C-i 10 UL LLl /yy\ fp ID 11 mm rtmm ■ Trst 9. apr. 1950 St. 14 - lieto 11. \ «li vnl proglas Slovansko - italijanske ljudske fronte Delavci in kmetje! Ribiči in pomorščaki! Intelektualci, obrtniki in nameščenci! Mladina in ženel Slovenci in Italijanil 16. aprila t. 1. boste klicani, da izvršite svojo državljansko dolžnost in pravico, da oddate svoj glas za kandidate V koprski okrajni ljudski odbor. Splošne volitve vam z razliko od odpoklicev, s katerimi je in bo prihajalo do izraza vaše mnenje o delu posameznih odbornikov, nudijo priliko splošnega pretresanja o vsem preteklem delu vaših zastopnikov in o bodočem delu noyih. Ko vas Slovansko-italijanska fronta poziva, da izrazite zaupanje in poverite mandate njenim kandidatom za koprski okrajni ljudski odbor, vam kliče v spomin zgodovinske uspe. he. ki jih je v poslovni dobi dosedanjih okrajnih ljudskih od-horov zaradi podpore delovnih ljudi pod vodstvom Komunistične partije in vseh organizacij Ljudske fronte dosegla ljudska oblast. Obenem vas seznanja s svojim programom, ki je program novih delovnih naporov, program nadaljnje krepitve ljudske oblasti in s tem neločljivo tudi program dviga vaše blaginje. Kaj je napravila doslej ljudska oblast za naše delovne ljudi: V najtežjih okoliščinah, ki niso le rezultat druge svetovne vojne in posledica nesposobnosti prejšnjih režimov, ampak tudi prispevek diskriminacijske politike upravnikov sosednje cone glede na Istrsko okrožje, je ljudska oblast ustvarila pogoje za največji razcvit, kar ga pozna zgodovina teh krajev. Obnovila je industrijo in druge gospodarske panoge, nadalje povečala njihovo storilnost ter likvidirala problem brezposelnosti kot družbeni problem. Odpravila je srednjeveške odnose kolona in polovinarstva, dala kjnetu zemljo ter ga osvobodila odvisnosti samovoljne gospode. S podpiranjem delovnega zadružništva mu je dala per- 113 5HNAaN<3 LHSHOiMIHd SPekttiva izkoriščanja p60obne tehnike ter udobnega Inl kulturnega življenja. f Poenotila in razširila (Je socialno zavarovanje, okrepila zdravstveno službo, zgradila nove šole in kulturne domove, pospeševala kulturne prireditve in športno udejstvovanje mladine. Položila je temelje resnične samouprave, to Je zlasti gospodarske samostojnosti mest in krajev. Zaradi teh uspehov sq pričenja spreminjati lice naših mest in vasi ter žive v njih delovni ljudje, ki so rejeni bede in pomanjkanja. Vse to je dosegla ljudska oblast zaradi maralno-politične enotnosti delovnih ljudi ter bratstva in popolne enakopravnosti prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti, ki jih je skovala osvobodilna borba in zaradi uničenja fašizma in njegovih predstavnikov. To je dosegla zato, ker je neprestano izganjala izkoriščevalce delovnega človeka z njihovih priviligiranih položajev. To le dosegla zato, ker je gospodarstvo Istrskega okrožja povezala z njegovim naravnim zaledjem, s socialistično državo, ki je danes v svetu edina voljna dobavljati potrebno blago in kupovati vse odvisne izdelke po stalnih cenah, ki so sorazmerne z vloženim tijidom in ne po svetovnih kapitalističnih cenah, ki valovijo po slepem zakonu ponudbe in povpraševanja in po diktatu imperialističnih monopolistov. V največji meri pa je vse to rezultat vsakdanjih naporov vas, delovni ljudje, ki vam v pogojih ljudske oblasti vsak trud donaša vidne sadove in vam ni treba zastavljati skupne imovi-ne, svobode odločanja, vašega ponosa in vaše prihodnosti za sleparska darila Zepada. Program Slovansko-italijanske ljudske fronte Da bi zagotovila pospešen razvoj vseh proizvajalnih panog in nadaljnji dvig ravni delovnega človeka ter da bi pripravila pogoje za dokončno likvidacijo izkoriščanja človeka po človeku, naj ljudska oblast vzame y svoje roke glavna proizvajalna sredstva. V ta namen n3j sg nacionalizirajo, to je postanejo splošna ljudska lastnina, industrijska in trgovska podjetja in pravice večjega pomena, zlasti pa naslednje; V BANČNI IN ZAVAROVALNI PANOGI; Istrska banka d.d. Cassa dl risparmlo triestina, Tržaška zavarovalnica 'Id. V TRGOVINI NA DEBELO; podjetja «OMNIA» d.d. v Kopru. V ŽIVILSKI INDUSTRIJI: podjetja bivša «Ampelea» in «Arrigoni» v Izoli ter «Fructus» d.d. v Kopru. V KEMIČNI INDUSTRIJI: tovarna Saivetti et Co. v Piranu. V TURIZMU: Palace-hotel v Portorožu in kopališče Sv. Nikolaj v Valdoltri, V GRADBENISTU; «EDILIT» d.d v Kopru. V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA: opekarna Nardone v Izoli. V RUDARSTVU: rudnik v Sečjolnh, podjetje «Ruda» d.d. V Piranu. V LADJEDELNIŠTVU; Piranske ladjedelnice d.d. y Piranu. V GRAFIČNI IN TISKARSKI INDUSTRIJI; tiakarna »Jadran« d.d. —-—; V PROIZVODNJI PLINOV: plinarni v Izoli in Piranu. V PREVOZNIŠTVU; Avtopodjetje «ADRIA» d.d. v Kopru, Internacionalna pomorska agencija «AGMARIT» d.d. v Piranu, špedicija «INTEREUROPA» d.d. v Kopru. Posledica črpanja finančnih virov ln nacionalizirane imo-vine bo za delavce in nameščence postopna ukinitev davka na njihove prejemke, za ostale delovng 8ioje pa olajšanje davčnega bremena. Omogočeno bo sodelovanje delavcev pri upravi in nadzorstvu in njihovo nagrajevanje iz čistega donosa nacionaliziranih podjetij, kakor tudi izboljšanje njihovega položaj,, y delovnem odnosu. V okviru nacionalizacije, kakor fa postavlja, se bo Ljudska fronta zavzemala Za polno zaščito zasebne lastnine in bo pospeševala vsako zasebno pobudo, ki ne bo nasprotna skupnim koristim. Zato bo zlasti tudi podpiraj gospodarsko delavnost obrtnikov in razvoj obrti. Socialno zavarovanje naj se podržavi in razširi na vse kategorije delovnih ljudi. To bo omogočilo postopno ukinitev prispevkov zavarovancev, kot se ta že izvaja v novi socialistični državi. Ljudska fronta se bo odločno borila za nadaljnjo demokratizacijo javnega življenja in proti birokratizmu v javnem aparatu. Gojila bo vse oblike neposredne udeležbe ljudlstva pri oblasti, kot so zbori volivcev, mestni sveti, komisije za odmero davkov, roditeljski siveti,, ljudska inšpekcija i. dr. Krepila bo gospodarsko samostojnost mest in krajev kot jamstvo za resnično samoupravo teh enot. Za svojo najvažnejšo nalogo pa bo smatrala zaščito osnovnih svoboščin in državljanskih pravic delovnega človeka ter gojitev bratstva in čuvanje enakopravnosti tukaj živečih narodnosti. Delovni ljudje! Program Ljudske fronte ni y daljnosežnih volivnih oblikah, ampak v težkih delo vinih nalogah in v žrtvah, katerimi se obvezuje v imenu svojih bodočih predstavnikov v okrajnem ljud«. »kem odboru, y imenu množičnih organizacij), ki Jo sestavljajo in predvsem v vašem imenu. Delavci in delavke! Vzdržujte delovno disciplino, vztrajajte na svojih delovnih mestih, ne izostajajte neopravičeno od dela! Ustvarjajte nov odnos do ljudske imovine. ki vam bo zaupana! Povečujte produkcijo in lastno storilnost! Stalno izboljšanje metode del! Z delavskimi sveti, ki se bodo ustanovili v vaših tovarnah in v vaših obratih, pomagajte pri njihovi upravi m jo nadzorujte! Z večanjem produkcije se bo stalno izboljšala tudi vaša preskrba po sindikalnih magazinih, ki bodo predmet osefbnega prizadevanja Ljudske fronte. Z vašo skrbjo za proapeh lastnega Podjetja vam bo to lahko iz lastnih virov nudilo vedno več ugodnosti in udobja. Le s to skrbjo in Z raznimi pobudami boste ob podpori Ljudske fronte jn ljudske oblasti mogli reševati pereče stanovanjsko vprašanje ter si preskrbeli stanovanja, kj odgovarjajo zahtevam kulturnega človeka, medtem ko je sedanja doba žalostna dediščina izkoriščevalskih odnosov v preteklosti. Ljudska oblast je že pričela z akcijo graditve novih stanovanjskih zgradb — na vas je, da jo razširite. Ljudska oblast je poleg dviga vašega kupnega fonda uvrstila že v svoj gospodarski plan za tekoče leto tudi plan, zvišati število delavskih potrošnikov v višjih kategorija^ zajamčene spreskrbe za 81 odst; tudi to naj se doseie z vašo nadaljnjo usposobitvijo, ki je odvisna predvsem odi vaših naporov; Ljudska fronta pa bo delala na tem, da ge vršijo in pomnožijo strokovni tečaji, kakor to določa gospodarski plan. Z vsemi temi napori, s poglobljenim delom v lastnih ra«-rednih sindikatih, z budnim zasledovanjem in odkrivanjem spletle notranjega in zunanjega sovražnika proletariata ter 2 moralno in materialno pomočjo borbi delavskega razreda onstran naših meja boste tudi v naprej razvijali svojo razredno zavest ter izpolnjevali svojo internaclonallstično dolžnost. Li-udska fronta in ljudska oblast bosta storili vse, da bi dvignili vaše gmotno blagostanje in kulturno življenje na vasi. Po vaši osvoboditvi iz suženjstva pod veleposestniki, oderuhi in drugimi izkoriščevalci vas čaka še dolga in težka pot, da za — 114 — 0S6I ^IPd/R ‘9i *ebe in ie bolj za »voje otrok« lilevidirate suženjstvo neudobne^ življenja in prekojnomega dela. Jf*eion«Ji*aciija vaJikih podjetij, ki bo manj imovitim slo-Mm n* vasi zmanjšala davčno breme, selekcija semen in živine ter drugi jjlato oblastveni ukrepi bodo le majhen korak k temu ciltju. Vse ostalo — postopna mehanizacija v kmetijstvu, preskrba z umetnimi gnojili, z orodjem in dvig veterinarske službe — bodo v veliki meri odvisni tu d j od dviga vaše produkcije; preskrba zadnjih vasi z vodo, popolna elektrifikacija, melioracije in pospeševanje kulture na vasi Pa bodo celo neposredno odlvisne od vašega sodelovanja pri teh akcijah. Posebna strokovna in gmotna podpora ljudske oblasti bo po prizadevanju Ljudske fronte namenjena kmetijskim in obdelovalnim zadrugam. Toda tudi v teh zadrugah bo vaš napredek odvisen predvsem od požrtvovalnosti, od žilavega premagovanja, zlasti začetnih težav vas samih. Ribiči in pomorščaki! Tudi vi prispevajte dim več ljudski skupnosti na svojih delovnih mestih! Ljudska oblast bo na pobudo Ljudske fronte, ki je njen temelj, uredila vaše socialno zavarovanje n g način, ki bo ustrezal njenemu odnosu do delovnega človeka tudi na tem Področju. Lastndkojn malih ladij bo poskrbela vso potrebno Opremo in jim zagotovila delo in zaslužek. Ribičem in pomorščakom, kii so v delovnem odnosu, bo pomagala y njihovi borbi za izboljšanje materialnih pogojev. Za ribolov bo gradila novo ladjevje in bo z njim diktirala spremembo udeležbe pri lovu od ključa 1-20 na ključ 1-17 tudi pri iasitmikih velikih ribiških ladij. Da bi bili ti napori uspešni je odvisno zlasti od vas in od vaše borbe. Obrtniki! Vaša nalogij je kvantitativni in kvalitativni dvig obrtne proizvodnje. Ljudeka fronta in ljudska oblast imata interes na vašem procvitu, ker neposredno prispevate k dvigu življenjske ravni ostalih delovnih ljudi. Zato vam bo zagotovljen# vsa podpora, potrebne surovine in stalno delo. Intelektualci in nameščenci! Jfameato privilegija birokratske superiornosti, ki ga imajo 4rugod nad delovnimi ljudmi sluge protiljudskega režimu, do-Wer in kolikor so mu potrebni, imate vi privilegij ponosa, da trajno in izključna služite svojemu ljudstvu. Gojite v uraiiih nov odnos do delovnega človeka! Prispevajte v delu. ki ga opravljate, svoj delež k splošnim ljudskim naporom! Deležni boste tudi vi vsakega materialnega izboljšanja, ki ga bodo do-segli ostali delovni sloji, razen tega pa tudi priznanja, brez katerega ni polnega zadoščenja za vaše važno delo, ki terja uporabo vseh intelektualnih in moralnih sposobnosti. Mladina! Ljudska oblast ti nudi možnosti vsestranskega razvoja du-Sevnih in fizičnih sil, razen tega pa gradi novo življenje — predvsem zate. Izkoristi y polni meri te možnosti; uči in izpopolnjuj se za poklic, ki sl ga boš po prizadevanju Ljudske fronte svobMno izbirala brez bojazni, da bi ostala kdaj brez dela in dostojnega zaslužka; udejstvuj se v Športu, z vsem mladostnim ognjem se udeležuj delovnih akcij! Ljudska oblast je tvo-te oblast! Zene! Z odpravo brezposelnosti ste rešene osnovne skrbi za materialni obstoj svojih družin. Niste pa že rešene mnogih vsakdanjih težav pri odgoji in vzgoji svojih otrok. Uspešnejša zaščita matere in otroka bo v veliki meri odvisna od vašega sodelovanja pri naporih Ljudske fronte in ljudske oblasti na tem področju. Prebivalci mest in vasi! 2e danes spreminjajo vaša naselja svoje zunanje lice, že danes je vanje ljudska oblast vtisnila neizbrisni pečat z novimi zgradbami, preučitvijo ulic in trgov ter z novimi javnimi nasadi, ki naj pripomorejo do izraza edinstveni lepoti narave, ki jih obdaja. S kanalizacijo in drugimi napravami izboljšuje sramotne. od stare dobe podedovane higienske razmere. Z ljudsko samoupravo in zlasti z gospodarsko samostojnostjo mestnih in krajevnih ljudskih odborov je v vaših rokah možnosti a tudi odgovornost odprave srednjeveške zaostalosti in dviga stanovanjske kulture. Slovenci! Nadaljujte vztrajno borbo za likvidacijo žalostnih razmer, ki so jih v narodnostnem in kulturnem pogledu vzdrževali prejšnji raznarodovalni režimi, zlasti pa za likvidacijo žalostnega stanja, v katero vas je pahnil barbarski fašizem. Vaša borba je sveta in pravična, zato naj vas v njej niti najmanj ne zbegaio glasovi tistih, ki na oni strani meje še vedno sanjajo o starih časih. Italijani! Izkoristite v§e možnosti, ki vam jih nudi za nacionalni in kulturni dvig ljudska oblast! Šovinizem, ki so vam ga skušali vcepiti v preteklih časih, je vse svetle tradicije italijanske kulture vešče zakrival pred vami, ker se je bal delovnega ljudstva, oboroženega z zdiravo nacionalno samozavestjo in z nacionalno kulturo. Dvignite visoko ponos Italijana svobodne dežele, ki bo v ljudski oblasti in obenem v stiku s svojo matico družil poznanje lastnih kulturnih vrednot z gojenjem tradicij osvobodilne borbe tukajšnjega ljudstva, h kateri ste tudi yi prispevali častni delež. Delovni ljudje koprskega okraja Glasujte za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, glasujte za svojo ljudsko oblast, edino obrambo vaših že doseženih pridobitev in edino jamstvo vaših bodočih uspehov! Živela enotnost delovnega ljudstva v graditvi srečne bodočnosti! Živelo neomajno bratstvo Slovencev in Italijanov! Živela ljudska oblast! Živela Slovansko-italijunaka ljudska fronta! OKRAJNI OOBORIt Komunistično navilo za Tržaško ozomijo Slovansko-itali§anske antifašistične unijo Osvobodilno fronto Antifašistično slovansko-italijansko ionsko zvezo Zvezo antifašistično mladino Zvezo partizanov Zvezo bivših političnih preganjancev Spomenlea SHPZ za ST® Varnostnemu svetu Slovensko-brvatska prosvetna zveza, ki vodi, usmerja in brani vso prosvetno in kulturno dejavnost Slovencev in Hrvatov na Svobodnem tržaškem ozemlju, se obrača na Varnostni svet Organizacije združenih narodov, da ga opozori na težke razmere, v katere je zaradi pristranskega upravljanja anglo-ameriške vojaške uprave zašlo slovensko kulturno življenje, zlasti slovensko šolstvo v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. To svojo pritožbo prinašamo ob ukinitvi 22 vzporednic in razredov na slovenskih osnovnih šolah. Slovensko ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja ne more sprejeti razlogov, s katerimi anglo-ameriška vojaška uprava opravičuje ta svoj korak, ki nima samo upravnega ali gospodarskega značaja, temveč napoveduje nadaljevanje diskriminacije slovenskega življa na teh treh. V tem prepričanju nas utrjuje drugačno postopanje z italijanskim šolstvom in izkušnje iz borbe Slovencev za svoje lastno šolstvo v Trstu, ki je dobila ostro obliko s prihodom Italije v te kraje leta 1918 in ki se sedaj obnavlja. I. Italija je takoj ob zasedbi Trsta in Julijske krajine poteptala svečane izjave o zaščiti pravic narodnih manjšin■ Podredila je slovensko šolstvo italijanski šolski upravi, ki so v njej odločali šovinistični funkcionarji, ki so si zadali nalogo, da likvidirajo slovensko šolstvo. Tako so poleg splošnih pojavov, narodnega zatiranja, ki so se kazali v zapostavljanju slovenskega jezika, v interniranju in izgnanju slovenskih ljudi, v dejanskih napadih na pripadnike slovenske narodnosti, v razdejanjih in požiganju slovenskih prosvetnih domov, vplivali na upadanje slovenskega šolstva tudi ukrepi v. šolski upravi sami. Odprta in prikrita gonja proti slovenski šoli, ki so jo vodili italijanski šovinistični ktogi v časopisju in javnosti, pritisk delodajalcev na slovenske starše, da vpišejo otroke v italijansko šolo, sta se družila z ukrepi, ki so bili prav kot današnji razglašeni le za «upravne«, a sb skušali likvidirati slovensko šolstvo. Le tako je bilo mogbče, da je število učencev, slovenskih osnovnih šol v Trstu (podatki za občino Trst), ki je prvo leto italijanske okupacije (1018-19) znašalo še 7.839, kar v primeri z 18.135 učenci italijanskih osnovnih šol nekako ustreza stvarnemu narodnostnemu razmerju tržaškega prebivalstva (30,1 odst, proti 69-9 odst.), padlo v zadnjem letu pred fašistično reformo, (v šolskem letu 1922-23) na 5.418 učencev. V primeri z 21.652 učenci italijanskih osnovnih šol je to komaj 20,01 odst. celokupnega števila osnovnošolskih učencev. Ko je fašizem zavzel oblast, se mu je zdela raznarodovalna politika predfašistične Italije prepočasna: s kraljevim dekretom št. 2.185 z dne 1. oktobra 1923 (Gentillejeva šolska reforma) je bilo slovensko šolstvo ob sojeno na hiranje in dokončno uničenje v nekaj letih. Od tega leta dalje je s postopnim ukinjevanjem slovenskih razredov število učencev nezadržno padalo, dokler niso fašisti konec šolskega leta 1926-27 slovenskih šot popblnoma ukinili. II. Prerod slovenskega šolstva v Julijski krajini in tudi na ozemlju, ki pripada danes Svobodnemu tržaškemu ozemlju, sega v bodo narodnoosvobodilne borbe. Takoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je slovensko ljudstvo v Julijski krajini po vseh osvobojenih in od partizanske vojske kontroliranih krajih spontano obnovilo šolstvo in Na- rodnoosvobodilnemu svetu za Primorsko, ki je tedaj predstavljat oblast v Julijski krajini, je ostala le naloga, da preko svojih prosvetnih organov (prosvetni odsek pri Narodnoosvobodilnem svetu ter prosvetni odseki pri okrožnih in okrajnih narodnoosvobodilnih odborih) slovensko šolstvo uredi, izpopolni in vodi. 'Ze 22. oktobra 1943 je Narodnoosvobodilni svet izdal prva navodila za organizacijo šolstva. Ozemlje, ki pripada danes Svobodnemu tržaškemu ozemlju, je bilo tedaj razen mesta Trsta, ki je v svojih najožjih mejah tvorilo posebno okrožje del juznoprimorskega in srednje-primorskega okrožja. Prosvetni odseki teh dveh okrožij so imeli neposredni nadzor in vodstvo tudi nad šolami v coni A Tržaškega ozemlja, v Bazovici, v Gropadi in Padričah. v Trebčah, na Repentaboru, v Samatorici, itd. V nekaterih krajih, kjer je obstajala nacistična okupatorska postojanka, pa so bili tajni šolski krožki, kakršnih je nad trideset delovalo tudi v samem Trstu. Demokratični značaj obnovljenega šolstva, sc je javljal v delovanju roditeljskih svetov, ki so bili ustanovljeni po odloku Narodnoosvobodilnega sveta z dne 31. oktobra 1943 in so po-maaali ljudski oblasti pri urejevanju šolskih zadev. Roditeljski sveti so povezovali novo oblast v šolsfcih vprašanjih z ljudstvom. Obnova slovenskega šolstva v težkih pogojih sovražne okupacije je dokaz visoke narodne in kulturne zavesti slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo je hotelo vrniti šolo svoji mladini, ki je bila v fašistični dobt oropana pouka v materinem jeziku in temeljite vzgoje. Ilegalno šolstvo v sovražnih postojankah in neprestani vpadi nacistov na osvobojeno in kontrolirano ozemlje so postavljali vse učiteljstvo in aktivne protifašistične borce v veliko nevarnost. Okrožni šolski odseki so že v teku narodnoosvobodilne borbe pripravili vse potrebno, da. se takoj po osvoboditvi obnovi šolstvo tudi tam, kjer se zaradi okupacije še ni moglo. Talco je bilo mogoče že v drugem in tretjem tednu po osvoboditvi Trsta začeti z rednim poukom v ^ržaški občini v šestih slovenskih šolah (Opčine, Sv. Križ. Prosek, Bazovica, Gropada - Padriče in Trebče) v zgornji okolici. V mestu samem, kjer je skoraj vsa šolska poslopja zasedlo vojaštvo ali pa so bila poslopja med vojno poškodovana, so se izpremenili tajni šolski krožki v javne počitniške tečaje, ki so pod vodstvom novih šolskih upraviteljev zajeli 1990 učencev osnovnih šol, 292 dijakov srednjih šol in 884 odraslih, ki so hoteli izpopolniti svoje znanje slovenščine. Enakopravnost slovenskega šolstva in slovenske kulture je v Trstu zagotavljala avtonomija, Jci jo je slovenska kultura uživala z izvolitvijo italijanskega in slovenskega prosvetnega referenta v Mestni osvobodilni svet Smatramo za potrebno, da podčrtamo važnost te Obnove slovenskega šolstva, ki izpričuje dvojno: 1. obnova slovenskega šolstva v najtežjih pogojih nacifaši-stične okupacije je dokaz prizadevanja slovenskega ljudstva, ki hoče živeti samostojno kulturno življenje: 2. ljudska oblast, ki je izšla iz narodnoosvobodilnega gibanja, je Se med vojno osnovala slovensko šolstvo in ga takoj po osvoboditvi obnosila; torej slovensko šolstvo na Svobodnem trža- v ni tvorba ali dar anglo-ameflike vojaške uprabe. upravljanje slovenskega šolstva na osnovi popolne \^raun°stž tu živeč’h narodov je le dolžnost vsake zaupne 4 IH. l^lo-ameriška vojaška uprava, ki je po odhodu osvobodi-lqst Trsta Jugoslovanske armade (12. junija 1945) prevzela *»j j lla našem ozemlju, je zelo pozno uvedla svoj šolski odsek, °ficir za šolstvo kapitan Simoni prišel v Trst šele v za-„ °u9usta. Ta oficir je v nasprotju z zahtevami Pokrajinske-Oct^oosvobodilnega odbora in demokratičnih množic obno-^r° fašistično šolsko upravo ter odklonil upravičeno zahte-Non ** uprava organizira tako, da bo slovensko šolstvo 7,0 in enakopravno z italijanskim. Anglo-ameriška vo-je organizirala podrejeno slovensko upravo s po-^cifašističnih kolaboracionistov, ki jih je poklicala tz 2 a razseljbne osebe v Italiji. 'irr^'1. svetovalca v vprašanjih slovenskega šolstva si je kapitan *,u3o' ^raI znanega kolaboracionista Srečka Baraga. Tudi ‘Oni.. ’n®sta so bila zaupana bivšim nacifašističnim kolabora- Poslovenskih šol je v šolskem letu 1945-46 začela s ^ k ne bi čakala odobritve Zavezniške vojaške uprave^ ^5j z upravnim, navodilom (okrožnica štev. 8 z dne 8-X. £#Usto-novilav slovensko šolstvo. >ke keMtvo, da je v šolskem letu 1345-46 delovalo v coni A Julij-Xrajine lr>2 osnovnih šol in da je bilo od teh pod anglo-ame-komaj 80, dovolj jasno izpričuje, da anglo-ameriška S0 a uPrava ni ustanovila slovenskih šol, temveč da jih je ^rel/a° C*0lžnO3ti prevzela v upravo. Iz 111. poročila generala ’%a ^arn0stnemu svetu je razvidno, da je Zavezniška vo-'kij (Upr°va na sedanjem Svobodnem tržaškem ozemlju uprau-ire* 1S *bl s 1421 učenci, medtem ko so bile vse druge Sole %v,eTle odborom in roditeljskim svetom. Sele z na- Na ^ dolskim letom je Zavezniška vojaška uprava prevze-^flle šole, repentaborsko celo šele aprila 1947. P IV' SC^nje anglo-ameriške vojaške uprave s slovensko šolo % . rQt utemeljujejo z zgrešenim pojmovanjem, da je sloven- \h 0 a ustanoua te uprave, ki po mili volji razpolaga z njo \ij *araK tega zgrešenega pojmovanja je anglo-ameriška l*«l i d°slej le delno vršila svojo dolžnost, ki jo je sprejela slovenskega šolstva s prevzemom začasne zaupne uprave ?■ 8 ^B(L °2emlja. Sele 8. novembra 1947 je upravno nauodilo , .i-u dne 8- oktobra 1945 zamenjal ukaz št. 18 o slovenskem |J J; ’ Toda tudi ta ukaz ni motil generala Aireya, da ne bi \7ročilu Varnostnemu svetu napisal diskriminacijskega *• Ko.* ~ \ a: "Ločitev med šolami italijanskega jezika in šolami slo-3(109 jezika, ki temelji na rasnih nagibih (nazlogi jezikovne ^iVa!^a *° *e ma^ne s r*bn° rešiti.« ./OJcim prednosti, ker govorijo vsi slbven&ki Potr-- področja italijansko), je še vedno vprašanje, ki ga pojmovanjem o naših pravicah je opravičevala Za- uojašfca uprava svoj trikratni poizkus, da bi v letu u|«ni;„________________ p 'l_niia slovenske šole. ° šolski odsek Zavezniške vojaške uprave izdal odlok % j*®* slovenskih srednjih šol 14. februarja 1946 kot repre-stavki, ki so jo razglasili slovenski dijaki s sodelo-difakov nekaterih italijanskih šol z zahtevo, da se iz jj0UPr račasnem in stalnem " Svobodnega tržaškega ozemlja. Oklonjeni in odpuščeni učitelji in profesorji so jeti odločitve vojaške uprave brez pojasnila in utamelj' SICLEP Iz zgornjega opisa razmer, v kakršnih nahajamo slo j Šolstvo v snglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega oz a razberemo, da je tudi zadnja ukinitev 19 vzporednic redov na slovenskih osnovnih šolah le ena etapa v diskrij« ( slovenskega šolstva, ki naj s podobnimi utesnitvami nastop postopne likvidacije. Izgovor z varčevanjem ne velja, saj J 13 odpuščenih učiteljev ponovno sprejetih v službo, saj vje vojaška uprava 350 nadštevilnih italijanskih učiteljev. v ( da s ponovnim sprejemoni 13 učiteljev niso bili obnovi]® « redi, še jasneje označuje likvidatorske namene tega ukreP*^ zahtevamo predvsem, da se ukrep v celoti razveljavi in se , stavi glede števila paralelk in razredov prejšnje stanje. ^ ^ Diskriminacije proti slovenskemu šolstvu ne moremo % Ih navati ločeno od vsega sistema narodnega zatiranja, k®1 j !»c smo Slovenci podvrženi pod upravo anglo-ameriške v ^ 'o uprave, ki v soglasju z italijanskimi šovinističnimi krc* ^ >o\ njihovim sodelovanjem krati narodne pravice. Te pray’>l-*J h ne pripadajo le po načelih demokracije, temveč nam jih * p #ti no priznava tudi začasni In stalni statut Svobodnega trž^ ozemlja. a ^ Slovenščina, ki je jezik ene tretjine prebivalstva ,< ameriškega področja in po statutu z italijanščino enakoP ,, \ jezik, je izključena iz vseh uradov in celo iz sodišča ,s jo samo v popolnoma slovenskih občinah ozemlja. An6‘ ( * riška vojaška uprava je uvedla enojezične osebne izkaz? j ; z izključevanjem Slovencev vzdržuje še vedno samo ita,1J ivi uradovanje. p 'i; Slovenska kultura, ki jo je lašizem močno prizadej** i ^ z uničenjem materialnih pogojev razvoja, s požiganjem vzemanjem kulturnih domov, je še danes zapostavljena. s t 's sko narodno gledališče, ki je kot edino stalno gledališče n ^ '■!; ozemlju visoko kvalitetna umetniška ustanova, še dane* J S svoje dvorane, ki bi mu omogočala nemoteno uffl® delovanje. . li< Vse to zapostavljanje gre v račun italijanskim Sovini*'^ ^ iredentistom, ki vodijo neprestano gonjo proti pravicam s > skega ljudstva na tem področju. ^ J Ko iznaša Slovensko-hrvatska prosvetna zveza j pokrovitelju Svobodnega tržaškega ozemlja zgornja dej st V*’ j ^ tavlja, da bo vprašanje slovenskega šolstva pravilno reše® 1 ^ se izpolnijo naslednje zahteve: ((| »(. 1. Šolstvo na amglo-ameriškem področju Svobodne®*^ ^ škega ozemlja naj se uredi tako, da bo slovensko šolstvo y avtonomijo ln da ne bo odvisno od italijanskih šovii>‘s i f uradnikov. 2. Avtonomna slovenska šolska oblast naj ima Pra.j I % pirati vse tiste šole, za katere se dokaže potreba; pri ** f 11 veljajo tisti pogoji, pod katerimi se razvija italijansko 5 ^ 3. Slovenskim učiteljem ln profesorjem je treba pri/n* y J nost, proti njim se mora ukiniti postopanje FSS in uves'1 ii disciplinski postopek, ki velja za italijansko učiteljstvo. ^)i h D Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje oospsdarske ekspanzije zdi« Evropi 4 * S Minulega leta je »leteči veleposlanik# Marshallovega ■tf 1 Harriman v komentarju sporazuma o medevrop- 4 #'ije j1*1”’ Hi so ga sklenile v Parizu države, članice Orga-f eyropsko gospodarsko sodelovanje, izrazil zadovolj- ni j°vine spričo uspehov na področju liberalizacije mednarodne b 8Hl' “^POrazum o medevropskih plačilih,# je rekel, «je I(I svi]fi ®hradek v liberalizaciji trgovine. Ta sporazum, ki !* Ave 'aleralizem, b& omogočil konkurenco v Evropi.# Iz-4 n?^0dnU*a Harrimana o napredku r„'a pritisk liberalizaciji (' r^j, tr8ovine na splošno, medevropske trgovine pa še i si0QSJetl3uje glavne cilje povojne gospodarske politike 4 Lj^ovn na r-'a8clih svobodnega prometa blaga in kapitala ( ^io v m tržišču in na vztrajnem prizadevanju, da se od-/i s* ovire, ki motijo ta promet. j^i» n^g0Vai‘jajo ZDA v pogojih povojnega gospodarskega ■' tN 'a svobodnega prometa blaga irj kapitala, enakih 1 a ^ 'oi m?netarne konvertibilnosti, zmajšanja količinskih 4 ”, neiitev, odprave carinskih pregrad, skratka vsega ti- * bile°Xlia svobodno trgovino. Na drugi strani pa je znano, d Sh Hoj- . skozi desetletja pristaš restriktivnih ukrepov, lk ' OdVe *'Q Za uvoz evropskega blaga na njihovo domače j?!# eo20v°r na to vprašanje je v velikanskem razvoju ame-a stva glede na drugo gospodarstvo držav kppita-trVeta' ® tem, da se je zavzel za popolno svobodo med-A°v'r-e. ameriški finančni kapital ni odkril in tudi A *riti nič novega. Pred njim je storila isto Velika W’ Ir., ,■ asu> ko je bila angleška industrija najmočnejša na KNk m angleško ladjevje prevladovalo v prevozu blaga po v , arjih, ko je bil londonski Citty bankir vsega sveta, If1 V^nih u’ je gospodarstvo Velike Britanije po svojih * V, Takra, s osebnostih daleč prekašalo gospodarstvo drugih ^ at So res*r^ktivni ukrepi držav z manj razvitim & 3 in i0rr^ samo ovirali prodiranje Velike Britanije na v^r°m surovin. Zdaj se je položaj spremenil. ZDA kapitalističnega sveta. Proizvodnja ZDA ob-jf t 0elQ celotne industrijske proizvodnje vseh kapitalističnih i "til 1 z»V POmorskem prometu, v katerem še nedavno nihče J It * Žb^niltaU prevladujočega položaja Velike Britanije, so l|k *t»ii5). na prv° mesto. Takšne spremembe v razmerju sil * n nem svetu, ki so nastale zaradi druge svetovne O^tij.^ftflenile tudi celotno ameriško gospodarsko politiko ^ '''sij dnem torišču. Kakor se je nekoč Velika Britanija ItJ* z^a5a Popolno svobodo v prometu blaga in kapitala, pl ttJ ^^A zavzemajo za uporabo liberalnih načel v med-\3\* ''.'''ol. ker se zavedajo, da bo samo popolna svoboda [ Ha 5Ipovemu močnemu gospodarskemu stroju, da se bo tržišču katere koli države, članice Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, s svojimi proizvodi y naj* ugodnejših konkurenčnih pogojih. To nam pove, zakaj sl ZDA tako vztrajno prizadevajo »liberalizirati# mednarodno trgovino na multilateralni podlagi. V tem tiči vzrok neprestanih »merl-ških napadov na «prlmitivni» bllateralizem v trgovinskih po* godbah In na nekonvertlbllnost evropskih valut. Znano Je, da Je bila monetarna situacija Velike Britanije glavni predmet obravnavanja na zasedanju Organizacije Za e-vropsko gospodarsko sodelovanje lani v juliju. Podaljšanje ^>ora zujna o medevropskih plačilih, katerega role Je tiste dni potekel, je nudilo priložnost, da so na tem zasedanju proučili monetarno situacijo Velike Britanije v luči ameriških zahtev, naj bi od-stranile ovire v mednarodni trgovini, oziroma naj bi ameriške-, mu kapitalu ln ameriškemu blagu olajšali dostop na tržišča zahodnoevropskih držav in njihovih odvisnih področij. Znano je tudi, da so si na podlagi sklenjenega sporazuma državc-upnice pridobile pravico, da lahko 23% svojih terjatev y nacionalnih valutah držav-dolžnic spremene v valute tretjih držav, ne pa tudi v zlato in dolarje. Kaj to pomeni? To pomeni, da se’je ZDA posrečilo prisiliti države Marshallovega načrta, predvsem pa Veliko Britanijo, da opuste sistem nejkonvertibilnosti valut in ti odločijo za pot liberalizacije mednarodne trgovine in da delno sproste svoj denarni promet. Ta delna sprostitev denarnega prometa je bila samo etapa na tisti poti, ki vodi k uresničenju glavnega cilja— liberalizacije mednarodne trgovine v kapitalističnem svetu, Z novim sporazumom o medevropskih plačilih je razen tega državam, ki so ga podpisale, priporočeno, naj store potrebne ukrepe, da se odstranijo količinske uvozne ome^ jitve. Ameriški monopolisti, ki so zahtevali od Organizacij« za evropsko gospodarsko sodelovanje, naj sprejme to priporočilo, so zelo dobro vedeli, da bo s tem zadan hud udarec bilatera-lizmu v trgovinskih pogodbah in da bodo ustvarjeni potrebni pogoji, ki bodo medevropskl trgovini omogočili, da bo postopno opustila sistem zunanjetrgovinskih omejitev ln stopila na torišče ostre konkurenčne borbe, v kateri imajo ZDA vse prednosti. Devalvacija funtšterlinga ter drugih evropskih in izven-evropskih valut je bila tudi etapa v ameriških poskusih, da bi umetno poživili mednarodno trgovino v okviru kapitalističnega sveta. N; dvoma, da ZDA tega niso storile iz kakih človekoljubnih nagibov. Takšnih nagibov v kapitalističnem svetu nikoli ni bilo in jih tudi nikoli ne bo. ZDA so imele pred očmi določene koristi, ki jih lahko dobe iz takšne finančne operacije mednarodnega obsega. Devalvacija je pomenila za gospodarstvo ZpA podražitev ameriškega izvoznega blaga, pocenitev uvoznega blpga, povečanje vrednosti ameriških investicij in pocenitev bodočih investicij ameriškega kapitala V državah z devalvirano valuto. Važno je poudariti, da je bila devalvacija ukrep, ki naj, — 119 — NINA3NCI INSHOMHd čeprav samo za nekaj časa, umetno poživi mednaro0no trgovino, in države Marshallovega načrta pripravi do tega, da bi znova popustile zahtevam ZDA glede liberalizacije trgovine. Pred oktobrskim zasedanjem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, na katerem naj bi uresničili priporočilo pariškega sporazuma o zmanjšanju količinskih uvoznih omejitev, se je zdelo ZDA umestno tem državam kar naravnost povedati, kaj pričakujejo od njih. Ze pred začetkom zasedanja so ZDA preko admistratorja Marshallovega načrta Paula Hoffmana vnaprej pojasnile svoje zahteve glede unifikacije zahodnoevropskih tržišč, za neovirano gibanje ameriškega kapitala in ameriškega blaga res nujne unifikacije. Zahodne časopisne agencije in listi, kj so se spuščali v ugibanje, kaj vse bo Paul Hoffman zahteval od držav Marshallovega načrta in v kakšne koncesije bodo morale privoliti, pa so bolj ali manj odkrito poudarjali, da~je od sklepov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje glede liberalizacije mednarodne trgovin« odvisno, kolikšni bodo krediti, ki jih bo amerišk; Kongres izglasoval za tretje leto Marshallovega načrta. Zahodne agencije so poudarjale, sklicujoč se, kakor navadno rlobro obveščene kroge, da bo Hoffman opozoril države Marshallovega načrta na to, da «v tretje ne bo nobenih kreditov, če se ne zavežejo, da bodo skupno poskrbele za odstranitev ovir v trgovini in težav v plačevanju«. Tik pred zasedanjem je agencija «France Presse« poročala, da ameriški Kongres ni zadovoljen z rezultati vzajemne medevropske pomoči in da je malo upanja glede pogojev za izglasovanje zadostne vsote za učinkovito poslovanje Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Čeprav je na letnem občnem zboru kanadske Trgovske zbornice že enkrat opozoril na nujno potrebo, da Zahodna Evropa čimprej upostavi gospodarsko unijo in že vnaprej predoči državam Marshallovega načrta, kaj pričakujejo od njih, na kakšne koncesije naj bodo pripravljene, je Hoffman pred odhodom v Pariz smatral za potrebno poudariti, da morajo evropske države pospešiti napore za združitev svojega gospodarstva, za uspostavitev enotnega tržišča, ki bo obsegalo 270 milijonov ljudi. Hoffman, ki je spretno pripravljal ozračje, v katerem se bo razvijalo delo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, je trdil, da ne «gre y Pariz z nobeno politiko čvrste roke, niti z namenom, da bi začel obstreljevati narode Marshallovega načrta«, ker veiruje, da bo dosegel večje uspehe brez groženj V takšnem ozračju namenoma slabo prikritih groženj, nedvoumnega pisanja ameriškega tiska in močnega pritiska ameriških vladajočih krogov se je začelo 28. oktobra v Parizu sestdftevno zasedanje Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Pod pritiskom gospodarskih nevšečnosti in antagonizma, ki razjeda njene člane, je morala Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje sprejeti konkretne ukrepe za liberalizacijo mednarodne trgovine. Sprejeti je morala izrecno zahtevo ameriškega finančnega kapitala, da se uspostavl enotno zahodnoevropsko tržišče. Nobenega dvoma ni, da uspostavitev takega tržišča, s katerega bi bile odstranjene vse omejitve, v celoti ustreza koristim ameriških monopolističnih korporacij, kar jim omogoča lažjo kontrolo nad njim. Administrator Marshallovega načrta Paul Hoffman, ki je prišel na zasedanje Organizacije za evropakc gospodarsko sodelovanje da bi sodelujoče države seznanil s stališčem ameriškega finančnega kapitala irj postavil okvire, v katerih naj se giblje njihovo delo, je zelo konkretno pojasnil, kaj pričakujejo od držav Marshallovega načrta v tem obdobju boja, ki ga bijejo ZDA za gospodarsko premoč v kapitalističnem svetu.Popolnoma določeno je zahteval, naj države Marshallovega načrta «upostavijo enotno tržišče, na katerem bodo trajno odpravljene vse količinske omejitve v blagovnem prometu, vse monetarne ovire blagovnega prometa in pozneje vse carine«. Vprašanje enotnega zapadnoev-ropskega tržišča je bilo glavni predmet Hoffmanovih pojasnil. Ko je razlagal nujnost takšnega sklepa, je Hoffman državam Marshallovega načrta natar.ko sporočil, da ne morejo pričakova-ti nobenega izdatnejšega zboljšanja svojih deficitnih plačilnih bilanc z dolarskim področjem, če ne bodo upostavlle enotnega tržišča Zahodne Evrope. Poudaril je, da devalvacija zahodnoevropskih valut, do katere je prišlo na zahtevo in pod priti- skom ZDA; asama po sebi ne zadostuje za upostavltev ^ j ga ravnotežja v svetu«. «Države Marshallovega načrta,« ie J »bodo skušale vsaka zase zaščiti svoje dolarske rezerve žiti dolprje ene na račun drugih tako, da bodo omejev8' J in s tem znova sprožile začarani krog gospodarskega D lizma«. Po Hoffmanovem mnenju bi bile posledice tega 1 darskega nacionalizma «čedalje večja zožitev tržišča, proizvodni stroški, zaščitne carine, kopičenje kontrolnih ’ in nazadovanje trgovine na podlagi primitivnega sisteff1 ^ teralnih pogodb«. Kaikor so ZDA pred dvema mesecein8',, zehtevale od Velike Britanije in drugih držav Zahodne devalvacijo njihovih valut, obetale tem državam predi1 JI jih bo imel tak ukrep glede povečanja njihovega izvoza v ,■ ska področja, potemtakem pa tudi glede izboljšanja j ficitnih dolarskih rezerv, tako zdaj ameriški monopolisti ljajo državam Marshallovega načrta gospodarsko blaginj' J te odločila za pot liberalizacije medevropske trgovine. 1,9 danju v Parizu je Hoffman poudaril, da devalvacija S8J°* bi ne zadostuje, če ne bo prišlo do gospodarske združuj hodne Evrope. Da pa bi to kar najhitreje in kar najlaže ‘ Je treba v okviru držav Marshallovega načrta upostavi" ,. nalne ekonomske unije, ki — kakor je rekel — pod not*\l tvezo ne bi delale v trgovini znotraj Evrope večjih ovir. dosedanje. Upostavitev regionalnih ekonomskih unij bi ' .. mo etapa na poti k formiranju enotnega tržišča Žah°“ J rope, nujno potrebnega za gospodarsko ekspanzijo ZD^\ namignil državam Marshallovega načrta na nadaljnjo devS njihovih valut, češ da je «treba predvideti sredstva čenje potrebnih sprememb v mednarodnih odnosih vaW !([ čajev«, je Hoffman zahteval od držav, članic Organizacij*^! ropsko gospodarsko sodelovanje, naj ukrenejo vse P°trf J upostavitev enotnega tržišča Zahodne Evrope. Čeprav J* jr fimativno zahtevo zavil v oblike diplomatske vljudnosti,)^ stavnike držav Marshallovega načrta vendar natanko da je «zelo kratek čas, v katerem bo Evropi še vedno L*jA lago ameriška pomoč« in da «narod in Kongres ZDA je gospodarska združitev bistvena in da bi ta korak ne povečal pomoč ZDA, ki so je deležni naši skupni napori*-Natančne, v Parizu postavljene Hoffmanove zahte'!^ ZDA še natančneje preciziral njegov namestnik VTilliaflVL «Evropske države«, je rekel, «se morajo grupirati v v nitji vinsko in plačilno področje, v katerem je treba odstrli! trgovin3ke ovire, kontrolo valut in carine ter poskr A postanejo valute popolnoma konvertibilne«. Natančne)® r mogel pojasniti neposrednega cilja gospodarske poli1*11 jf| na mednarodnem torišču. Kar se tiče ameriškega tisK* f Hoffmanovem diplomatsko zavitem ultimatu menil, da ijf čas raznih ozirov do marshalliziranih držav in da KoS,,.e' situacija v kapitalističnem svetu na splošno, v ZDA PahI