i ve pa so deloma zazidal i t ud i z i nd i v idua lno gradnjo. Odtod nazadovanje 
n j i v i n t r avn i kov v Šentjanžu. Šmartno i n Dobrova zavzemata samo niž inski , 
večidel ravn insk i svet, vendar imata dobro t re t j i no oziroma slabo polov ico gozda 
zaradi k is l ih i l ovna t ih ta l na starejši k v a r t a r n i terasi. Na terasi Dobrove je ostal 
gozd iz is t ih razlogov ko t na p r imer v dobravah na Kran jsko-sorškem po l ju . 
V Dobrov i se je delež gozda zadnja leta sk rč i l zaradi športnega letališča. K . o. 
Brde ima več gozda tud i zaradi znatnega deleža hr ibovi tega sveta. 
V h r i b i h se š i r i gozd na pašnike in n j i ve opuščajo za t ravn ike . V k. o. Go-
lavabuk i , k j e r je opuščenih že šest kmet i j , se j e v razdob ju 1954—1967 zmanjšal 
delež n j i v z 19,46 na 15,87%, delež pašnika z 15,35 na 8,23%, delež t r avn i ka 
pa povečal na 17,22 % i n delež gozda od 44,99 na 53,90%. Ta katastrska občina 
sega s Tomaško vas jo še prek Mis l in je , k j e r so v dol inskem svetu precej stabi lne 
razmere. Podobno kot Golavabuka sega v poplavno območje pohorska k . o. Pa-
meče, k j e r se je v tem razdobju zmanjšal delež n j i v z 18,85 na 13,24 °/o, rah lo 
povečal delež t r avn i kov od 9 na 11%>, pašnikov i n gozda (gozda z 53,73 na 
62,98%). T u d i v sosednji k. o. Legen se je povečal delež gozda od 41,36 na 
47,98 % . Le k. o. M is l i n ja je ohran i la i s t i delež gozda (77 %). 
V vseh katast rsk ih občinah porečja Mis l in je je porasel delež gozda z 59,3 % 
1. 1954 na 6 4 , 9 % v i . 1967. 
Gorn je spremembe so posledica povo jne deagrarizaci je i n odhajan ja delovne 
sile iz kmet i j s tva pre j , predno se je to mehaniz i ra lo do take mere, da b i lahko 
enako in tenz ivno izkoriščalo kmet i j sko zeml jo ob manjšem števi lu l j ud i . 
O starejšem populac i jskem razvo ju so b i h ob jav l jen i naslednj i podatk i (na-
vedeni so odstotk i po v i r u G a m s 1959). 
Tabela 2. Gibanje prebivalstva 
1817 
(1819)—1869 1869—1910 1910—1948 
Pohorje v porečju Misl inje + 0,9 + 1,3 + 12,8 
Karavanke v porečju Misl inje + 39,6 — 0,9 — 4,6 
Ravnina v Slovenj graški kot l in i + 11,0 + 18,4 + 32,3 
Podobne tendence v ladajo t ud i po zadnj i v o j n i : h r i b i se prazn i jo i n v dol i -
nah se preb iva ls tvo množi. Čeprav se lahko del delovne sile že dnevno vozi na 
delo v dol ino po nov ih gozdnih cestah, je še vedno opazi t i težnjo po postav i tv i 
lastnega doma v do l in i v b l i ž in i p rometn ih pot i . Šentjanž, Slovenjgradec, Pa-
meče, Trob l je , Šmartno, Mis l in ja , S tar i t r g i n Podgor je so p r i dob i l i nova na-
selja s tanovanjsk ih hiš. Do l insk i svet mora tore j zadovo l j i t i nove potrebe po 
stavbnih parcelah i n h ran i naraslega prebivalstva, da se to ne izsel ju je v tu j ino . 
Nedovol jno izkoriščena zeml ja v do l in i pa j e predvsem na s ta rokvar ta rn ih 
gozdnatih terasah i n na poplavnem svetu, kamor že s i l i i nd iv idua lna gradnja 
hiš i n k j e r se množ i jo t u d i prometne pot i . Zarad i selitve v dol ino je v razdobju 
1869—1969 poraslo prebiva ls tvo v k. o. Šmar tno za 97 % (istočasno pa se je 
v sosednji k. o. Go lavabuk i zmanjšalo za 31 %) . 
Ve l i ko večino porečja M is l i n je zavzema današnja občina Slovenjgradec. 
Po v i r u »2. S i f r e r , Prebivalstvo naseli j 1869—1969« (L jub l jana 1969) i n 
Letopisu Sloveni je 1974 je od 1. 1869 do 1974 naraslo preb iva ls tvo občine od 
12 219 na 17 633 prebivalcev. Po š te t ju je b i la rast naslednja: 
Tabela 3. Rast prebivalstva 
Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 1974 
Indeks 100 105,8 107,2 110,6 106,4 111,8 117,7 123,2 129,7 136,6 141,8 144,3 
Letna rast 
v °/o 0,53 0,14 0,34 0,42 0,26 0,43 1,1 0,81 1,38 1,04 0,84 
Nazadovanje je bi lo samo med let i 1900 in 1910, najhi trejša rast pa je v 
let ih po zadnj i svetovni vo jn i , čeprav pr ib l ižno ena t re t j ina zaposlene delovne 
sile odhaja na delo izven občine (predvsem v Velenje in na Ravne). 
4. POPLAVE KOT ODRAZ NEKATERIH GEOGRAFSKIH 
ZNAČILNOSTI POREČJA 
Delež prepustnih karbonatnih kamnin je v porečju Mis l in je majhen i n 
omejen v glavnem na pov i r je Suhadolnice i n Selčnice ter nekaterih manjših 
karavanških pr i tokov. Največ j i h je v območju Uršl je gore. Čeprav sprejema 
to območje med 1200 in 1400mm letnih padavin (razdobje 1901—1960, G a m s 
1970), je specifični odtok v porečju Suhadolnice, zlasti ob srednj ih in v isokih 
vodah, manjš i kot na Pohorju. Če iz h idrokemičnih podatkov na strani 000 
izračunamo delež Suhadolnice v skupnem pretoku Mis l in je p r i Pamečah, do-
bimo za srednjo vodo, kot je bi la ob mer i tvah 7. 10. 1974, okol i 20%. Delež 
porečja Suhadolnice (72,9 km2) p r i skupnem porečju Mis l in je po iz l i vu Barbar-
skega potoka (182,7 km2) pa je 39,9 % . Iz celokupnih in kalc i jevih t rdot ob n izk i 
vodi, kakršna je bi la po daljši suši 5. 2. 1975, pa lahko ta delež Suhadolnice 
preračunamo na 22—26%. Karbonatna, celokupna i n kalci jeva trdota so tedaj 
znašale p r i Suhadolnici v Slovenjgradcu 12,0, 12,6 oz. 10,3, p r i M is l i n j i pred 
sotočjem s Suhadolnico 3,2, 3,9 oz. 2,9, p r i M is l in j i v Pamečah pa 6,3, 7,4 oz. 
5,2° N (nemških t rdo tn ih stopenj). T i računi ne upoštevajo, da šmarski vodovod 
z zajet jem p r i Šmik lavžu odvaja del vode iz porečja Suhadolnice v Misl in jo. 
V Mis l in jo pred iz l ivom Suhadolnice pride tud i nekaj vode iz slovenjgraškega 
vodovoda, k i črpa vodo iz kraškega izvira v Suhem dolu na robu apneniškega 
območja Uršl je gore. Po oceni imajo nizke specifične odtoke dolomit i i n oligo-
censki konglomerati . 
Glede vodne bilance zavzemajo posebno mesto kvartarne prodne terase. 
Polna retencijska kapaciteta prst i na šmarški prodni terasi je majhna, ker je 
prst tanka i n prodnata, i lovnato peščena podlaga je pl i tva, globoka le kak deci-
meter a l i dva. Prvo tn i ta ln i p ro f i l i so redko k j e ohranjeni, ker prevladujejo 
nj ive. Pobiranje kamna po oran ju je bi lo včasih običajno vsakoletno delo ob 
mnenju, da »kamenje na n j i v i raste«. To l judsko opažanje ima morebi t i osnovo 
v tem, da v ornic i padavinska voda pospešeno spira (lesivira) najf inejše f rak -
cije v globino in da se zato znižuje površje. Ker pa na prodni terasi n i površin-
skih tokov, talna voda, katere gladine je do nekaj metrov pod površjem, pa 
odteka počasi, mlajše prodne terase le zadržujejo vodni odtok po hudem deževju 
in zmanjšujejo poplave. Drugače je s starokvartarno teraso slovenjgraške Do-
brove, k i jo pokr iva debela i lovnata glina. 
V tej terasi je razkr i t p ro f i l ob cesti, k i pelje nad ježo za Dovže, severno 
od kmet i je Smonkar. Terasni rob porašča bor z znatno primesjo hrasta, v ze-
liščnem sloju pa prevladujeta orlova praprot i n borovničevje. Analiza vzorca 
iz horizontov A in B je prikazana v tabeli 4. P ro f i l razkr iva: 
0—5 cm: horizont O — nerazpadlo l ist je, igl ičevje i n korenin je, 
6—32 cm: A i , r java lesivirana, peščena, slabo strukturna, zračna, prekore-
ninjena prst, 
33—53 cm: E, podzolast, svetlejši spran horizont, 
54—110 cm: Bi , r java , peščena, p rhka, slabo s t ruk tu rna in kompaktnejša 
zemlja, 
111—148 cm: B2, peščeno prodnata zemlja, 
149—153 cm: B/C, preperel i p rodn i k i s peskom in i lovico, 
pod 154 cm: C, p rod iz pohorsk ih kamn in do debeline neka j dm, f luv ia lno 
sort i ran. 
Nad ježo so k is la t la dobro drenirana, ka r n i značilno za g lavnino terase 
v slovenjegraški Dobrov i . Tam je prst zaglejena. Ke r bo l j zadržuje padavinsko 
vodo pred p ren ikan jem v podlago, p r i ha ja do površ insk ih potočkov; te potočke 
v g lavnem zbira Homščnica, k i je hudourniška. 
Teksturo vzet ih vzorcev kaže tabela 4. Ana l iza je b i la izdelana v f iz ično-
geografskem labora to r i j u Fi lozofske fakul tete. 
Nekaj pojasnil k tabeli: 
1. V koloni 9 so trenutne vlažnosti izražene v odstotkih prostornine. Ugotovljene 
so po metodi Kopeckega oziroma formul i : 
Tmv — Ts 
Mv = y . 100 
k jer je Tmv trenutna vlažnost ob jemanju vzorca, Ts teža laboratorijsko posušenega 
vzorca s 100 ccm (to je V). Podobno je izračunan težnostni delež trenutne vlage v 
koloni 10. Ker vzorci na terenu niso b i l i vzeti istočasno, temveč ob različni namoče-
nosti tal, moremo medsebojno pr imer ja t i le profi le istega vzorca. 
2. Koloni 11 in 12: retencijska kapaciteta (Rk) je ugotovljena prav tako po 
metodi Kopeckega: 
Tsv . Ts 
Rk = - y . 100 
kjer je Tsv teža tal, zasičenih do retencijske kapacitete, Ts teža presušenega vzorca. 
Prst na nap lavn i ravn ic i ob Suhadolnic i v Starem t r g u ima na poplavnem 
območju razmeroma ma jhno retenci jsko kapaciteto. Na jveč jo i m a j o t la v do-
brovsk i terasi ; po obstoječi k las i f i kac i j i j o lahko označimo za srednje vel iko. 
Upoštevat i pa moramo p r i vodn i b i lanc i še to, da je prst na dobrovski terasi 
mnogo debelejša ko t na mla jš ih terasah. 
V h r i bov i t em svetu Pohorskega Podrav ja ima jo ranker j i , p l i t va r j a v a pod-
zol i rana i n les iv i rana t la mnogo manjšo pol jsko kapaciteto. Odtekanje padav in-
ske vode zadržuje odeja periglacialnega grušča, k i je nastala v brezgozdni pe-
r ig lac ia ln i k l i m i v pleistocenski dobi . Nove gozdne ceste so jo razkr i le do glo-
bine enega met ra i n več. Ke r so drevesne korenine razporejene malo pod po-
vrš jem, drevesa talne vode več ne dosegajo. Zato so specif ični odtok i razmeroma 
večj i . Na me tamor fn ih i n magmatsk ih kamn inah je spodnja meja več al i man j 
sklenjene odeje periglacialnega grušča v nadmorsk i v i š in i oko l i 600 m. K j e r 
so s t rmine večje od posipnega kota, to je od 34—36°, odeje n i i n t am je vodn i 
odtok h i t re jš i . 
Ke r ima jo s t rmine močan v p l i v na odtekanje vode, so bi le za porečje M is l i -
n je določevane po metod i K u d r n o v s k e (1968): 
I o P . i 
tg al fa 
Tabela 4. Prst: tekstura, vlažnost, humus in pH 
Terasa 
Kraj 
Glo-
bina 
cm 
Humus 
Hori-
zont 
HjO K(C1) 
Aluvialna (poplavna) 
ravnica 
Star i t r g - t r avn i k A 11 2,19 7,12 
Trebuška vas - t r a v n i k 
B 
A 
44 
6 
5,11 
6,98 
6,95 
6,31 
Šmarška terasa 
B 24 5,92 5,89 
Trebuška vas - n j i va P 14 7,31 5,29 
Dobrovska terasa 
(P) 14 6,19 4,12 
Dovže, gozd A 14 8,18 3,88 
B 85 1,13 4,04 
Pesek 
grobi 
5,74 
9,12 
3,28 
4,47 
5,14 
3,27 
0,98 
0,93 
drobni 
72,16 
68,08 
66,92 
70,03 
50,06 
49,33 
54,02 
40,97 
Mel Glina 
Vlažnost Retenc. kapac. 
°/o 
vol. 
•/o 
utež. °/o vol. 
»/o 
utež. 
15,9 6,2 29,7 20,3 35,0 23,9 
18,0 4,8 17,0 15,0 35,8 31,7 
25,1 4,7 44,8 40,7 53,7 48,8 
20,1 5,4 31,8 28,3 49,3 43,9 
29,5 15,3 32,2 18,7 38,9 20,7 
29,5 17,9 36,7 26,8 41,7 30,5 
27,6 17,4 14,9 16,6 42,9 47,9 
33,7 24,4 10,2 6,8 38,2 25,6 
k je r je tangens alfa poprečen naklon merjene površine, Io poprečno število 
presekov izohips na en ki lometer stranic kvadratnega ki lometra, P — 3,14 in i 
višinska razl ika med izohipsami. Na kar t i 1 : 25 000 so b i l i Io ugotovl jeni iz t reh 
kvadratov z medsebojno naklonjenostjo stranic pod kotom 30°. 
V porečju gornje Misl in je nad vodomersko postajo Dovže so b i l i nakloni 
določeni po ka r t i 1 : 25 000 v okv i ru kvadratov po 1 km'2. Meje izbranih mor-
foloških enot se ne ujemajo povsem z robovi merskih kvadratov i n tud i ne z 
razvodnico. Dejansko porečje Mis l in je mer i tod 64,9 km2, merski kvadrat i pa so 
zajeli 69 km2 . Ta razl ika je še večja p r i mer i tvah po ka r t i 1 : 50 000. Po nje j 
je b i l izmerjen poprečni naklon v okv i ru vsega porečja Misl inje. Te razlike 
niso tolikšne, da b i zabrisale okvi rne podobe. 
V goratem delu porečja Mis l in je nad postajo Dovže je na območju Pohor ja 
poprečni naklon 22° 40'. Ekstremi po kvadrat ih so 10° 50' in 28° 30'. Najmanjš i 
nakloni so v kvadrat ih na razvodnem hrb tu med Mis l in jo i n Dravsko dolino. 
Na kopastih slemenih prenikne vsa padavinska voda v talno vodo gruščnate 
podlage in med pret r to kamenje. Izvira šele nekaj sto metrov niže slemena, 
ko prične zajedati grape i n ko se strmec poveča. Majhne strmine na slemenih 
in h rb t ih so tam torej v skladu z recentnimi procesi (glej S e l b y 1970) i n 
j i h n i treba nu jno tolmači t i kot ostanke starejših nivojev, kot je to smatrala 
starejša geomorfologija ( G a m s 1959). Najbo l j strma pobočja so na pobočj ih 
dolin. Zato imajo največje naklone t is t i kvadrat i , k i se najbol j omejujejo na 
dolinska pobočja. Najglobl ja dolina je Mis l in jsk i graben, v katerem so več sto 
metrov visoki odseki z naklonom do 48°, kar n i manj, kot je poprečni naklon 
tr iglavske stene. 
V osredju Šentviških hr ibov v območju Karavank je naklon v porečju Mev-
l je v poprečju 19°. Strmine v okv i ru kvadratov ne presegajo 21° 30'. 
V vmesnem nižinskem svetu je poprečni naklon pobočij v Mis l in jsk i dol ini, 
skupno s kvadrat i , k i segajo z robom še na gorska pobočja, 12° 20'. V porečju 
Misl in je nad Slovenjgradcem, k i vk l juču je tud i porečje Suhadolnice, znaša 
naklon 20° 36', v porečju niž je Mis l in je pa 17°. Na območju Uršl je gore so v 
okv i ru kvadratov 4 km2 strmine do 28°. V celoti pa karavanški relief n ima 
večj ih poprečnih s t rmin kot centralnoalpski, kar ne ustreza zunanjemu videzu. 
Pohorski relief je v idet i zložen. Kvant i ta t ivna analiza pa pokaže, da je med 
bol j s t rmimi v Slovenij i , vsaj v porečju gornje Misl inje. V tem se pozna od-
sotnost več j ih ravnic na dol inskih pobočj ih in v dnu grap. 
Razmeroma vel ike pohorske strmine po svoje razlagajo, zakaj je bi la 
prodna akumulaci ja v ravninah v času periglacialne pleistocenske k l ime tako 
intenzivna. 
Vsemu povedanemu ustrezajo specifični odtoki, k i so največj i na v iš jem 
Pohorju, k i sprejme do 1350 m m padavin (Ribniška koča, doba 1901—1960). V 
let ih 1955—57, ko je še delovala vodomerska postaja v Mis l in jskem grabnu 
(porečje 27 km2), je znašal tod srednj i specifični odtok 33,3, p r i VP Dovže 
(71 km2) 25,8 i n p r i V P Otiški v r h (235,6 km2) 20,71/sek ( Idejn i projekt) . V 
zmanjševanju specifičnih odtokov navzdol ob Mis l in j i se zrcali tud i naraščajoča 
sušnost podnebja pro t i osredju Celovške kotl ine, k j e r je ob iz l ivu Mis l in je le še 
okoli 1000 m m padavin. Tu padavine ne naraščajo n i t i z vzpenjajočim se rel ie-
fom obakraj doline. 
Vrsta podatkov za vodno bilanco v porečju Mis l in je je zbrana v tabeli 5. 
T u je dodanih nekaj pr ipomb. 
V porečju Mis l in je je delovalo ali še obstaja več padavinskih postaj (Slo-
venjgradec, Šenti l j , Gorn j i Razbor, Vernica pod Urš l jo goro, Kremžar jev vrh), 
kater ih opazovalni n iz i pa so za dobro p r imer javo prekratk i . Iz n j ihov ih po-
datkov je videti , da med Strojno, Golico in Svin jo padavine ne naraščajo to l iko 
z nadmorsko višino, kakor z oddaljenostjo od sušnega centra Celovške kot l ine 
( G a m s 1970). Tudi padavinski postaj i Ribnica na Pohor ju i n Ribniška koča 
ne kažeta nobenih raz l ik v letn ih padavinah, domnevno tud i zato, ker Kozjak 
zadržuje deženosne severne vetrove. Drugače je z misl injsko stranjo Pohorja, 
k i je precej v iš ja kot sosednje Vzhodne Karavanke med Uršl jo goro i n Paškim 
Kozjakom. Ribniška koča v n. v. 1510 m na Pohor ju t i k ob razvodju Mis l in je z 
Dravo dokazuje v razdobju 1931—1960 za okol i 100 m m več letn ih padavin kot 
Šenti l j (v n. v. 593 m, res da v nekol iko drugačnem razdobju). Narast padavin 
na sto metrov znaša t u poprečno 11 mm, kar je še vedno malo. Šmartno ima 
za 200 m m padavin manj kot Šenti l j , čeprav je od Šenti l ja pr ib l ižno enako 
daleč kot Ribniška koča. Pač pa padavine z višino hi t re je naraščajo v Kara-
vankah v smeri prot i zahodu. 
Razmeroma precejšnjo stopnjo padavinske kontinentalnosti v Mis l in jsk i 
dol in i i n na Pohor ju izkazuje dejstvo, da imajo največ padavin poletni meseci. 
Sledijo maj, september in oktober. V tem se odraža zavetrnost pred južn imi 
in zahodnimi vetrovi , k i j i h prestrezajo Karavanke, in pred severnimi vetrovi , 
k i j i h zaustavlja na p r v i f ron t i gorski niz Golica - Kozjak in na drugi f ron t i 
Košenjak - Pohorje. Man j kont inentalni režim imajo Karavanke, k i spreje-
majo jeseni enako moče kot poleti. Postaja Gorn j i Razbor je imela v razdobju 
1925—1940 višek v ok tobru ( G a m s 1959). 
Niz padavinskih i n temperaturnih meri tev ter meri tev vodnega pretoka je 
v porečju Misl in je prekratek, da bi lahko zanesljiveje izračunali, ko l iko pada-
vinske vode odteče. Indeks humidnost i kot funkc i jo padavin ter temperature 
zraka lahko izračunamo predvsem po podatkih meteoroloških postaj Šmartno i n 
Ribniška koča, pretok pa po vodomerski postaj i Ot iški vrh. Izračune kažeta 
tabela 5 in diagram. P r i izračunu evapotranspiracije je b i l uporabl jen T h o r n -
t h w a i t o v obrazec (in tabele iz knj ige H o č e v a r 1971). Ribniško kočo lahko 
jeml jemo kot predstavnika goratega zaledja, Šmartno kot predstavnika dol in-
skega sveta. Če po teh dveh postajah izračunamo potencialno evapotranspiracijo, 
jo odštejemo od mesečnih padavin ter iz obeh razl ik potegnemo popreček, se 
zveznica dokaj ujema z mesečnimi pretoki, kot j i h beleži vodomerska postaja 
Ot išk i v r h (diagram). Največja razl ika je marca, ko je pretok večj i zaradi 
topl jenja snega v hr ib ih. Zato ima Mis l in ja p luv ion iva ln i režim ( I l e š i č 
1947), z na jv iš j im i mesečnimi pretoki aprila. Tedaj že poraste jo padavine, zlasti 
na karavanški strani, obenem pa se topi v gorah sneg. Majsk i pretok i so raz-
meroma nizki. Od tedaj naprej so dokaj enaki pretoki še čez vse poletne 
mesece. Majsk i specifični odtoki so manjši ver jetno zato, ker porabi vegetacija 
v p rvem razdobju vegetiranja p r i ist ih temperaturah več vode kot kasneje, kar 
pa Thornthwai tov izračun potencialne evapotranspiracije (PE) ne upošteva dovolj. 
V novembru in decembru se spet pokaže zadržek odtoka zaradi snega. V tabeli 5 
sta pr ikazani dve razdobji, normaln i niz 1931—1960 za Ribniško kočo i n 1955 
do 1972 za Šmartno. To je doba, ko imamo podatke tud i za pretok. Temperature 
Tabela 5. Klimatski in hidrološki podatki 
Zap. 
št. Doba I I I I I I IV v V I V I I V I I I I X X X I X I I 
E a l i 
X ~ 
1. Ribniška koča, 
padavine 1931—60 76 62 66 98 148 175 160 132 112 119 102 86 1366 
2. Ribniška koča, 
temperatura 1931—60 —5,6 —4,9 - 1 , 7 2,2 6,4 11,8 13,9 13,6 9,3 3,9 —0,5 —3,3 3,7 
3. Ribniška koča, 
potencialna 
evapotransp. 
v m m 1931—60 0 0 0 23,1 27,1 53,9 63,0 58,6 35,4 21,6 0 0 282,7 
4. Ribniška koča, 
P — PE v m m 1931—60 76 62 66 75 121 121 97 73 77 97 102 86 943 
5. Šmartno, 
padavine v m m 1931—60 + 
1964—73 51 50 54 83 114 138 140 125 115 111 105 75 1161 
6. Šmartno, 
padavine v m m 1955—57 + 
60—61 + 
64—72 36 56 64 101 117 135 169 141 98 108 111 62 1198 
7. Šmartno, 
temperature 1931—60 + 
64—73 —4,2 —2,1 2,9 8,0 12,5 16,3 17,5 16,9 13,3 8,1 2,8 —1,7 7,6 
8. Šmartno, potenc. 
evapotranspir. 
v m m 1931—60 + 
64—73 0 0 36,7 54,5 85,5 98,6 98,3 92,7 76,6 43,9 29,8 0 667,6 
9. Šmartno, 
P — PE v m m 1931—60 + 
64—73 51,0 50,0 17,3 28,5 28,5 39,4 41,7 32,3 38,4 67,1 75,2 75,0 493,4 
10. Šmartno 
P — P E 
.100 1931—60 + 
P 64—73 100 100 32 34 25 28 30 26 41 60 72 100 44 
11. VP Dovže, Qs 
v m3/sek 1964—67 + 
70—72 1,82 1,11 1,54 3,78 3,24 2,44 2,59 1,59 1,08 1,75 1,37 1,62 1,99 
12. VP Otiški vrh, 
Qs v m3/sek 1964—67 + 
70—72 2,72 4,34 5,72 10,65 5,98 4,82 6,50 5,18 4,79 6,02 5,97 6,41 5,76 
13. VP Otiški vrh, 
Qs v m3/sek 1955—56 + 
60—61 + 
64—72 2,97 3,95 5,84 8,00 5,94 6,14 5,96 4,94 4,81 5,60 7,56 5,67 5,62 
14. VP Otiški vrh, 
odtok v m m 1955—57 4-
1960—61 + 
64—72 33,8 40,6 66,4 88,1 67,5 67,7 67,7 56,0 52,9 63,6 83,2 64,5 752,0 
15. VP Otiški vrh, 
Qs v %> od letne 
vsote 1955—57 + 
60—61 + 
64—72 4,41 5,86 8,67 11,87 8,82 9,11 8,85 7,33 7,14 8,31 11,22 8,41 100 
16. Šmartno, 
padavine v "/» od 
letne vsote 1931—60 + 
74—73 4,33 4,31 4,65 7,15 9,82 11,89 12,06 10,91 9,91 9,56 9,04 6,46 100 
17. Odtok v m m . 100 
P v m m 1955—57 4-
60—61 + 
64—72 93,9 72,5 103,7 87,2 55,8 50,0 40,1 39,7 54,0 58,9 74,9 104,0 834,7 
18. P — odtok 
v m m 1955—57 + 
60—61 + 
64—72 2 15 — 2 13 50 67 101 85 45 44 28 — 2 446 
PADAVINE IN ODTOK V POREČJU MISLINJE 1955-1972 
PRECIPITATION AND RUN-OFF IN THE DRAINAGE BASIN 
OF THE MISLINJA 1955-1972 
A 
/ \ 
/ 
i v 
\ 
* 
/ 
/ ' 
\ 
\ 
- t 
/ 
tf f \ 
v 
. - n 
\ T 
i j 
• • • • 
C o 
o° 
o 
o 
ooc o o D 
o o o 0 q 
S, 
o 
o 
o 
o 
; 
v 
\ 
A 
«• 
/ 
/ i 
> 
o , 
A ° 
fPn 
o 
h? Cm 
• • • 
sc.odtc • • • • • 
k K 'h 
P7N o. 
o 
o 0 
o 
o 
o 
o 
o 
• • • • • 
f" 
/ 4 
• 
i / 
V0° 
</0° O 
o 1 » c o / 
£ 
/ r * > • • • • 
» / 
? / 
o / o / o / o / 
/ • 
i / 
o 
o 
/ ' / o o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
o 
p 
0 
o 
o 
o 
o 
o 
a . 
|. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. X. XII. 
so povzete po F u r l a n u za razdobje 1931—1960 in dopolnjene po Letopisu 
Slovenije 1974. Padavine so prevzete po Letnem poročilu H M Z za leto 1962 
(razdobje 1931—1960), i n Letopisu 1974, pretoke pa je na posebno vlogo posre-
doval Zavod Hidrometeorološke službe SRS. K tem podatkov so dodani še 
pretoki za leta 1955—57 iz Idejnega projekta, k i j i h je prav tako prispeval 
Z H M SRS. 
Ko l iko znaša v porečju Mis l in je izhlapevanje, n i mogoče točneje ugotovi t i 
zlasti zato, ker so padavinske postaje preredke. Nekol iko vpogleda omogoča 
pr imer java med specifičnim odtokom, kot ga lahko izračunamo iz podatkov za 
srednje mesečne pretoke postaje Otiški vrh, in iz podatkov za padavine postaje 
Šmartno. Ta k ra j je bl izu središča porečja in s 1198 m m letnih padavin (v dobi, 
ko so na razpolago pretoki , to je 1955—57, 1960—61 in 1964—72) tud i bl izu 
poprečka za vse porečje. Iz take pr imer jave (tabela 5) sledi, da porabi vegetacija 
največ vode ju l i ja , ko je razl ika med padavinami in odtokom največja in znaša 
101 mm. Tedaj znaša po T h o r n t h w a i t u evapotranspiracija za Šmartno 
okol i 98 mm. Odtočni kol ičnik, k i ga ugotovimo po pretoku na postaji Ot iški vrh, 
i n po padavinah v Šmartnem, je na jn iž j i avgusta in ju l i ja . 
Zastavljenemu vprašanju, ko l iko znaša letna evapotranspiracija v vsem 
porečju, se lahko pribl ižamo, če ugotovimo razmerje med padavinami v Šmart-
nem in pretokom v Otiškem v rhu ločeno za zimsko in letno polovico leta. Pr i -
mer ja jmo padavine v Šmartnem i n odtok v vsem porečju v mesecih brez po-
tencialne evapotranspiracije (X I I—I I ) in v marcu, k i ga moramo prišteti , ker 
se tedaj topi v gorah sneg. V let ih 1955—1957, 1960—1961 in 1964—1972 je v teh 
mesecih padlo v Šmartnem 218 m m padavin, skozi Ot iški v rh pa je odteklo 
205,3 mm. Če je bi la tedaj v vsem porečju enaka PE kot v Šmartnem (36 mm), 
lahko sklepamo na 241 m m srednj ih padavin v porečju. Šmartno dobi torej 
90,46 °/o padavin od srednje vrednosti v porečju. V ostalem delu leta ( IV—XI) 
dobi Šmartno 980 mm, porečje pa, če računamo z is t im razmerjem, 1083 mm. 
Od tega odteče skozi Ot išk i v r h 546,7 mm. Sodit i je torej, da znaša potencialna 
evapotranspiracija 536 m m in da so srednje padavine v porečju 1288 mm. 
Tako izračunana PE je nekol iko manjša, kot jo je ugotovi l D. F u r 1 a n 
(1961), po katerem je v Sloveni j i popreček med 575 in 640 mm. Delno si lahko to 
razl iko razložimo z večjo poprečno nadmorsko višino rel iefa v porečju Mis l in je 
(domnevno med 500 in 600 m) i n s prevlado iglavcev. 
Izračunanih 536 m m evapotranspiracije je malo manj , kot jo v ob l i k i eva-
potranspiraci je po T h o r n t h v v a i t u izračunoma za Šmartno (667 mm). Iz 
zgornjega preračunavanja sledi, da dobi porečje Mis l in je v poprečku 1288 m m 
padavin, od kater ih odteče 58 % (ali 752 mm). Seveda so to le pr ibl ižne vred-
nosti, k i kolebajo od leta do leta. 
Poglejmo si padavinske razmere v času, ko so na vodomerski postaj i za-
beležili absoluten ekstrem 167 m3/sek. 
Od 23.—26. maja 1956 je padlo v Šmartnem 67,4 m m padavin in zadnja 
dva dneva v mesecu še 9,1 mm. Zemlja je bi la tedaj razmeroma še dobro pre-
močena in pretok v Otiškem v rhu je dosegel 26. maja 16,8 m3/sek. Poglejmo si 
padavine za Šmartno in pretoke za Ot išk i v r h prve št i r i dni j un i j a : 
1. j u n i j : padav in 1,1 mm, pretok 31,7 m3 /sek 
2. j u n i j : padav in 141,2 mm, pre tok 167 m3 /sek (ob 11.30) 
3. j u n i j : padav in 22,5 m m , pre tok 71,7m3/sek 
4. j u n i j : padav in 0 mm, pre tok 34,4 m3 /sek 
Prve dn i j u n i j a 1956 je nad Srednjo Evropo prevladovala dol ina nizkega 
zračnega pr i t i ska in nad Severnim Jadranom se je razvi la sekundarna depresija, 
kar je pr i tegn i lo vlažne severne vetrove. T i h ladn i ve t rov i tečejo navadno v 
n i ž j i h plasteh troposfere. Po svoje razlagajo, zakaj ne sprejema postaja Ribnica 
na Pohor ju man j le tn ih padav in kot Ribn iška koča. 2. j u n i j a so t i ve t rov i izpod-
r i va l i na svo j i po t i čez gorsko zajedo med Košen jakom i n K r e m ž a r j e v i m 
v r h o m in čez Vzhodne Karavanke med Urš l jo goro i n Paškim Koz jakom tople jš i 
zrak iz Mis l in jske doline. Zato n i sprejelo ovrš je srednjega Pohor ja nič več 
padav in ko t niž inske postaje. 2. j u n i j a je sprejelo Šmar tno 141 mm, Ribniška 
koča 113,7 m m . Šmar tno je tedaj dobi lo več padav in ko t katera ko l i postaja 
v Sloveni j i . Ravne so sprejele 105 m m , St ro jna 55 mm, Velenje 77, H u d i v r h na 
Pohor ju , k i m u pr inašajo največ padav in jugovzhodni ve t rov i , le 50 mm. Precej 
so dobile še Karavanke, Topla 100 mm, V i tan je 81 m m (vse po mesečnih poro-
č i l ih ZHS SRS). 
Na tolikšno kol ič ino padav in je M is l i n ja h i t ro reagirala, toda na jv i š j i val , 
k i so m u na V P mog l i le zelo p r ib l i žno i zmer i t i pretok, je t r a j a l le kak dan, 
vendar dovol j , da je prep lav i l skoraj vso a luv ia lno ravnico. 
Pr imer , da so na jbo l j deženosni severni vet rov i , za porečje Mis l in je n i 
iz jemen ( G a m s 1959, 1970). 
5. Poplave v luči kvartarne morfogeneze in človekovega posega 
Iznad aluvia lne ravnice se ob M i s h n j i j a v l j a j o predvsem t r i j e več j i terasni 
kompleks i ( G a m s 1959,35—37). Pogle jmo si j i h tabelarno: 
Tabela 6. Kvartarne terase 
Terasa Absolutna višina 
Relativna 
višina V k ra ju 
Doslej 
predvidena 
starost 
Šmarška terasa 409 10 Slovenjgradec w i i rm 
Slovenj graška Dobrova 471 35 Šmartno 
Dravograjska Dobrova 400 65 Meža wt i rm 
Novejše raziskave so v to shemo vnesle popravke. 
V teraso Dobrove se je zadnja leta p r i k r a j u Meža z dravske s t ran i zajedla 
visoka gramoznica. P r i skladišču Petrola na cesti za Libel iče (nekdanja Golova 
raf iner i ja) , k i poteka v g lavnem v n. v. 347 m po ska ln i podlagi dobrovske 
terase, je gramoznica razgali la p rod do v rha terase. Stanje polet i 1974 p r i -
kazuje p r o f i l 1. Relat ivne v iš ine so izmer jene z nak lonomerom in mersk im 
PROFIL ŠT. 1 PROFILE NO. 1 
GRAMOZNICA NAD SKLADIŠČEM PETROLA V TERASI DOBROVE PRI DRAVOGRADU 
(stanje avgusta 1974) 
GRAVEL PIT IN THE TERRACE NEAR DRAVOGRAD 
t rakom. Na skici je vidna nehomogena sestava. Osnovo terase sestavljata dobro 
sort iran prod in pesek. Največ j i p rodn ik i mer i jo tu do 12 cm dolžine. Po tem 
dejstvu i n dobri sortiranosti lahko zaključimo, da je Drava prod odložila v 
času, ko so b i l i lokaln i dravski p r i tok i v Pohorskem Podravju manj prodonosni 
in ko je glavnina transportnega gradiva pr ihajala v strugo Drave iz oddaljenega 
zaledja. V to nasutino si j e Drava kasneje poglobila svojo dolino do skalne 
podlage terase, k i je razkr i ta ne le ob Dravi , temveč tud i ob Meži. V gra-
moznici je v idet i ostro, skoraj ver t ika lno erozijsko ločnico dveh zasipov. Na 
osnovno akumulaci jo proda se naslanja nov zasip mnogo manj sortiranega in 
bol j hudourniškega proda. Najdal jš i p rodn ik i so do 45 cm dolgi. Med n j i m i je 
znatno večj i delež blestnikov, gl inastih skrilavcev, rdečih peščenjakov in raznih 
drugih metamor fn ih kamnin, kar deloma kaže na izvor iz bl ižnje Strojne. 
Ta akumulaci jski dodatek sega pr ibl ižno do višine 365 m. Pribl ižno do te višine 
sega na nasprotni s t rani Drave terasni pomol v ovinek, k i ga napravi reka p r i 
Crnečah. Toda v pobočju te dravograjske terase je na j t i pretežno konglomerat, 
v akumulaci jskem dodatku dobrovske terase pa je prod povsem nesprijet. 
K j e r se dolina Meže odpre p r i Otiškem v r h u v Spodnjo Misl injsko dolino, 
je obsežna terasa, k i sega do n. v. 402 m. Intenzivno jo povojna leta izkorišča 
Droben prod in pesek, 
precejšnja soniranost, 
največji prodniki do 12 cm dolžine 
Prst 
Cist sortiran prod 
Prod in pesek,redki debeli prodniki r i uu i u^ucii uui  
dolgi 60 -9ocm 
Prod z več peska, redki prodniki 
do dolžine 70 cm 
Gradisova gramoznica za pr idobivanje gramoza, iz katerega izdelujejo tud i 
strešnike. Na severozahodni strani jo spremlja nižja in ožja terasa, na kater i 
je domačija Rabel. Na kar t i 1 : 25 000 ima okoli 353 m n. v., kar je okol i 
13 m nad Misl in jo. Razkri ta je sestava iz mislinjskega proda, ob Meži navzgor 
pa je iz mežiškega nanosa. V Spodnj i Mis l in jsk i dol in i ne najdemo večjega 
ekvivalenta. Morebi t i b i k tej terasi lahko šteli pol je p r i Šentjederti. 
V Slovenjgraški ko t l in i je prodna terasa nad aluvialno ravnico najbol je 
ohranjena. Začenja se v Slovenjgradcu in se najbol j razšir i na šmarškem pol ju. 
Zato jo imenujem šmarška terasa. Njena ježa je najlepše ohranjena med Lepo 
vasjo in Šmartnim, k je r se p r i domačij i Blodnik pr idruž i bregu Misl inje. Više 
je aluvialna ravnica le rahlo znižani del šmarške terase. Namesto enotne ježe 
med teraso in aluvialno ravnico se nad Šmartn im jav l ja niz pregibov, k i se 
navzdol oddal ju je jo od reke. Govor i jo za to, da je bi la prodna akumulaci ja 
šmarške terase prvotno višja in da je v sedanji ob l ik i erozijska tvorba. V 
tem smislu b i lahko 1—3 m viš jo polico, k i je v dobrovski terasi med Štibuhom 
i n Tur iško vasjo, šteli k šmarškemu terasnemu sistemu. Šmarška terasa je 
znižana zlasti na ozemlju slovenjgraškega mesta, k je r so ostale prvotne višine 
na Št ibuhu in na koncu legenske terase. Čeprav je šmarška terasa iz pohorskega 
proda, preperelina na v rhu n i debelejša kot na wurmsk ih prodnih terasah na 
Gorenjskem (prim. Š i f r e r 1969). Pr i kopanju gradbenih temeljev nalet i jo 
v n je j na 50—70 cm dolge prodnike, kar je nekol iko več, kot j i h danes prenaša 
reka, čeprav je strmec terase nekol iko manjši, kot je p r i M is l in j i (oboje v 
premici). To si lahko razlagamo z več j imi maksimalnimi le tn imi pretoki v času 
akumulacije, kar b i ustrezalo rečnemu režimu v periglacialni k l imi , ko v nekaj 
poletnih mesecih odteče vel ika večina vode. 
Ob Suhadolnici je aluvialna ravnica omejena s podobno ježo samo na 
severni strani podgorskega vršaja. Višja prodna ravnica se nato pojav i šele malo 
pred Slovenjgradcem in sicer na območju starotrškega oziroma novega slovenj-
graškega pokopališča. Opuščena gramoznica je tam pred let i razkr ivala mnogo 
bolj droban in sort i ran prod Suhadolnice, kot je v šmarški terasi, k i j i ustreza 
po re lat ivn i i n absolutni višini. Gradivo spominja po navzkr ižni sedimentacij i 
in sortiranosti na teraso Meže p r i Otiškem v rhu in na osnovni zasip v dravo-
grajski Dobrovi. Vzrok za tako sestavo terase p r i novem slovenjgraškem poko-
pališču utegne b i t i v zajezevanju Suhadolnice po bol j prodonosni M is l in j i v 
času nastajanja šmarške terase. 
Ježe, k i se ob toku navzdol oddal jujejo, zastavljajo vprašanje, al i gre za 
zadenjsko erozijo, k i je po w i i r m u prispela do Šmartna, al i pa za tektonsko 
dviganje porečja v Slovenjgraški kot l in i . Odgovor nam olajša vpogled v višjo 
teraso, k i je ohranjena v dravograjski i n slovenjgraški Dobrovi. 
2e omenjena gramoznica p r i Petrolu v k r a j u Meža je razgalila tud i na jv iš j i 
del terase, k i sega do 400 m n. v. (gl. p ro f i l 1). Pod r javo rendzino oziroma 
pl i tvo r javico je najprej 1,8 m na debelo grob izprani prod, z zaobljenimi, dokaj 
okrog l imi prodnik i . Med n j i m i j i h je mnogo iz peščenjaka in skrilavcev. Na j -
daljši p rodn ik i so dolgi navadno do 60 cm, izjemoma pa tud i do 90 cm. Nekater i 
skr i lav i p rodn ik i so povsem razpadli v pesek, čeprav so več deset centimetrov 
debeli. Sledi 4 m debel sloj, v katerem je še več prodnikov iz grodenskega 
rdečega peščenjaka. Največja dolžina prodnikov je 70 do 90 cm. Tud i tu je pre-
perelost nesi l ikatnih i n nekarbonatnih prodnikov vel ika. Sledi 7,6 m debela 
PREGLEDNA SKICA TERAS V MISLINJSKI DOLINI 
SKETCH OF TERRACES IN THE MISLINJA VALLEY 
plast, v kater i prevladuje znatno f inejši prod, pomešan s peskom, toda vmes je 
na j t i debelejše prodnike do premera 70 cm. Niže sledi že omenjeni osnovni 
zasip Dobrove. 
Opisana sestava dobrovske terase vzbuja vrsto vprašanj, zlasti glede sta-
rosti. Enako sort i ran in droban prod, kot sestavlja osnovni zasip, je razgaljen 
v gramoznicah tud i v nekaterih drugih na jv iš j ih terasah Dravske doline do 
Fale. V gramoznici v Brezenski grapi so v takem zasipu našli ostanek fosilnega 
slona iz zgodnje r iške dobe ( R a k o v e c 1954). Tako starost po t r ju je opažanje, 
da je na terasah iz tega zasipa pod strmejš imi bregovi do pol metra in več 
debela denudacijska krovnina, nastala verjetno v periglacialni k l imi . Ne po t r ju je 
pa take starosti razmeroma pl i tva prst na teh terasah, k i je pr ib l ižno tako 
globoka in take sestave, kot je na w i i rmsk ih prodnih terasah na Gorenjskem. 
V L jub l jansk i kot l in i so prepust i l i »dobravam« predvsem starokvartarne lesi-
v i rane in kisle prst i (glej tud i Š i f r e r 1959; S t r i t a r 1969). »Dobrove« na 
dravskih prodnih terasah pa so na tank i prodnat i zemlj i . Ob tem se vzbuja 
dvom, da b i mog l i samo na osnovi debeline preperel ine določevati starost teras. 
Saj je g lobina v ve l i k i mer i odvisna od kol ič ine padavin, k i j i h je ob spodnj i 
M i s l i n j i koma j oko l i 1000 m m na leto. Ta dvom k rep i p r i m e r j a v a s slovenj-
graško Dobrovo. V n je j so sk r i l av i p r o d n i k i enako preperel i ko t v v r h n j i h 
del ih dravograjske Dobrove, a zeml ja je p rav i loma globoka nad en meter. 
Po svoj i zakisanosti i n debel ini ustreza s ta rokvar ta rn im goren jsk im terasam, 
čeprav n i na karbonatn ih p rodn ik ih . Ke r je zemlja pov rh še zaglejena, uspeva 
le slab gozd. 
Slovenjgraška Dobrova v is i dokaj enakomerno p r o t i severozahodu. N j e n 
poprečni strmec 7,2 p romi lov je man jš i kot strmec šmarške terase na istem 
odseku — 11,7 promi lov . Njene re lat ivne viš ine so v p r i m e r j a v i z osta l imi tera-
sami naslednje: 
Tabela 7. Višina dobrovske terase 
Kraj Nadmorska 
Njena višina nad 
Ime terase višina šmarško 
teraso Misl injo 
Dobrova Meža 400 62 44 
Dobrova Bukovska vas 400 9 41 
Dobrova Lepa vas 456 36 41 
Dobrova Šmartno 471 32 35 
Dobrova Dobrova 526 30 33 
Opomba: višine so povzete po kart i 1 : 25 000. Pod »Dobrova pr i Bukovski vasi« 
je mišljen skalni pomol pr i kmet i j i Ravnjak (ime!). Na njem je ohranjen pohorski 
prod, verjetno iz časa, ko je bila v tej višini erozijska baza potoka iz Medvedovega 
grabna. A l i je tedaj segalo,ob Mis l in j i navzgor jezero, bo moglo odgovoriti bodoče 
raziskovanje. 
P r i šmarski i n dobrovski terasi se re la t ivna viš ina navzdol ob rek i dokaj 
postopno veča i n zato lokalno neenakega tektonskega p remikan ja po nastanku 
dobrovske terase n i mogoče dokazati, čeprav je na dlani, da se je k v a r t a r n i 
p rodn i zasip odloži l v tako š i rokem obsegu ob zgorn j i M i s l i n j i zaradi ugrezanja 
Slovenjgraške kot l ine a l i zastajanja v n jenem dviganju. 
Terasa slovenjgraške Dobrove je omejena na Slovenjgraško kot l ino. Da je 
svoj čas segal starejši p rodn i zasip t u d i više po dol in i , govor i ostanek pohorskega 
proda t i k pod cerkv i jo v Sent lenartu k a k i h 4—6 m nad strugo Mis l in je . Sega 
više kot b l i žn j i cestni preval p r o t i Dol iču. Zajeda s cesto v r h prevala je t amka j 
mlajša, ker je nižja. Delno pa jo je poglobi l i n razšir i l človek, kar je v ide t i 
po obl ikovanost i bregov obakra j ceste. 
Spodnja Mis l in jska dol ina vzbu ja vt is , da so starejše kva r ta rne terase za-
rad i tektonskega grezanja potopl jene pod mla jš i p rodn i nanos. Če pa k šmaršk i 
p rodn i terasi pr iš te jemo še pol je p r i Sent jedert i , dob imo naslednje re lat ivne 
v iš ine: Ot išk i v r h 13 m, Sent jederta 5—8 m, Lepa vas 5—8 m, Šmartno 2—3 m 
nad Mis l in jo . Te v iš ine pa grezanja Spodnje Mis l in jske dol ine po nastanku 
šmarške terase ne po t r ju je jo . 
Vprašanja o m ladem tektonskem grezanju kot vz roku povodn j i se lahko 
lo t imo tud i z analizo podolžnih p ro f i l ov reke (pr im. I l e š i č 1951; 1953). Po-
dolžni p r o f i l na M i s l i n j i med i z l i vom Dovžanke i n O t i šk im v r h o m lahko točneje 
določimo po k a r t i v me r i l u 1 : 2000, izdelani za I de jn i p ro jek t (1959). Više se 
moramo posluževati kar te 1 : 25 000. Pr ipombe k sledeči tabel i s s t rmci so 
naslednje. 
Na omenjen i izmer i mis l in jskega toka v mer i l u 1 : 2000 je vr isana bodoča 
struga, k i ohran ja rahlo zav i t i potek. Po n je j je povzet podatek v t r e t j i ko lon i 
— »razdal ja po regu l i ran i trasi«. V t r e t j i ko lon i je dolžina toka pr ikazana po 
m e r i t v i s ku rv ime t rom. Glede na obe t i dolž in i so nato izračunani strmci. P r i 
n j i h so največje raz l ike med Dovžami i n Tur iško vasjo, manjše med n jo i n 
Slovenjgradcem. V zadn j i r u b r i k i je strmec izračunan po p remic i med dvema 
točkama v strugi. Premica je izmer jena po k a r t i 1 : 25 000. S t rmc i so v p romi l ih . 
Tabela 8. Strmec Mislinje 
Raz-
dalja 
meiio-
rirane 
trase 
Dol- Strmec Strmec 
Odsek struge Višinska razlika 
žina 
toka 
v km 
reguli-
rane 
terase 
dejan-
ski 
po 
premici 
Iz l iv Črnega potoka do opuščene 
papirnice (Misl injski graben) 795—640 — 4,25 — (36,5) — 
— do Dovžanke 529,1 — 5,08 — (21,8) (20,16) 
— do Turiške vasi 476,5 3,3 4,2 15,7 12,52 16,9 
— do Tomaške vasi 461,5 1,3 1,31 11,54 11,54 12.71 
— do Šmartna 435,0 2,41 2,78 11,00 9,53 12,57 
— izl iv Suhadolnice 398,0 3,63 4,00 10,19 9,25 11,64 
— do Šenjederte 368,0 3,86 4,22 7,77 7,11 8,00 
— izl iv Misl inje v Mežo 335,3 5,0 5,45 6,54 6,00 7,49 
Suhadolnica od Podgorja do ustja 439—398 — 7,1 — (5,77) (7,10) 
Misl inja od Dovž do ustja 529—335,3 19,55 22,16 9,38 8,29 10,71 
Misl inja od Slovenjgradca 
do ustja 398—335,3 8,86 9,67 7,08 6,48 7,72 
Misl inja od Trobelj do ustja 394—335,3 8,52 9,33 6,89 6,29 7,57 
Strmec Mis l in je se dokaj enakomerno manjša od Mis l in jskega grabna do 
iz l iva v Mežo. Ponovno poraste predvsem med i z l i vom Suhadolnice i n i z l i vom 
Barbarskega potoka v Trob l jah . Na 0,34 k m razdal je je t u po Ide jnem p ro jek tu 
strmec 10,3 promi lov . T u teče reka večidel po ž ivoskaln i s t rugi v p robo jn i do l in i 
med Rahte lov im h r i b o m (670 m) i n Legnom. V tem odseku je že stolet ja odva ja l 
vodo za tovarno kos i n srpov kanal, k i je zdaj opuščen. 
S t rmc i za Suhadolnico so povzet i po k a r t i 1 : 25 000. Čeprav ima Suhadol-
nica man j vode kot Mis l in ja , je n jen strmec od Podgor ja do iz l iva man jš i ko t p r i 
M i s l i n j i i n znaša le 5,7 promi lov . Da vodna kol ič ina n i sama odloči lna za strmec, 
spoznamo tud i po razmerah po i z l i vu Suhadolnice, k j e r se M i s l i n j i v k l j u b pove-
čanju vode strmec poveča. Občutno se zmanjša šele, ko doseže reka Spodnjo 
Misl in jsko dolino, nastalo ob labotski prelomnici. 
Da b i dobi l i pojasnilo za različne strmce, smo na več k r a j i h izmer i l i dolžine 
največj ih prodnikov, k i j i h je na j t i v strugi. Običajno mer i jo dolžino najdal jš ih 
prodnikov, po kater ih nato ugotavl jajo tako imenovano vlečno silo, pomembno 
za regulacije (z n jo računa tudi Ide jn i projekt , 1959). Točnejša metoda bi bila, 
če b i tehtal i največje prodnike. S tem ne b i prezr l i drobnih razl ik v specifični 
teži, predvsem pa bi prišla do izraza razl ika v sploščenosti prodnikov. Pr i M i -
s l in j i te metode nismo mogl i uporabit i , ker so prodn ik i pretežki. V Misl in jskem 
grabnu so največ j i oblice dolge do dva metra i n več i n n j ihova teža b i bi la 
prevelika, čeprav bi p r i tehtanju ostale v vodi. 
Glede ugotavl janja debeline prodnikov, k i imajo po novejših teor i jah 
glavno besedo p r i rečnih strmcih, je odpr t ih še več metodoloških vprašanj. V 
strugi Mis l in je dolžina prodnikov z globino pravi loma narašča. Na dnu struge 
so nadalje razlike glede na recentni proces. K je r reka nanaša, so največj i 
prodnik i pravi loma manjši kot tam, k je r erodira. Vse to si je mogoče razložit i 
s selektivno erozijo. Povodenjska voda odnaša najprej drobnejše frakci je. Na j -
debelejše more odval i t i šele potem, ko j i m izpodnese podlago iz f inejših prod-
nikov. Na ta račun more reka zval i t i z brega v sredo struge do en meter in 
več debele tonal i tne skale, k i j i h ob sedanji regulaci j i toka navozijo, da bi 
u t rd i l i bok kori ta. To se ponekod tud i dogaja. 
Ob Mis l in j i je opazit i naslednji, za teoretsko geomorfologijo pomemben 
f luv ia t i ln i proces. Kot je v idet i na pri loženi kar t i poplavnega sveta in vodnih 
obratov, je Mis l in ja v novejšem času nasula ponekod sveže prodne sipine. V 
n j i h sega prod više, kot je razkr i t v bregu struge, k jer ga pokr ivata še pesek 
in prst. V tak ih p r imer ih je bočna erozija posebno močna: istočasno ko reka 
nasipava sredi struge ali na zatišnem mestu, trga breg, ker vrš i prebiralno 
prenašanje. Drobnejše f rakci je z brega ob povodnj i odnaša, s tem si razširi 
strugo in zmanjša hitrost. Zato izpadajo debelejši prodnik i iz rečnega transporta 
in debelijo sipine v strugi. To je normalen rečni proces. Zato v p ro f i l i h v 
prodnih terasah n i na j t i fosi lnih prsti , ker j i h je reka p r i prestavl janju struge 
odnesla, na n j ihovo mesto pa nasula prod. 
Iz istega razloga reka ob porastu vodne gladine bolj erodira t iste bregove, 
k je r je v rhn ja plast iz peska al i (in) iz prst i debelejša. To pa se največkrat 
dogaja tam, k je r sedanja struga prereže opuščeno strugo, v kater i se je po 
prek in i tv i toka usedlo finejše gradivo. To more povzročit i pričetek meandri-
ranja, k i se potem, ko se odpravi začetni vzrok, samodejno nadal juje z nastan-
kom udarnega i n zatišnega mesta. Iz vseh teh razlogov je najintenzivnejša 
bočna erozija tam, k je r je reka z nasipavanjem dvigni la dno. Zato so tud i najbol j 
prizadeti bregovi tam, k je r napravl ja reka prav i kot in teče od enega roba 
poplavne ravnice do drugega. 
Ze omenjena selektivna erozija more pust i t i ob povodnj i na dnu struge, 
k i jo erodira, debelejše prodnike, kot j i h more voda prenašati. Na nekaterih 
mestih so najdal jš i p rodn ik i dokaj enakih dolžin. Izstopajo pa nekateri redki, 
kater ih dolžine so večje in neenake. Pr i tem je treba še upoštevati, da so v 
šmarški terasi, po katere gradivu teče večina misl injske vode, dal jši p rodn ik i 
kot j i h danes prenaša Misl in ja. Tud i v več j ih vršaj ih, kot je p r i Dovžah, je 
n a j t i v usekih več j i prod, kot ga danes prenaša Dovžanka. Nad Smonkar jem je 
v ježi vršaja razkr i t prod do enega met ra premera, v M i s l i n j i pa je dolg le 
75 cm. Izmer jene dolžine na jda l jš ih p rodn ikov obsega spodnja tabela. 
Tabela 9. Dolžina prodnikov 
Vodni tok in lokacija 
Srednja dolžina 
najdal jših 
prodnikov v cm 
Izjemne dolžine 
v cm 
Mislinja 
Konec Mislinjskega grabna — 200 
Nad Pergerjem — 145 
Sentlenart - Loparjev ml in 72 100 
Šentilj 70 — 
Smonkarjev most 75 — 
Nad Turiško vasjo — 90 
Turiška vas 41 — 
Tomaška vas — 47 
Šmartno 32 38 
Trebuška vas 32 45 
Slovenjgradec - bivški kolodvor — 40 
Troblje - Fecro 30 40 
Šentjederta 35 44 
Otiški v rh - Pernat — 35 
Otiški v rh - Rabel 20 — 
Otiški v rh - izl iv v Mežo 30 40 
Suhadolnica 
Srednje Podgorje 18 — 
Skrubej 12 — 
Vrban — 21 
Izl iv v Misl injo 14 19 
Barbarski potok pred izl ivom — 32 
Ob M is l i n j i navzdol se dolžina na jda l jš ih p rodn ikov dokaj postopno manjša. 
Tega n i b i lo mogoče ugotov i t i za Spodnjo Mis l in jsko dolino. Moreb i t i so vzrok 
raz l ikam tud i porušene mel ioraci je, k i puščajo v s t rug i p rav i loma debelejše 
prodnike, al i pa gorsk i p r i tok i . 
Ce p r imer jamo največje dolžine p rodn ikov s s t rmcem reke (glej p ro f i l št. 2), 
ugotov imo v ve l i kem le dokajšnjo skladnost. Suhadolnica, k i ima ma jhen 
strmec, nosi t ud i droban prod. 
Iz p r ime r j ave izstopa prehod iz Slovenjgraške kot l ine v Spodnjo Mis l in j sko 
dolino. Samo tu teče reka delno po ž iv i skali. Zato se to l i ko bo l j vs i l j u je 
domneva, da je ta stopnja tektonsko pogojena. 
Za l n i mogoče p r i m e r j a t i strmcev ter t ransporta z maks ima ln im i p re tok i na 
posameznih odsekih. P r i gorsk ih rekah, kot je Mis l in ja , oprav i skora j vso erozi jo 
PROFIL ST 2 PROFILE NO 2 
STRMEC MISLINJE IN SUHADOLNICE TER NAJDALJŠI PRODNIKI 
GRADIENT OF THE MISLINJA AND OF THE SUHADOLNICE AS VVELLTHE LONGES GRAVELS 
strmet 
• največja dolžina prodnikov 
in transport proda povodenjska voda. O pretoku ob izrednih vodah pa so na 
razpolago skromni podatki še za postajo Ot iški vrh. 
Prvotne podobe poplavne pokra j ine n i mogoče več rekonstruirat i . Predvi-
devati moramo le, da se je Mis l in ja na števi lnih mestih cepila v rokave, kater ih 
sledove je mogoče tu in tam še zaslediti. V pretežno erozijsko fazo Misl in je in 
pr i tokov je posegel človek. Izven dosega geografskega raziskovanja so tud i prve, 
domnevno zgodnje srednjeveške regulacije. Krajšanje struge in ut r jevanje bre-
gov bi pr ivedlo do splošne erozije, če ne b i človek pričel gradi t i jezov za izkor i -
ščanje vodne sile. Ker je bi la struga preveč nestabilna i n s premalo vode, na 
sami rek i niso n ik je r postavl jal i pogonskih koles, temveč so pogone namesti l i 
na mlinščice. Potrebno je bi lo na n j i h pr idob i t i vsaj dober meter vodnega padca. 
Ce je b i l jez tako visok, je b i l potreben le kratek tok mlinščice, saj znaša v 
Slovenjgraški ko t l i n i nad 10 promilov. Poleg k ra tk ih obrečnih mlinščic j i h je 
bi lo nekaj daljših, k i so navadno potekale po nasprotnem robu aluvialne rav-
nice kot reka. Take mlinščice so tud i višale gladino talne vode. Vodna kolesa 
so bi la izkl jučno na lopate, le na gorskih p r i tok ih na korce. 
Jezovi so s prodn im nasipom pospešili bočno erozijo nad jezom. Ob vodni 
drči na jezu so nastali do dva metra globoki to lmuni, kor is tn i za živl jenje r ib 
SI. 10. Poleti 1974 regulirana struga Misl inje med Trebuško vasjo in Slovenjgradcem. 
Zgoraj desno se odceplja stara struga, k i je bila v ovinku že regulirana, a jo je 
povodenj 1973 razrušila tako, da so zdaj ves ovinek izločili. Tak način regulacije, 
kot je na sliki, je ob Mis l in j i običajen. Foto I. Gams 
in kopanje. Niže jeza je reka prav i loma poglabl ja la strugo i n izpodkopavala 
breg. P ro t i izpodnašanju bregov so se las tn ik i parcel bo r i l i predvsem s tem, da 
so skrbe l i za zaraščenost brega z drev jem. Če je povodenj odnesla drev je, so 
zaščit i l i r azk r i t i breg s tem, da so podr l i p rvo v iš je ob st rugi stoječe drevo, ga 
pr ivezal i i n nasloni l i na izpostavl jeni breg. Na posebno ogroženih mest ih so 
zabi ja l i pi lote. V strugo zabite pi lote so prepleta l i z v r b o v j e m al i ob i l i s p lan-
kami , k i so odbi ja le stržen toka. Lastn ik i , k i so bo l j čuval i breg, so lahko p r i -
dobi l i zemljišče na škodo soseda, ker se je reka odmika la na nasprotno stran. 
V Tu r i šk i vasi je ostal en p r imerek zavarovanja s kaščo. Iz debel ih b r u n v 
ob l i k i t r i ko tn i ka zbi to kaščo so zapolni l i z naj debelejšimi p rodn i k i do v iš ine 
dveh metrov, tako da je s težo obvarovala breg, ob katerem je bila. Sk rbn i 
las tn ik i so nadzoroval i poplave in spro t i poprav l ja l i poškodovani breg. Ob 
povodn j i so pr ivezoval i ogrožene mostove. Le redk i mostov i so b i l i dv ign jen i 
nad gladino okoliške ravnice; b i l i so večidel leseni, med obema vojnama tud i že 
z betonskimi temelj i . Ce je udari la voda čez breg, je mestoma nasula nekaj 
deset metrov daleč prod in pesek. Nadalje je poplava delala škodo z zabla-
tenjem trave in predvsem s tem, da je nepokošeno travo povaljala. Ob visoki 
vodi so nehali obratovat i m l in i in žage, ker n i bi lo dovolj vodnega padca. Le če 
niso b i l i jezovi dovolj vodotesni, je ob gornjem toku ob največj i suši p r iman j -
kovalo vode za vodni pogon. Svoj m l i n je imel pravi loma vsak srednjevelik al i 
vel ik kmet in žago vsak vel ik kmet. Pr ivatne žage so bile t ipa venecijanke z 
1—3 listi. 
Med zadnjo vo jno so opusti l i zasebne hidroelektrarne. Nekatere je gnalo 
isto kolo kot ml in. Predvsem po vo jn i so opusti l i mline. Nekatere so prenesli 
domov in j i h preuredi l i na elektr ični pogon. Podobno je bi lo z žagami. Ker je 
žitnega poljedelstva vedno manj, opuščajo tud i tiste mline, k i so j i h preuredi l i 
na elektr ični pogon. Znaten del ml inov je spremenjen v stanovanja. Tudi po 
nekdanj ih sobicah za Žagarje v poslopju žage bivajo osebe z n iž j im i osebnimi 
dohodki. 
Po opust i tv i jezov je zajela strugo nad n j i m i globinska erozija. Zakaj t i 
jezovi so stoletje zadrževali v M is l in j i ves debelejši prodni nanos, k i so ga pr i -
našali gorski pr i tok i . Po odpravi jeza povodenj ob povečanem strmcu prestavi 
prod do tam, k je r se vodna hitrost niže spet zmanjša. To je kmalu, le nekaj 
deset al i sto metrov niže porušenega jeza. Splošna erozija al i akumulaci ja pa 
lahko zajema tud i ves niz opuščenih jezov. Mestoma je voda v strugah nad 
jezom že izpodkopala temelje u t r jen ih bregov, k i se zdaj posipajo. Odkar se 
nad Vrbanom v Starem t rgu poplavna voda hi t re je odteka po regul iranem delu 
med Krebsom in iz l ivom Suhadolnice, si je v nereguliranem delu voda poglobila 
strugo za okol i 3/4 m, kar je povzročilo splošno rušenje bregov. 
Kako je postala struga Mis l in je nestabilna, priča podatek, da je 1. 1973 
ne tako huda povodenj odnesla osem mostov. Ob gorn j i M is l in j i sta ostala 
cela le dva, v Slovenjgradcu in v Mis l in j i . 
6. ZAKLJUČKI 
Na osnovi povedanega je mogoče izobl ikovat i naslednje teze, kater ih res-
ničnost bodo mogle s kvant i ta t i vn imi metodami in drugačnim raziskovanjem 
prever i t i predvsem druge raziskovalne panoge. 
1. Širši poplavni pas je omejen na Slovenjgraško kot l ino in na Spodnjo Mi -
sl injsko dolino, to je tam, k je r je širše ozemlje iz kvar ta rn ih sedimentov. S 
pr imer jan jem relativne višine teras pa vendar n i mogoče pot rd i t i teze o ne-
enakem tektonskem premikan ju ozemlja po izobl ikovanju teh teras. Vse kaže, 
da gre za mlajš i tektonski premik na prehodu med Slovenjgraško kot l ino in 
Spodnjo- Mis l in jsko dolino. 
2. Pr imer java prst i na si l ikatno-karbonatnem gradivu na terasi dravo-
grajske Dobrove s prs tmi prodnih teras na Gorenjskem i n s prstmi na domnevno 
enako star ih terasah v Slovenjgraški ko t l in i izpodbija vrednost metode, po 
kater i bi bi lo mogoče starost teras določevati samo po debelini i n sestavi 
prsti. Razlike v l i to loški sestavi podlage in k l im i so v našem pr imeru važnejše. 
3. Osnovni prodni zasip v iš j ih dravskih teras, k i so domnevno riške starosti, 
je znatno bolj drobnozrnat in sort iran kot mlajši, domnevno w i i rmsk i zasip. V 
Slovenjgraški ko t l in i je v terasi wiirmskega zasipa (šmarška terasa) prod bol j 
grob in terasa ima večji strmec kot starejša terasa Dobrove. Pr i wurmskem 
zasipu je b i l zajezitveni učinek Drave na nastanek mis l in jsk ih teras manjši, 
akumulaci ja bolj avtohtona, kot prej. 
4. Po w i i rmu je Mis l in ja z zadenjsko erozijo vrezala v wi i rmsko teraso 
ostreje ločeno in širšo aluvialno ravnico do Smartna. Toda poplavna ravnica 
ostaja dokaj široka še više ob reki. To si je mogoče razlagati s ponovno 
akumulaci jsko fazo, k i je domnevno sledila prazgodovinskemu požigalništvu ter 
krčenju gozdov. 
5. Z nastankom strn jenih srednjeveških naselij, zlasti pa s postavitvi jo 
števi lnih jezov za vodne pogone v kapital ist ični dobi, je človek zavrl naravni 
prodni transport po reki, k i ga prispeva gorato porečje. Med obema vojnama 
je bi lo na rek i 43 jezov. Ponekod je odpadla polovica vodnega strmca na jezove, 
k i so tako unič i l i prav to l iko kinetične energije. Pred jezovi je vladalo odla-
ganje proda, k i se je ponekod raztegnilo do naslednjega jeza. 
6. V povojni dobi so domala vsi jezovi propadl i in zmanjšalo se je kmečko 
ut r jevanje bregov pred erozijo. Nastali so neizravnani (neuravnovešeni) strmci 
in reka zdaj prestavlja prod, prej zadržan v strugi. V to fazo lokalnega pre-
stavl janja prodnega nasipa v strugi je padlo najnovejše regul iranje reke, k i je 
zajelo strugo v celem poteku samo niže Bukovske vasi. Ponekod je lokalno 
višanje struge zaradi nastajajočih sipin pospešilo bočno erozijo in odnašanje 
prsti. Pred mostove in na mesta najbol j pereče bočne erozije omejena regulacija 
se je na nekater ih mestih izkazala za neusklajeno z rečnimi procesi, k i so jo 
razrušil i. 
7. Novo nastajajoča mesta poglabljanja in zasipavanja struge skupno z regu-
l i ran imi odseki struge onemogočajo točnejšo predvidevanje obsega poplav, k i b i 
nastopile ob izredno v isokih vodah. Novo nastale stanovanjske stavbe in indu-
str i jska podjet ja na poplavnem območju vedno bol j zahtevajo dokončno regu-
lacijo, k i b i bi la v p r i d intenzi f ikaci j i izrabe tal zaradi hitrega preseljevanja 
nekmečke delovne sile s hr ibov v dolino. 
8. V porečju Mis l in je se jav l ja ta dva t ipa poplav. Prv i t ip, p r i katerem 
voda dere, a so povodnj i kratkotra jne, je ob Mis l in j i , k i prenaša debel prod. 
Drug i t ip, t i p m i r n i h a dolgotrajnejših poplav, je ob Suhadolnici, k i ima 
manjši strmec. Grobost transportnega gradiva je gotovo eden od vzrokov 
za te razlike. 
9. Ob dolgotrajnejši n izk i vodi postaja onesnaženost vodnih tokov v Slo-
venjgradcu i n niže pereč problem. Takrat postane reka med najbol j onesna-
ženimi v Slovenij i . Temu b i vel iko odpomogla izgradnja izravnalnih akumula-
ci jskih bazenov v gorskih dolinah. T i b i b i l i obenem kor istn i tud i za zadrže-
vanje katastrofalnih visokih voda, k i b i zmanjšale nevarnosti poplave. 
LITERATURA 
F u r l a n , D., 1965, Temperature v Slovenij i. Dela 4. raz. SAZU 15. L jubl jana. 
F u r 1 a n , D., 1966, Ugotavl janje evapotranspiracije s pomočjo normalnih k l imatskih 
pokazateljev. Letno poročilo ZHS SRS Ljubl jana. 
G a m s , I., 1959, Pohorsko Podravje. Dela 4. raz. SAZU 9. L jubl jana. 
G a m s , I., 1970, Geomorfološke in k l imatske razmere jugovzhodne Koroške. Jugo-
vzhodna Koroška. L jubl jana. 
G a m s , I., 1972, Prispevek h klimatogeografski del i tv i Slovenije. Geografski obzornik 
19, 1. L jubl jana. 
G a m s , I., 1973, Prispevek h k lasi f ikaci j i poplav v Slovenij i. Geografski obzornik 
20, 1—2. Ljubl jana. 
Idejn i projekt regulacije Mis l in je od Meže do Dovž. 1959. Projekt nizke gradnje. 
L jubl jana. Tipkopis iz arhiva tega zavoda. 
I l e š i č , S., 1947, Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19. L jubl jana. 
I l e š i č , S., 1951, Podolžni prof i l Soče. Geografski vestnik 23. L jubl jana. 
I l e š i č , S., 1953, Podolžni prof i l zgornje Save. Geografski vestnik 25. L jubl jana. 
J e n n i n g s , J. N., 1965, Man as a Geological Agent. Austral ian Journal of Science 
28, 4 (separat). 
H o č e v a r , O., 1971, Agrometeorologija. L jubl jana. 
K u d r n o v s k a , O., 1968, Prispevek k metodam konstrukce map sklonu topograficke 
plochy. Zpravy Geografiskeho ustavu ČSAV 5/6. Brno. 
M e n s c h i n g , H., 1951, Akkumulat ion und Erosion niedersachsischen Fliisse seit 
der Risszeit. Erdkunde 5 (separat). 
R a d i n j a et al., 1974, Geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji. Geo-
grafski vestnik 46. L jubl jana. 
Regulacija Suhadolnice od km 0 + 000 — 4 + 244.000. Ide jn i projekt. Splošna vodna 
skupnost Drava—Mura, 1968 (Tipkopis v uradu OS Slovenj Gradec). 
R a k o v e c , 1954, O fosi lnih slonih iz Slovenije. — Razprave 4. raz. SAZU 2. L j u -
bljana. 
S e l b y , M. J., 1970, Slopes and slopes processes. Publ. 1 — Waikato Branch of 
New Zealand Geograph. Soc. Auckland. 
S t r i t a r , A., 1969, Neke sistematske jedinice tala na f luvioglacialnim šl juncima 
i konglomeratima Gorenjske. Zagreb. 
Š i f r e r , M., 1969, Kvar ta rn i razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11. 
Ljubl jana. 
Š i f r e r , M., 1974, Kvar tarn i razvoj Drav in jsk ih goric in bližnjega obrobja. Geo-
grafski zbornik 14. Ljubl jana. 
HYDROGEOGRAPHICAL SURVEY OF THE DRAINAGE BASIN OF THE MISLINJA 
W I T H SPECIAL REGARD TO ITS FLOODS 
S u m m a r y 
The study was done w i th in the frame of the research of the flooded areas in 
Slovenia (NW Jugoslavia) organized by the Geographic Institute of the Slovene Aca-
demie of Sciences and Arts. 
The r iver Mis l in ja is a t r ibutary of the r iver Drava. The 235,6 sq k m of its 
drainage area in an alt i tude between 340 and 1669 m belongs to three geological-
morphological units. More than a half of the basin belongs to the Central Alps, called 
in the Slovene geographical l i terature also Pohorsko Podravje after the largest Mts 
Pohorje (1542 m). Phyl i ts, hornblende, gneis and magmatites (tonalites, porphyri tes, 
dazytes) are the ma in rocks. The second un i t is the Eastern Karawanken, bu i l t mostly 
of limestone, dolomites, Ter t iary conglomerates etc. The th i rd un i t is the lovvland 
between them, bu i l t of Ter t iary loam, clay and gravel. Inside this belt lies in the 
upper Mis l in ja val ley, in so called basin of Slovenjgradec, a large area of Pleistocene 
gravel terraces. A smal l belt of Pleistocene gravel accompanies also the lower Mis l in je 
in the val ley between Slovenjgradec and the town Dravograd. The Quarternary 
terraces represents the only p lan of the drainage basin. 
As regards the geographic structure there are essential differences between the 
Yungpleistocene gravel terraces and the mountaneous par t of the r iver basin. The 
mountain slopes are settled in f o rm of isolated farms, wh i le on the gravel terraces 
vi l lage and hamlets predominate. Since the f i rs t wo r l d war the populat ion in the 
mountains has been on the decrease, but in the lowland on the increase (Tables nos 
2, 3). Since the f i rs t wo r l d war , and especcially since the second wor l d war, the 
development of ter t iary and quaternary sections of employment is l im i ted on the 
lovvland, but the new indust r ia l plant in the Slovenjgradec region and in Ot išk i 
v r h do not offer a suff ic ient number of jobs for the manpower available and therefore 
jobs have to found in the neighbouring valleys (Velenje, Ravne). Since the manpower 
has migrated f r om mountains to lowland, near to plants and communications, fur ther 
land for new houses as we l l agr icul ture and extension of the intensively ut i l ized area 
f r om Wurm ian terraces to flooded are is needed. I n default of this emigrat ion f r om 
the communi ty of Slovenjgradec (vvhich has alredy slackened its yearly populat ion 
increase f r om 1,04 »/a in the period of 1966—1971 to 0,84 % onward) w i l l begin. 
Two boundaries of the flooded land are distrunguished on the enclosed map: 
extension of the largest inudations as reported by home people to have occured 
between the two wars (1933) or later (1953) and, second, nearly year ly floods as 
reported in the year 1973 ar (and) 1974. 
The f low regime of the r. M is l in ja is that of a mountain stream. The max imum 
f low is nearly one hundred times greater than the m i n i m u m f low recorded so far 
(167 : 1,77 m3/sec, both in the year 1956). The h igh water runs over the r iver beds 
in some places only and due to uneven f lood p la in the vvater is div ided into large 
streams wh ich accompany the main bed. Since the bed prof i le and the heights of 
the r i ver banks are changing in t ime, so also the extent of the floods is variable. 
Man has made interference mostly w i t h bu i ld ing dams for mi l ls, saw mi l ls and, 
recently also for hydroenergetic plants. The number of the numerous mi l ls and 
saw mi l ls increased f r om the Midd le Ages to the present century, along w i t h them 
also the number of the 1—2 m high dams. l / 4 t h to l/5*h of the vvater fa l l of the 
r iver long prof i le have taken the dams, wh ich have caused accumulation of gravel 
before them and erosion after them. T i l l now nearly a l i dams have been destroyed 
since the mil ls, saw mils and hydroelectric plants have been abandoned. The h igh 
water now shifts the accumated gravel f r om the dams and deposits i t dovvnstream. 
Thus the bottom accumulat ion has reached i n some places the level of f lood plain. 
The frequency and size of floods increase. Man has changed the vvater regime also 
through regulationg the r i ver beds. The f i na l r iver bed f r om the plače Bukovska vas 
to its mouth in the r iver Meža is regulated total ly. Upstream the bed was regulated 
only local ly in short distances. But in some places the h igh water has destroyed 
this work. 
For reasons mentioned t i l l now an exact prediction of the size of flood in present 
time is not possible because the conditions for flood in some places are in constant 
change. 
Floods of the Mis l in ja ha ve a character different f rom that of its t r ibutary, the 
r iver Suhadolnica. The 150—200 m wide flood belt along the Mis l in ja is both wi thout 
settlements and wi thout fields. The inundation occurs only seldom. Only in some 
places the rectricted floods are now accuring nearly every year (Tomaška vas) — as 
a result of local gravel accumulation. The floods of the Suhadolnica, on the contrary, 
are more often and the flood plain is locally used also for fields. Since the flood 
water moves slowly, the soil is more loamy (Table No 4) and ferti le. 
The factors of floods have been studied in order to explain these differences 
betvveen the Mis l in ja nad its t r ibutary Suhadolnica as we l l as to explain the inun-
dation in general. 
In the upper drainage area floods are l imi ted to the basin of Slovenj gradeč, 
the only one bui l t of Tert iary and Quaternary sediments. But the neotectonic move-
ment has not been established. According to new data (Prof i l No 2) the highest and 
oldest terrace, this of the twoo »Dobrovas« (the word means oak wood), is of Riss 
age. To the Wurmian gravel terrace belongs the terrace of Šmartno. The gradient 
of the highest terrace runs nearly paralel i (Table No 7) to the Misl inja. 
Terace steps are convergent to the r iver upstream und indicate the Postwurmian 
erosion phase. The most distinctive step of Wurmian terrace is jo in ing the r iver at 
Šmartno but flood plain is streching along the r iver upstream to the beginning of 
the Slovenjgradec basin. This fact can be explained by historical accumulation 
phase caused by deforestation in early times. 
On the Prof i le No 2 the r iver gradient and the longest axis of the gravel found 
in the bed are shown. The correlation is evident. Limestone and dolomites prevail ing 
in the r iver basin of the Suhadolnica make for f iner r iver transport wh ich results in a 
smaler r iver gradient in the basin of Slovenjgradec, slower flood water, and more 
fert i le soil. The r iver load seams to be also in this čase the most important factor 
of the flood character as found al i over Slovenia ( G a m s 1969). 
Relief energy was determined according the the K u d r n o v s k a (1968) indices, 
measured on the topographic map of scale 1 : 25 000 and 1 : 50 000. The mean slope 
gradient of the whole drainage basin is 20° 36'. I n the Mts Pohorje in the upper drai-
nage basin of the Mis l in ja the mean incl inat ion is 22° 40'. Precipitation is increasing 
f rom 1000 m m in the northwestern valley to 1600 mm in the range mountains. Po-
tenial evapotranspiration is determined according to data of lowland station Šmartno 
(440 m) and of the mountain station Ribniška koča (1510 m) (Table No 5). A mean 
value curve of bouth weather stations runns nearly paralel i to the monthly water 
f low of the Mis l in ja as registered at the water gause at the r iver mouth at Otiški 
vrh. The percentage of the run-off in March is sl ightly higher than the precipitation 
at Šmartno due to snow melting. The real evapotranspiration in May and June is 
higher than calculated (PE) according to T h o r n t w a i t ' s indices bacuse of the 
greater consumption of water for vegetation in the early season, which is not taken 
enought into account by T h o r n t w a i t . 
On the basis of the precipitation at Šmartno and on the f low at the water 
gauge at Otiški v rh in the 1955—1970 period a mean precipitat ion rate of 1288 mm 
has been calculated out of the differences between the run-off i n winter and in 
summer season. 58 Vo of precipitat ion water runs off and 547 m m is used for evapo-
transpiration. 
The predominant soil types are ranker and shallow brown rendzina in the 
Central Alps, rendzina in the Karawanken Mts and fluvisols in the f lood plain. 
Some samples of the fluvisols of the flood areass and brown soil and soil lessivees on 
the Pleistocene terraces were analysed (Table No 4) as regards their texture, humus, 
pH and water capacity. The run-of f in the mountain areas is hampered also by a 
1—3 m thick sheet of Pleistocene rubble generated in the Pleistocene periglacial cl i -
mate. I n the Mts Pohorje this sheet is nearly uninterrupted at the alt i tude above 
600 m. 
Is seems that the floods are at present diminishing not only due to man decision 
but also due to the increasing forest area. I n mountains dur ing the last hundred years 
the percentage of the forest area has increased f rom 10—40 Vo. This process is s t i l i 
going on. Nowaday the main cadastral parishes which comprise the f lood area have 
alredy 20—45 % of land covered by woods (Table No 1). I n the whole drainage basin 
of Mis l in ja the percentage of the forest land has increased f rom 59,3 % in the year 1954 
to 64,9 •/» in the year 1967. Only in the valley terraces the percentage of forest surface 
is nearly constant. A n exeption is the old Pleistocene terrace of Dobrova in the 
Slovenjgradec basin w i t h its gley soil. 
Despite of the rubble sheet of the mountain slopes, high percentage of forest 
land and thick Pleistocene gravel terraces w i t h their ground water in the valley, 
the drain is st i l i fast, as exemplif ied dur ing the f lood on June 2, 1956. From 7h, on 
June 1, to 7h on June 2, 1956, the weather station Šmartno has registered 141 m m 
of precipitation. The water f low at r iver mouth at Otiški v r h reached its highest point 
w i t h 167 m3/sec alredy at 11 o'clock on June 2, to decrease to 71 m3/sec at 7 h on 
June 3. 
K A Z A L O 
Uvodna pripomba (S. Ilešič) 163 (3) 
1. UVODNA POJASNILA 165 (5) 
2. OPIS POPLAVNEGA SVETA 166 (6) 
2.1. Poplave ob gornj i M is l in j i 166 (6) 
2.2. Poplave ob Homšnici 174 (14) 
2. 3. Poplave ob Suhadolnici 175 (1'5) 
2. 4. Poplave v Spodnji Mis l in jsk i dol in i 177 (17) 
3. POPLAVE I N IZRABA T A L N A POPLAVNEM OBMOČJU 180 (20) 
4. POPLAVE KOT ODRAZ N E K A T E R I H GEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI 
POREČJA 185 (25) 
5. POPLAVE V L U C I K V A R T A R N E MORFOGENEŽE I N ČLOVEKOVEGA 
POSEGA 194 (34) 
6. Z A K L J U Č K I 204 (44) 
Li teratura 206 (46) 
HYDROGEOLOGICAL SURVEY OF THE DRAINAGE BASIN OF THE 
MISL INJA W I T H SPECIAL REGARD TO ITS FLOODS (Summary) 206 (46) 
MISLINJA - POPLAVE IN VODNI POGONI V MEDVOJNI DOBI 
MISLINJA R.- INUNDATIONS AND VVATER POVVERS IN THE INTER-VVAR PERIOD 
obseg pogostih poplav 
obseg maksimalnih poplav 
3 ježa - pregib 
4 izgon 
nastajajoča prodišča v strugi 
mlinščica 
opuščena mlinščica 
9 obstoječi jez 
10 propadli jez 
VOLNI P O G O N I : 
It • žiga 
12 • couščena žaga 
13 A oiuščena elektrarna 
M o auščeni mlini 
okacija vzorcev 
MEJILO 1:50.000 
5 km 
H 
Ekviditanca izohips na 100 m 
Izdeano v Kar togra fskem zavodu S A Z U v Ljubljani, 1974 
Av t i r Ivan Gams, priredil M a r k o Žerovn ik , risala Mi lena Hr ibar