W rti Leto VII V Celju, dne 27. decembra 1912 H.. St. 52. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — v*e pošiljatve (dopisi, reklamacije, Sanja itd.) je pošiljati na naslov: .^srsilnl List" » -»- Reklamacije so poštnine preste. HrjftbššhroT Dolgo polje Sttft 1- „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta S K, za Četrt leta \ K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Narofidnace T-l*?nje Vnaprej. ^'P»rfittn«*iiai ilevllka J -»• eh »(• i-.H-v »tam 10 %li».-• - - t— Oglaii tt radnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Priitoj-bine r,» oglase ie plačevati po poŠti na naslov: .Narodni J/flt" 'eljn. A Vsem cenjenim naročnikom, bralcem, somišljenikom in prijateljem voščimo srečno in veselo novo leto. Uredništvo in upravništvo „Nar. Lista". 1912-1913. Na pragu stojimo. Z eno nogo še v starem letu, stopamo z drugo nogo že v novo leto 1913. Ce obrnemo v tem trenutku kot Slovenci pogled nazaj v pretečeno leto, kaj vidimo? Isti prizor, kakor že leta in leta: brezobzirno tlačenje in zatiranje našega naroda v uradih in v javnem življenju, kratenje pravic slovenskemu jeziku, zapostavljanje Slovencev v gospodarskem oziru, skratka: skrajno krivičnost tako s strani sosednih narodov kakor & strani vlade iri njenih organov. O kakem znatnem napredku v minulem letu ni govora. Vodstvo slovenskega naroda na Štajerskem in drugod je v rokah ljudi, ki jim je glavno le strankarski in osebni profit'. Da moremo v teh razmerah Slovenci le s izposodili« klerikalci za svoje posojilnice. Danes jim to ugaja, klerikalnim backom. Kaj pa ta,krat ko bc treba vračati? Ali mislite za večno oMr/atl' večino v kranjskem jjež- zboru? Upamo, upl!mo, ia pride kmalu dan, ko' se bd reklo: ^eW;Vih;z;aj! Takrat'boli vorili naprej'! boihb pa go- Državni zbor je v seji 20. t. m. sprejel zakon o v6jnih služnostih tudi v tretjem branju z veliko večino. Seja je trajala 86 ur. Državni zbor je dne 20. dec. po premagani češki in po ustavljeni slovenski in rusinski obštruk-ciji sprejel: L zakon o vojnih služnostih' in dajatvah v tretjem branju, 2. odobril podaljšanje poslov-niškegiteprovizorija za 6 mesecev, in 3. zaključil razpravo o uradniških predlogah. Proračunski odsek je, ker so slovenski klerikalci in Rusini obštrukcijo ustavili, dne 21. trn. sprejel začasni proračun (proračunski provizorij) za 1. 1913. Kaj so slovenski klerikalci'ža slovenski narod »dosegli«, o tem govorimo na drugem mestu. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? Klerikalna »Pijeva korespondenca« prinaša sledeče si-tuacijsko poročilo o štajerskem deželnem zboru, ki je podamo nespremenjeno: »Vlada ne namerava sklicati štajerskega deželnega zbora, ker ni od nobene strani pričakovati jamstva, da bi bil deželni zbor delazmožen. Socijalni demokratje, ki takore-koč že računajo s tem, da bo deželni zbor razpu-ščen, hočejo prvi poseči v volilni boj in so radj tega na strankinem shodu, ki se je vršil v prejšnjem tednu v Gradcu, že postavili svoje kandidate. Tudi učiteljstvo, ki je v tej deželi, kjer vlada nemški freisin, zelo slabo plačano in si želi že leta, da bi rešil deželni zbor zakon o regulaciji učiteljskih plač, se je naveličalo čakanja ter zahteva v neki spomenici razpust deželnega zbora. Veliko živahnost je opaziti tudi v slovensko-katoliški stranki, ki se že pripravlja na volilni boj z gotovo nado, da si bo v tem volilnem boju priborila še zadnji liberalni mandat. Poslanec dr. Benkovič je ravnokar izdal brošuro, v kateri skuša na podlagi številk utemeljevati vzroke obstrukciionističnega staiišča slovenske ljudske stranke. Na podlagi podatkov in številk sku- Podružnica rim T D UDjUdlJ obrestuje wlcipe na tekočem računu proti 60dnevni odpovedi po m^ up** od dne vloge do dne dviga brez vsaceea odbitka m 28 -VJ-51 NARODNI ::::::: ID O IVI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. šajo doprinesti poslanci dokaz, da so Slovenci v primeri z drugimi deli dežele prikrajšani, ne samo, kar se tiče pokritja deželnih namenov, ampak tudi pri razdelitvi v ta namen vporabljenih deželnih sredstev ter da krije slovensko prebivalstvo s svojo dačo vsa deželna sredstva, ki se zanj izdajo. De-želnozborska večina je sedaj prisiljena, da sprejme ta stvarni boj, ki se ji je vsilil.« Združitev vseli jugoslovanskih poslance". Pod tem naslovom piše ..Slov. Narod": Za jugoslovanske narode v Avstriji so nastopili teški časi in bati se je, da se bodo razmere še poslabšale. Povsem naravno je, da se vzpričo teh od-nošajev govori o vprašanju, dali bi ne bilo nujno potrebno, da bi se vsi jugoslovanski poslanci v dunajskem državnem zboru združili v eno enotno bojno vrsto. V koliko je to vprašanje že dozorelo, o tem ne bomo razpravljali, samo- to poudarjamo, da bi bila takšca združitev vzpričo dogodkov, ki se imajo še doigrati, v izrednem interesa vseh jugoslovanskih narodov, sloneti pa bi morala na solidni podlagi, to je onemogočiti bi se moralo že v naprej vsako samovoljno majoriziranje med posameznimi strankami. Ne vemo, kakšno razpolo-loženje vlada v parlamentarnih krogih, zato tudi ne moremo vedeti, v koliko je izvedljiva ona ideja; eno pa se nam zdi potrebno naglašati: koncentracijo jugoslovanskih sil je želeti in toplo pozdravljati, toda le tako, ki bo ,mela v sebi vse predpogoje za uspeli. Na Dunaju je odstopil župan dr. Neumayer. Neposredni povod so rnn dali njegovi lastni krščanskosocijalni pristaši, ki so mu zadnje čase očftsii prav nečedne stvari. Izprememba vlade na Hrvaškem. V poučenih političnih madžarskih krogih se zatrjuje, da je izprememba vladnega sistema na Hrvaškem toliko, kakor sklenjena stvar. Takisto gotovo pa je, da se ta izprememba še ne bo izvršila takoj. Pred vsem je gotovo, da se bo preje predrugačila železničarska službena pragmatika, in sicer bistveno v smislu hrvaških zahtev. Kot kandidatje za bansko mesto prihajajo v poštev: baron Ivan Skerlec, bivši ban pl. Rakodzay in bivši ban grof Pejačevič. Nova češka agrarna stranka se jd ustanovila dne 22. t. m. v Pragi. Voditelji nove stranke so bivši miniter Prašek in nekateri drugi agrarni poslanci, ki niso zadovoljni s sedanjim vodstvom stranke. Balkanska vojska. Konec afere Prochaska — y sramoto avstrijskih državnikov. — Albanija dobi avtonomijo, Srbi pa pristan ob Idriji. Dozdanji neuspeh mirovnih pogajanj; vojska se bo morda nadaljevala, Srbi in Bolgari pripravljeni. — Sporazum Nezadovoljnost v Črni gori s kraljem Nikito — med Bolgari in nemške laži. — Grki. Bitke med Turki in Grki. Turki tepeni. turških čet se uda? 17000 mož Konec afere Prochaska in avstrijsko-srbskega spora. Kar smo svoj čas prerokovali, to se je zgodilo. Zadeva konzula Prochaska je končala za naše državnike žalostno, sramotno. To priznavajo danes celo oni nemški listi, ki so svoj čas baš zaradi te zadeve najbolj hujskali proti Srbiji. Dne 22. tm. je bil srbski ministerski predsednik Pasič pri avstrijskem poslaniku v Belgradu, Ugronu, in mu je izjavil v imenu srbske vlade, da obžaluje malenkostne nepravilnosti srbskih vojaških oblasti proti Prochaski. Ugron je vzel izjavo na znanje, nakar sta se oba državnika prijateljsko razšla. S tem je ta zadeva za stalno rešena. V ostalem pa se ie začel zadnje dni med Srbijo in našo državo neposreden dogovoi glede drugih spornih vprašanj in je gotovo, da bo spor mirnim potom rešen. Srbija se je, kakor je to že pred tedni obljubila, glede Albanije in pristanišča pb Adrfji podvrgla sklepu poslanikov evropskih velesil. Sestanek poslanikov v Londonu, ki se je že 21. tm. zaključil, je sklenil: da postane Albanija avtonomna pod turško vrhovno oblastjo in kontrolo velesil, Srbija pa dobi svobodno luko (pristanišče) ob jadranskem morju, do nje pa skozi mednarodno ozemlje mednarodno feleznico. Zavezati se bodo morali Srbi, da bodo rabili to luko Ie kot gospodarsko, trgovsko izhodišče na morje in da je ne bodo utrdili. Mirovna pogajanja v Londonu se med tem nadaljujejo, dozdaj sicer z malim uspehom. Zdi se, da Turki pogajanja navlašč zavlačujejo. Nekaj časa so turški delegatje (odposlanci) trdili, da se z Grško, ki premirja ni podpisala, ne smejo pogajati. Sedaj jim je turška vlada to dovolila. A zdaj zopet pravijo, da se bodo pogajali le, Če balkanska zveza privoli, da se sme trdnjava Odrin (Drinopolje) založiti z živili. V to seveda Bolgari ne privolijo, kajti oni zahtevajo Odrin za-se in dobro vedo, da vlada v trdnjavi takšno pomanjkanje, da se mora v kratkem udati. Turki pa zopet vztrajajo pri tem, da Odrina nikakor ne odstopijo. Velesile sicer Turčiji svetujejo, naj bo popustljiva. Toda turška vlada, proti kateri so začeli zopet bojeviti Mladoturki rovati, baje v tem vprašanju ne more popustiti, ker bi to imelo za posledico splošen punt. Zadnje vesti vedo poročati, da turški delegati v Londonu več ne vztrajajo pri zahtevi glede založitve Odrina z živili. Vendar je v trenutku, ko to pišemo, le malo upanja, da se bodo mirovna pogajanja ugodno končala in je pričakovati nadaljnih bojev pri Čataldži in drugod. Bolgari in Srbi so na to slednje tudi že pripravljeni. V bolgarskem državnem zboru je izjavil finančni minister Teodorov, da ie gospodarski položaj Bolgarije jako ugoden; vojska je dobro založena z orožjem in živili. Bolgarija še lahko šest mesecev s svojimi sedajnimi sredstvi vzdrži vojsko. Med bolgarsko in srbsko vlado so se vršila zadnje dni posebna pogajanja glede srbske pomoči pri Čataldži. Srbija bi v slučaju nadaljevanja vojske poslala vse razpoložljive čete na bolgarsko bojišče. Za to bi dobila od Bolgarske odškodnino v obliki kakega ozemlja. Srbski vojni minister Bujovič je imel 19. tm. dolg pogovor s kraljem, nakar so dobili poveljniki vseh srbskih vojev ukaz, naj bodo čete vedno pripravljene na novo vojsko. m. • Med Bolgari in Grki je vladalo zaradi Soluna nekaj časa nesporazum-ljenje in prišlo je celo do spopadov med bolgarskim in grškim vojaštvom v Solunu. Te dni pa se ie mudil bolgarski car Ferdinand pri grškem kralju Jurju v Solunu in prišlo je do sporazuma. Med državami balkanske zveze vlada danes najlepše soglasje. Odpor proti črnogorskemu kralju? Zadnje dni so vedeli nemški listi mnogo poročati o odporu, ki je baje nastal v črni gori proti kralju Nikoli zaradi neuspehov črnogorske vojske, osobito pred Skadrom. Vse te vesti so se izkazale kot neresnične, in nemški lažnivci jih že morajo popravljati. Kralj Nikola uživa med svojim ljudstvom neomejeno zaupanje. Vojska med Turki in Grki se nadaljuje. V Epiru, severno od Grške, okrog Janine se bijejo med turškimi in grškimi četami neprestani boji, ki pa še niso odločeni. Tudi oitke med turškim in grškim vojnim brodovjem so na dnevnem redu. V bitki pred Dardanelami, o kateri smo že danes teden poročali, ste bili dve turški bojni ladji težko poškodovani, med temi najboljša turška ladja »Heirredin Barbarossa«. Med tem pa se je na otoku Mitilene udala turška armada. Poroča se, da so Grki 17000 vjetih turških vojakov spravili v luki Molivos na svoje ladjevje. Gotovo je danes, da ravna Grška sporazumno z zavezniki; sporazumno ž njimi ni Grška podpisala premirja, da tako prepreči prevažanje turškega vojaštva po morju iz Male Azije v Evropo. BeležK«. III. slovenski protialkoholni kongres so vrši ob priliki desetletnice protialkoholnega gibanja na Slovenskem dne 29. in 30. decembra 1912 v veliki dvorani hotela ..Union" v Ljubljani. 1. Nedelja, 29. decembra: Pričetek zborovanja ob 9. uri dopoldne. Referati: 1. Janez Ev. Kalan: Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem. 2. Dr. Avgust Levičnik: Alkohol in tuberkuloza. 3. Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko-gospodarskega stališča. 4. Dr. Ofmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih. 5. Sodni svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem, kapitalizem, birokra-tizem. 6. Dr. Anton Scliwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alknhoHzmu. 7. Učiteljica Antonija Štupca (Maribor): Ženstvo — v boj proti pijančevanju! 8. Skioprične slike o alkoholizmu. Kaže in razlaga L. Puhar. K temu pre- davanju je povabljeno posebno delavstvo. Zborovanje društva zdravnikov ob 6. uri zvečer v ..srebrni dvorani". Zvečer v deželnem gledišču uprizoritev iz francoščine prevedene drame „Ubi-jalec" (alkohol) v petih dejanjih. Začetek ob pol 8. II. V pondeijek, 30. decembra: Pričetek ob 9. uri zjutraj. Referati: 1. Ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica): Vpliv alkohola na vzgojo. 2. Učiteljica Antonija Štupca: Stfeta vojska v šoli. 3. Naduči-telj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika. 4. Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem in katekizem. 5. Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na človeško, pesebno na otroško telo. Demonstracija s preparati. 6. Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba. — Posebej so še povabljeni izveakranj-ski Slovenci, ker shod je vseslovenski. —V pon-deljek ob 1. uri popoldne v veliki dvorani sestanek izvenkianjskih zastopnikov, kjer se bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajersko, Goriško in Tržaško. — Opozarjamo naše čitatelje na velevažni shod z željo, da se ga oni, ki imajo čas in priložnost, udeležijo. Kongres je vseslovenski. Referenti so izbrani iz vseh pokrajin in pripadajo raznim strankam. Protialkoholni boj je polje, katero vabi na delo vse narodne delavce, je eminentno narodno, rodoljubno in socijalno delo. Po vojski na Balkanu na vojsko proti alkoholu z istim pogumom, kakor so se borili naši južni bratje proti Turku! Gospodu državnemu pravdniku je postal dolgčas, ker že celo leto ni imel povoda naš list zapler-niti. Zato je pa zadnja dva tedna poiskal dlako v jajcu in nam je list zaplenil, enkrat, ker smo baje proti Nemcem hujskali, drugikrat pa, ker smo baje v nič devali naredbe oblasti. Pribijemo le, da celjski nemški listič vahtarica še ni bil nikdar zaplenjen, če je še tako hujskal proti nam Slovencem. Dalje pa dozdaj še nismo vedeli, da obstoji kaka dogma o nezmotljivosti vodilnih krogov države, in mislimo, da imamo na podlagi ustave še vedno pravico, neupravičene korake vladnih organov kritikovati. Najbolj zanimivo pa je, da nam je g. državni pravd-nik zaplenil celo naše zatrdilo, da smo patrijotfični. Ali je morda hotel s tem povedati, da dvomi o našem patrijotizmu ali da ga ne smatra za odkritosrčnega? Povemo mu, da je naš patrijotizem vsaj tako odkritosrčen kakor patrijotizem tistega državnega pravdnika, ki ob priliki vsake hujskaške vse-nemške slavnosti v Celju, na kateri se pojejo pesmi kakor »Deutschland iiber Ailes« in se slavi mati Germanija ter Hohenzoliernci, izobesi raz svojo hišo vsenemško frankiurtarico in se teh slavnosti udeležuje. To, g. državni pravdnik, je naše mnenje.. vi pa delajte po svoje! Od južne železnice. Imenovani so za nadre-vidente gg.: Hinko Ban v Celju; Anton Bozovski v Štorah; Ivan Kejžar v Mariboru; Janez Končan v Litiji; za revidenta g. Jakob Majerič v Račju, za adjunkte gg. asistenti Ernst Franke v Zid. mostu, Val. Brence v Poljčanah, Fr. Synek v Brežicah, Iv. Deržič v Zid. mostu, Jož. Marine v Rajhenburgu, Kari Pavline v Grobelnem, Fr. Larnm v Središču, Fr. Urban na Ponikvi. Pridoblvajmo svojemu časopisju novih naročnikov! Za naš »Narodni List" kakor tudi za dnevnik »Slovenski Narod", ki piše v našem smislu in je največji in najboljše podnčeni slovenski list! „Slov. Narod" ima v Celju, Dolgo-polje št. 1. posebno štajersko uredništvo, ki sprejema štajerske dopise. Naročnino in inserate je pa treba pošiljati na uprarništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. (Mesečno stane „Slov. Narod" K 2"30, četrtletno K 6 50; pride pa vsak dan). O treznosti Jugoslovanov piše v „Dnevu" zdravnik dr. M. Rus, ki je bil na Bolgarskem, tako le: „Nekaj posebnega je pri Bolgarih treznost. Sploh pri Srbih in Bolgarih ni pijančevanja. V Belgradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojaki pp ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da se srbski vojak spozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti Srbov in Bolgarov — in lahko rečemo, da je treznost mnogo pripomogla njihovim velikim uspehom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina, ali kake druge opojne pijače, bila bi pa tndi popolnoma odveč, ker bi bil bolgarski vojak užival alkohol kvečjemu za kazen." Mnogim našim vinskim bratcem in žgani epi vcem se bo t,o črnino zdelo. Glas o klerikalni politiki na Dunaju. »Slov. Narodu« se piše: »Nevolja proti postopanju spod-nještajerskih slovenskih poslancev v državnem zboru postaja vedno večja. Očividno je, da se popolnoma pokoravajo političnim in gspodarskim potrebam dr. Šusteršiča in njegove klerikalne klike n* Kranjskem, naše domače spodnještajerske zadeve, ki so veliko bolj pomoči potrebne, pa popolnoma zanemarjajo. Kakšen je ta izgovor, da so obstrui-rali v proračunskem odseku samo za to, da vlada V nedeljo, 5. Jan. 1913 kmečki ples v Narodnem domu v izve za nezadovoljnost spodnještajerskih poslancev s sedanjimi razmerami? Za to nezadovoljnost že zdavnaj ve. Ampak klerikalne politične posojilnice na Kranjskem rabijo cvenka — in zato mora ob-struirati dr. Korošec v proračunskem odseku! Na Spodnjem Štajerskem pa se državna uprava vedno bolj nemči, v Celju, torej v sredi dr. Koroščevega volilnega okraja, se stavi nova nemška gimnazija in tako gre to naprej brez konca in kraja. Korošec pa obstruira, da zve vlada za našo nezadovoljnost — in ljubljanska klerikalna klika si maši žepe! To je v istimi lep napredek — spodnještajerskih Slovencev!« Pikra, pa zaslužena kritika! Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil 21. t. m. na graškem vseučilišču proglašen g. Vladimir Vrečko, bivši član akad. tehn. društva „Triglav". Denuncijantom pri „Štajercu" in v nemških listih ne da njihova žilica miru. Vedno pisarijo, kako baje mi Slovenci prirejamo po celi deželi vse polno shodov, na katerih hujskamo ljudstvo proti Avstriji. S čim? S tem, da govorimo o balkanskih razmerah in o vojski. O urnebesni neumnosti takih „novic" govoriti bi bilo — smešno. Vprašamo le, kaj bodo proti takemu lažnivemu pisanju ukrenili gospodje vladni komisarji, ki so bili navzoči skoro na vseh teh shodih In niso imeli nikjer povoda bodisi samo z eno besedo pri govorih in sklepih posredovati?! Zdi se nam, da je pisanje gori imenovanih listov pač zanje skrajno kompromitujoče. Nas ne boli in ne spravi iz ravnotežja! Zanimivo! „Slov. Nar." je poročal nedavno o nekem pogovora nemških sodnikov o sodniških imenovanjih. Možakarji so soglasno trdili, da danes ne more biti v Maribor imenovan noben sodnik, ki na poda v Gradcu izjave, da je nemškega mišljenja. In take prodane duše naj slovenskemu ljudstvu pravično sodijo?! Knjigovodstveni tečaj priredi Zadružna Zveza celjska in sicer dne 30. in 31. decembra v Celju. Dopoldneva se bodeta porabila za razprave o knjigovodstvu in o sestavi računskih zaključkov, popoldneva pa za predavanja, kakor o naukih sedanje denarne krize, o zadružnem nakupu in prodaji, o novem zadružnem zakonu in o revizijskih uspehih zadnje dobe. PROŠNJA ZA PRISPEVKE ZA BOLNIŠNICO V SAVINJSKI DOLINI. Provincijalat usmiljenih bratov v Gradcu se je meseca decembra ti. obrnil s pismeno prošnjo na slavne okrajne zastope, občinske urade in denarne zavode po Sp. Štajerskem v svrho podpore za nameravano bolnišnico. Danes se z isto prošnjo obrača do vsega p. n. prebivalstva, da radodarno podpira naš blagi namen, zakaj le pod tem pogojeni se začne prepotrebni zavod graditi v 1. 1913., če je podpora zagotovljena. Več občin je že obljubilo podpore po 1000 kron, istotako nekateri okrajni zastopi in denarni zavodi, za kar jim izreka provincijalai že sedaj iskreno zahvalo. Ker od c. kr. namestnije v Gradcu pooblaščeni nabiralec ne more šest glavarstev obhoditi v par mesecih v svrho pobiranja pri posameznikih, izdale so se po nekaterih občinah nabiralne pole, da gg. župani z občinskimi odborniki in uglednimi možmi pobirajo vsak po svoji občini. Nabiralne pole se naj blagovolijo do konca fe-bruarija poslati na provincijalat usmiljenih bratov v Gradcu. Ker bi se za nameravano bolnišnico rabilo okroglih 500.000 K. ie jasno, da se bo mogei človekoljubni namen doseči le z združenimi močmi. Gradec, dne 23. decembra 1912. VAŽNO ZA VSAKOGAR, Ki SE ZANIMA ZA JAVNO ŽIVLJENJE: Urednik Vekoslav Spindler v Celju izda v prihodnjih dneh knjigo: »O najvažnejših političnih in soci-jalnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko«. Knjigo, ki bo obsegala blizu 200 strani, je spisal znani slovenski publicist gosp. Ljudevit Furlarii. Cena knjigi po pošti bo 2 K 70 v. Knjiga je neprecenljive vrednosti za vse one, ki stojijo v javnem žvljenju, pa tudi za vse, ki ga samo po časopisju zasledujejo. Naročajte si knjgo že naprej! JloVctijcgraJlji oKraj. Iz Velenja nam pišejo: Na velenjski železnici so nastavljeni ljudje, ki menijo, da je občinstvo zaradi njih na svetu, ne pa oni radi občinstva. Mišljeni so tu izprevodniki, posebno pa se odlikuje med njimi neki Wirt. Mož je zagrizen nemškutar in blaženo mu zveni v ušesa samo tista lajajoča nemščina, ki se govori v naših spodnještajerskih trgih. Zgodilo se je že več slučajev, da je s pasažirji postopal izvan-redno surovo, če pa zahteva kdo pritožno knjigo, pa dobi v odgovor samo porogljiv odgovor ali pa še hujše šikane. Če ne bo kmalu boljše, pridemo na dan z različnimi neprijetnostmi, ki bodo osve-tile škandalozne razmere na tej progi. Sicer pa, kakršna je uprava, taki so uslužbenci. Zgodilo se je zadnjič, da so kar na lepem ugasnile vse Inči v enem vozu in potniki so morali sedeti v temi. Kondukterji se izgovarjajo, da jim ni mogoče pomagati v tem oziru, uprava varčuje. — Gospoda, kedaj bo enkrat boljše? Treba bo prijeti vso stvar bolj v roke. Zakaj bi morali plačevati nem-škutarske uslužbence, da nas za to prav nesramno nahrulijo ob vsaki priliki?! Šoštanj. V okno nemške šole je neznan človek vrgel kamen. In ves nemški Šoštanj je trepetal razburjenja nad »slovenskim divjaštvom". Namen je preveč prozoren. Denarja potrebujejo, treba najti vzrok za fehtarijo, in dobro je, če se nemškim bratcem pove kako ginljivo štorijo o »slovenskih divjakih". Zastarelo neokusno sredstvo! Iz Šoštanja. Bili so časi, ko je bil šoštanjskl okraj v narodnem obziru edem najboljših. V zadnjih letih smo pa izgubili v Šoštanju večino v občinskem odboru, v katerem sedaj sedijo sploh sami Nemci, oziroma nemško misleči Slovenci. Tudi vsled konkurza Ivana V. bil je marsikdo v okraju zelo prizadet. Vkljub tem nezgodam ne bi smeli biti maloupni; z novim navdušenim delom bi lahko popravili vse poprejšnje napake. Zgodilo se je pa, da sta pisala zdravnik in občinski urad v Velenju okrajnemu sodišču v Šoštanju v nemškem jeziku, da je celo slovenska posojilnica v Šoštanju sodišču v nemškem jeziku odgovorila in da je gospgcl notar sestavil zapisnik o zapuščinski razpravi, pri kateri so bile prizadete slovenske stranke, v nemškem jeziku. Nam sicer ni znano, ali se to dosledno godi, ali le tu in tam; zgoditi se pa to sploh ne bi smelo. Kaj naj si ljudstvo misli, ako vse to izve? Kaj bodo Nemci, posebno višje oblasti o nas mislili, ako vidijo, da se mi sami ne brigamo za svoje pravice? Možatosti nam je treba! Jako se motimo, ako mislimo, da se bodemo na ta način nasprotnikom prikupili. Le smejali se nam bodo! Konjiifci oKraj. V konjiški okolici so bile 9. in 10. dec. ohč. volitve brez bojs. Izvoljen je stari odbor. Konjice. Cesar je potrdil izvolitev trgovca Fr. Kapnika v Konjicah za načelnika in župana R. Hof-bauerja v Vitanju za podnačelnika konjiškega okr. zastopa. CintoRiersHi oKraj. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi od 29. do 31. t. m. učni tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Začetek dne 29. dec. ob 8. uri zjutraj. Tečaj se vrši v šoli v Vučji vasi in ga vodi tajnik c. kr. kmet. družbe štajerske, g. Fr, Holz. Priglasilo se je 18 mož in mladeničev. Vučja vas. Z ozirom na zadnji čenčarski napad v „Slov. Gosp." izjavlja g. Cvetko duhovitemu in veleznačajnemu dopisniku, da se za zvito preračunjene napade od takih - le „šuftov" zmeni toliko kakor za bevskanje hišnih čuvajev po vasi. Vemo, kaj je namen tega plemenitega otrobovezca, pa tudi tako slepi nismo, da bi nam ostalo neznano, kje je bivališče tega koristolovca — namreč nekje drugje, nikakor ne v Križevcih. Naj se prekanjenec varuje, da ne objavimo par poglavij njegove temne zgodovine! Značilno pa je tudi za list, ki prinaša take čenčarije. Ljutomar. Z ozirom na naše poročilo o preiskavi zaradi „veleizdaje'' proti nekaterim tukajšnjim Slovencem iz trga in okolice javlja g. Joško Rajh iz Mote, da on tistikrat, ko bi se bilo imelo to zgoditi, niti v Ljutomeru ni bil. PtuJsKi oKraj. Rogaški okrajni zastop je imel dne 15. decembra sejo, v kateri se je obravnaval proračun za 1. 1913. Ta izkazuje 52.965 kron 12 vin. potrebščin in 4719 K 90 vin. pokritja; primankljaj se bo pokril z 68% okrajno dokladoj Žetale. Proslava stoletnice žetalske šole se vrši dne 29. decembra 1912 po pozni maši v šolskih prostorih. To je izredna slavnost, na katero vabimo prav prisrčno vse bivše učne moči, ki so kedaj delovale tu; dalje vse prijatelje šole in šolske mladine, kakor tudi vse bivše učence in učenke. Pričakujemo Vas v obilnem številu, da si oživimo spomine nekdanjih prijetnih šolskih dni. V soboto zvečer je svečana bakljada z godbo in razsvetljavo šole. V nedeljo po maši v šoli petje, deklamacije in igra šolarjev ter slavnoseni govor. Zopet sad nemških šol. V Ormožu je učenec nemške šole napadel učenca slov. šole Ča-toriča in ga vrgel tako nesrečno, da si ]e ta zlomil nogo. To je plod hujskarije v nemških šolah. Iz Rogatca. V Zg. Sečovem so našli 13 letnega šolarja Oseka zjutraj na peči, kjer je spal, mrtvega. Smrt bo najbrže posledica nekega hudega udarca, ki ga je dobil fant po glavi. Iz Središča. Za postajo, blizu deželne meje, so neznani zločinci precej poškodovali železniško progo. K sreči se je poškodba poprej opazila, ko je privozil vlak št. 207 na nevarno mesto. Zaradi tega dogodka so progo močno zastražili. Iz Ptuja. Zadnjič smo kratko poročali, da je oblast izvršila hišno preiskavo pri s. Toplaku, ker je nabiral za balkanski Rdeči križ. Danes lahko poročilo v toliko spopolnimo, da je preiskavo izvršila Ornigova policija, brez dvoma po ukazu magistrata. Seveda se je proti tej predrznosti vložila brzojavna pritožba na namestnijo, u tmena pa pri okr. glavarstvu. Res, daleč smo že v avstrijski Macedoniji! Dvomimo, da je bilo pod Tnrki slabše! Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 29. decembra po rani maši pri Sv. Marku v šolskih prostorih in po večernicah pri Sv. Urbanu v prostorih g. Mariniča poučna zborovanja. Poučevalo se bode v sadjarstvu. Kmetje, udeležite sc mnogoštevilno teh zborovanj. Mariborski okraj. V Studencih pri Mariboru so dne 18. t. m. pri obč. volitvah za tretji razred zmagali združeni socijalisti in Slovenci proti nemškim nacijo-nalcem. Prvi so dobili po 227 do 253, drugi po 182 do 199 glasov. Nemci se sedaj seveda jezijo nad socijalisti, češ da so se zvezali s slovenskimi klerikalci. To je pa smešno, zakaj Slovenci so šli s socijalisti brtz razlike strank. Pri Sv. Benediktu v Slov. Gor. so bile nedavno v občini Drvanje občinske volitve, pri katerih je glasom „Slov. Gosp." zmagala „nova stranka". Kdo je to, ve sam Bog. Za župana je izvoljen g. Simon Kurbos. V Kamnici pri Mariboru je za župana zopet izvoljen nadučitelj Hofbauer, seveda hud Nemec. Iz Št. Ilja v Slov. Gor. se poroča, da v občinah Selnica ob Muri in Ceršak ni nobenega naročnika ,,Štajerca" več. »Ljudska knjižnica« v Mariboru je zaključila svoje poslovno leto. Vesela je svojega napredka v vsakem oziru. Citatelji so ji bili zvesti, sama pa se je tudi potrudila, da je nudila mnogo in zanimivega čtiva. S par izjemami so se naročile vse nove knjige. Knjižnica šteje 1657 knjig, torej 70 več kot koncem leta 1911. Po vsebini pripadajo: pesništvu 102, dramatiki 60, pripovednemu leposlovju 712, znanstvenemu slovstvu 336, mladinski knjižnici 255 in češki knjižnici 192 knjig. »Ljudska knjižnica* upravlja tudi sokolsko knjižnico, ki je last »Mariborskega Sokola« in ki šteje 289 knjig in brošur, t-Citateljev ima knjižnica 345 in se je skrčilo njih število od lanskega leta za 64; a ti čitatelji so prečitali 6898 knjig, torej 387 knjig več kot lani. — Dohodkov je bilo 482 K 52 vin., izdatkov 479 K 56 vin. in znaša denarni promet 962 K 08 v. — Član »Ljudske knjižnice postane lahko vsak; kupi si izkaznico za 20 vin., na katero dobi 12 knjig. Knjige se izposojajo vsak torek in četrtek od 7.-8. ure zvečer In vsako nedeljo od 9.—Mil. ure dopoldne. V Studencih pri Mariboru so v II. in I. razredu pri obč. volitvah zmagali Nemci. Kakšni »Nemci" so to, naj pokaže dejstvo, da je v I. razredu kot nemški kandidat izvoljeni Peter Tro-fenik, doma od Malenedelje pri Ljutomeru, iz popolnoma slovenskega kraja in od popolnoma slovenskih staršev. Iz Slov. Bistrice. Pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni je razpisano mesto tajnika s plačo 1200 K. A vodstvo te blagajne, za katero prispevajo največ Slovenci, zahteva, da bi moral biti tajnik nemške narodnosti! Slov. Bistrica. Volitve za naš okrajni zastop so razpisane. Veleposestvo voli dne 20. jan. 1913, mesto in trgi 24. januarja. Vsaka skupina voli osem zastopnikov. V mestni skupini voli mesto Slov. Bistrica šest zastopnikov, trg Studence enega in Makole enega zastopnika. Draga pozabljivost. Pri gradbi novega mostu in pri regulaciji Glavnega trga v Mariboru so zagrešili razni inženirji in drugi stavbeniki nebrojno neumnosti. Tako se sedaj govori po mestu, da so pri zgradbi mosta pozabili kunštni inženirji na vodovodne cevi. Sedaj, ko je most že skoro dovršen in je že vse zasuto, morajo znova izkopavati kanale za cevi. Da to ogromno stane, ni treba povdarjati. Pa saj bodo plačevali davkoplačevalci in zato se taki pozabljivi gospodje za take malenkosti ne zmenijo. Slov. Bistrica. Okrajni zastop je imel 21. t. m. plenarno sejo, v kateri se je sprejel proračun za 1.1913. Pobirala se bo 50%-na doklada. Okraj in občine imajo vsled obstrukcije v dež. zboru v zadnjih dveh letih 30.000 K škode. V Ruše je imenovan za distriktnega zdravnika Slovenec g. dr. Skaza s Planine. Šlo je to šele po hudem boju. Merodajnim činiteljem, ki so zadevo spravili v pravi tir, gre hvala slovenskega naroda. Brriifti oltraj. Ustanovni občni zbor gospodarskega In političnega društva »Kres" za rajhenburšbo-sevniškl okraj se vrši v nedeljo, dne 29. dec. ob 8. uri zjutraj pri Leskošku v Rajhenburgu. Vabimo vse svoje somišljenike v celem okraju, da se tega važnega zborovanja čim bolj mnogoštevilno udeležijo. Sevničani imajo ugodno železniško zvezo, na kar jih posebno opozarjamo. Bizeljsko. Pri občinskih volitvah je zmagala narodna stranka z ogromno večino. Klerikalni voditelji Pečnik, Raktelj, A. Frece so grozovito poraženi. V konkurz je prišel Mihael Jazbinšek, trgovec z mešanim blagom na Planini v sevniškem okraju, Ker je prinesel graški uradni list objavo tega konkurza v slovenskem jeziku, je nastalo v nemških listih grozno javkanje nad »krivico«, ki se s tem godi Nemcem (?). Iz Podčetrtka nam poročajo: Preteklo nedeljo se je vršil tu ustanovni občni zbor Ciril Metodove podružnice za Podčetrtek in okolico. Zborovali smo v gostilniških prostorih g. Staroveškega. Obisk je bil z ozirom na tukajšnje razmere zelo ugoden, zlast" je bila vrlo zastopana okolica, predvsem bližnji O-limčani. Posetili pa so nas tudi dragi gnstie iz sosednje Hrvaške, dalje Bučani in Virštanjčani. Hvala jim! 2e ta dan je pristopilo k novi podružnici blizu Slovenci! V torek vsi na Silvestrov večer v »Sokolski dom". h 40 članov. Zborovanje je otvoril požrtvovalni učitelj, g. Rud. Arnšek. Pozdravi navzoče ter se jim zahvali, da so se odzvali vabilu sklicateljev v tako lepem številu, sporoči pozdrav g. župnika Šegule, ki želi podružnici najlepših vspehov ter predstavi g. Ante Bega, ki se je vkljub bolehnosti potrudil k nam. Nato slika v pretresljivih besedah vso našo žalostno usodo. Opozarja na naše narodne nasprotnike, ki nam odtujujejo našo mladino. Ni jim dovolj, da so nam ugrabili že toliko ozemlja, preko nas hočejo do Adrije. Vse to žanjemo v zahvalo, ker so jih naši predniki branili pred pohlepnim Lahom in krvoločnim Turčinom, za katerega se zdaj tako zavzemajo. Ce kdo, smo gotovo Slovenci navezan) sami nase. Oklenimo se naše rešiteljice — družbe sv. Cirila in Metoda. Družbin potovalni učitelj, g. Ante Beg je v poljudnem, daljšem govoru opisal nesebično, kulturno delovanje C. M. družbe. Očrtal je pogubno delo naših nar. nasprotnikov, predvsem Nemcev potom »Schulvereina« in »Siidmarke« ter bodril k vztrajnemu narodnemu podrobnemu delu. Končno se je sestavil odbor. Predsednikom je bil z glasnim odobravanjem izvoljen tukajšnji zdravnik g, dr. E. Breschar; podpredsednica: ga, F, Jakopina (Olimje); tajnik: g. Vojteh Jerin, namestnica gdč. Slava Lavrič (Buče); blagajnik: Rudolf Arnšek, namestnica: gdč. Justa Bač (Olimje); odbor-niki:.:gg. A, Cvetko, Val. Cokl, Fortunat JeLovšek (Virštanj) in A. Volavšek (Buče); namestnici: ga. Mar. Cvetko in gdč. Terez. Soltar. Za pregledo-valca računov sta bila izvoljena: gg.; 1\ Amon in I. Straus (Olimje); .namestnici: gdč. Milka Sirca in M. Aman. Po pficijalnem delu smo se zabavali s po-pevanjem narodnih pesmi ter kratkimi nagovori. O. A. Beg je. napil prisotnemu ženstvu. Oglasila sta se k besedi tudi g. župan F. Amon in I. Straus. Prepričanj smo, da je obstoj nove podružnice spričo narodne zavednosti tukajšnjih slojev, osobito okolice, že vnaprej zajamčen. Zopet Nemec! Nadsodišče je že spet poslalo k okrožnemu sodišču v Celju trdega Nemca avskul-tanta dr. Franca Kirchengasta, ki hodi k slovenskim obravnavam poslušat in se naj menda tukaj v nekaterih mesecih nekoliko besed slovenščne nauči, da ga bodo potem imenovali v kak slovenski kraj, češ, da slovensko razume. Gospodje od zgoraj se menda z nami Slovenci igrajo. Pa vsaka sila do vremena! Kaj to pomeni? Pri kazenskih obravnavah okrožnega sodišča v Celju opazujemo, da eden izmed novo imenovanih svetnikov, ne tako, kakor drugi, svoja poročila pred slovenskimi strankami v nemškem jeziku prednaša. Ali sme pri nas vsak sodnik postopati, kakor hoče, ali pa imamo pred-pise,rki vežejo, ne samo enega ali drugega, marveč vse uradnike? sv Nad pisarno okrajnega zastopa v Celju visi tabla, naA kateri se sploh ne da več nobena beseda brati. Gotovo je malo zanimanja med ljudstvom za ta urad! ,, Iz Celja. Rudniški kojnisar Bruno Bauer je te dni na nekaki schulvereinski božičnici v slovenskih Gaberjih zopet »govoril«. Kako in v kak namen se je ta »govor« govoril, si je lahko misliti. Kaj bi se neki zgodilo slovenskemu državnemu uradniku, ki hi recimo v Feldbachu ali Voitsbergu hujskal prebivalstvo proti Nemcem? Drugi dan bi moral zapustiti kraj takega svojega delovanja in njegova kari-jera bi bila pri vragu. Iz Celja. Prijeli in zaprli so Antona Šturbeja, pešca 2. stotnije v 87. pešpolku, ker je baje v neki gostilni zaklical »Živio Srbija!« Kaj je na tem resnice, ne vemo. Ovadil ga je nemški gostilničar, pri katerem Je popival. Ujeti roparski morilec? V Ivnici so ujeli Jurja Krempušaiz Vel. Pirešice, ki je ira sumu, da je umoril. dne 9. tm. raznašalca kruha Mih. Sumreka na Ostrožnem. r , r, SHka na prodaj. V izložnem oknu gg. Priča & Kramar v Celju .je izložena lepa oljnata pokrajinska slika, delo našega celjskega slikarskega mojstra g. V. Bevca. Slika ima tudi .krasen okvir in jc kakor nalašč za novoletno darjlo. Cena sliki je 30 K, gotovo mal znesek ,za,.veliko, in lepo sliko. Kdor želi kupiti, naj si jo ogleda in se oglasi v tr- goviljL ,...... :. „ Umrl je v Podgradu, pri Št. Jurju ob jug. žel. v pondeljek 23. tm, ravnokar oženjeni, še le 28 let stari posestnik Franc Samec. Pokojnik je bil splošno priljubljen. . • ""•■pa, ob5iflv&S Sr. Bolfenk pri Središču. Dne. 12. nov. 1.1, je imela ttikajšnja prostovoljna požarna bramba s sedežem na Vitanu slavnostno blagoslavljanje svoje nove brizgalne, ktera slavnost se je v vso zado-jvoljnost, vseh, požarnikov,. prišlih in domačih, obnesla. Slavnosti so se.:udeležile.itndii sosedto požarne brambe iz Središča n(pod vodstvom g.JŠkor-ganca) in iz .Ivanjkovci(pod vodstvom g. podna-čelnika Šijanea).* Zahvalimo se najprej gospodu žuoniku Bolfenskemu za njegovo prijaznost, da ;oaam je ^blagoslovil brizgalno, kakor., tudi za njegove.: besede, ktere je res iz, srca spregovoril nam „požaraikom. Potem sezah valimo našema drnštve-:nentVM bratu, odlikovanemu gospodu blagajniku sredice , požarne bra^e ;K,olariču, kteri, pam je v: velepomenljivih besedah, popisal pomen požarne hrambe in;ixje težko nalogo. Hvala tudi tretjemu govorniku, gospodu,.podnačelniku požarne hrambe !iyapjkovške,. kteri: je še ponovi^ feesede predgo-vornika in nam še posebej razložil, kaj mora ' * «i . in;, ,">' žrtvovati vsak požaruik samo z^ pomoč svojemu bližnjemu. Posebej pa se še moramo zahvaliti vsem blagim darovalcem iz Središča, kakor vsem domačim poštenim Bolfenčanom, kakor g. Kofler za poseben dar in gdč. Cajnko ter vsem tujim gospodom v Ormožu in Ljutomeru, kteri ste nam pripomogli za dobitke našega srečolova. Hvala tudi našim pridnim dekletom iz Vitana in Ja,-strebec, ktere so se toliko potrudile, da so nam okrasile h svežimi cvetlicami našo brizsraluo in spravišče in potem opravile vso nalogo pri sre-čolovu. Ne smemo pa tudi pozabiti na našo izvrstno godbo iz Središča, ktera nas je spremljala s svojimi izbranimi koračnicami ped vodstvom g. Serajnika iz Središča. Vsem dragim udeležencem našega prvega slavnostnega dneva kličemo v zahvalo požarni pozdrav. Na pomoč! Pri Sv. Barbari v Halozah se je vršil v nedeljo 22. t m. od nad 150 zborovaleov obiskani shod poL društva ,,Pozor", na katerem je govoril g. dr. Brunčko o Balkanski vojski. Sprejela se je rezolucija kakor svoj čas v Vurberku in pri Sv. Marjeti. V Laporju se je vršil 22. tm. shod slovenje-bistriškega pol. društva, na katerem je govoril g. dr. Ravnik o balkanski vojski. Shod je zavrni! podla obrekovanja štajercijancev in zahteval enakoprav nost za Slovence. V Slov. Bistrici se je vršilo v nedeljo 22. tm. zborovanje »Zveze narodnih društev«. Predaval Je profesor g. dr. Pivko iz Maribora o vojski na Balkanu. Govoril je tudi g. dr. Ravnik. Francetu Košutniku v spomin. (Dr. Jakob Rajh.) r . ,:,.!; i. . , , Zadonela je žalostinka v turobnih akordih, za-plakala je obitelj, nebrojni množici atrinjale šo se vroče solze, stali smo ob odprtem grobu in jemali slovo,... danes kažeta le še sveža gomila in križ mesto, kjer si našel počitek; mi pa še ne moremo verjeti grenke resnice, da te nimamo več. Kaj si bil nam in drugim, to smo dobro vedeli, to smo pa ob tvojem pogrebu tudi videli ter iz ust onih govornikov tudi slišali, ki sta ti v vznesenih besedah govorila ganljivi nagrobnici iz stališča naobraženega človeka. »Kaj bi tebi mogel jaz zalega reči« dejal je tovariš. »Mi ti nočemo biti nehvaležni* zatrjeval ti je bivši tvoj učenec in oproščeno je bilo naše trpeče srce nevolje, ostala mu je le žalost, bridka žalost. Zaostalo je za vselej preblago srce, prominul mož, ki je glede zaslug v občini do danes nedosežen. Meni bil je rajnki Košutnik učenik, kažipot in odkrit prijatelj. Podučeval nas je z redko spretnostjo, a to mu ni bilo dovolj. Kako je prigovarja! mojim staršem, naj me pošljejo v šole, kako je bil vesel, ko je to dosegel! Za počitnice hotel me je imeti enkrat za vselej pri sebi. A šolsko leto revnega dijaka je dolgo. Košutnik ie to vedel, prišel je, povedal par dovtipnih, ob slovesu pa je borno plačani šolnik spustil nekaj okroglega v mojo desnico. Popadla me je nevarna bolezen in ko sem se riekoc začasno zopet zavedel, stiskal mi je onemoglo roko — Košutnik, zatrjujoč mi na moje otročjeobupno vprašanje s človeško možno gotovostjo, da boni okreval. Je-li pa to tudi sam verjel?.,— Zvečer je potem v krogu svoje obitelji sklenil roke ter ž njo glasno molil, naj bi Bog dal Jakcu ljubo zdravje. V počitnicah bil je Košutnik privlačna moč za dija-štvo daleč okrog. Njegov muzikalični talent, njegov ,jjzredno lepi glas in njegov neizčrpni h.umor spreminjal nam je ure v trenutke. Kraj svojega službovanja vzel je,rajnki kot nekako idealno last v svoje srce, postal mu je nenadomestljiv. Pred nekaj leti Obiskal me je v, Gradcu, Marsikaj zanimivega sem mu hotel pokazati, a dasiravno je imel ljubljeno soprogo pri sebi, začutil je naenkrat v sebi neodo-ljivo hrepenenje po ljubih Dramljah. »Gradec je lep, a Dramelj mi ne more dati«, je dejal in sledil je nevidni sili. Ni ga bilo več v Gradec. Bilo je nekoliko več kot pred letom dni. Sedel sem ob njegovi bolniški postelji, na kojo se je navadno je za par ur vlegel, kadar ni bilo šole. Večerno jesensko solri-ce pošiljalo je zadnje žarke na ipadlo lice nekdanjega orjaka, redki lasje zažareli so v srebrnem blesku, zunaj pa je z lipe padal list za listom... Za navidezno veselim obrazom Košutni^a skrivala se je srčna bolest. Krčevito mi je stisnil ob slovesu desnico, pogledal me milo ter rekel: »Sedaj se pa najbrže ne vidiva več«. Nehote sem mu še enkrat pogledal v mile oči, potem pa sem hitel v naravo in tukaj je vedno hitreje padal list za listom.. Bilo je zadnjič. Najhujša je bila Košutniku misel, da hi moral iti v pokoj ter zapustiti majhne, ljul kt učence in učenke. Od drage ženke in obitelji do uiianili mu šolarjev in nazaj želel si je vedno hoditi in hodil je skoraj da zadnjega dihljaja Slovenski pe .ini, za katero nas je c tako \nemo navduševal, izkazal je s tem zadnjo čast, da je svojo večletno so-t-iamstmjo v smrtni uri takoj spoznal ter jo z komaj razumljvo besedo pozval:, »Zapojva«. Bil Je rajnki blag značaj, prijatelj resnice in odkritosrčnosti, bil pa je prizanesljiv onim, ki hodijo iz gotovih vzrokov druga pota. Vsakomur pomagati v besedi in v dejanju bilo mu je načelo. Zaliti ni znal. Kdo nam more vendar zopet dati prijatelja, ki nam i"i i"i Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 tlel! 51-51 Na debelo! Na drobno! Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstva in častiti duhovščini iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil slikarsko in pleskarsko obrt iz Graške ceste št. 8 na Graško cesto št. 43 (mesto Gradec, „Stadt Graz"). Potrudil se bodem tudi zanaprej vse cenjene stranke popolnoma zadovoljiti. — Prevzamem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. Priporočam se za obilna nadaljna naročila Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 43. 49-45 Hiša s trgouino ter vsemi pritiklinami, lepim vrtom za zelenjavo in velikim dvoriščem se po nizki ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji tako) proda ali da v najem. Trgovina se nahaja 10 minut od mesta in je blizu večjih tovarn. — Vprašanja pod „št. 50M na upravništvo „Narodnega Lista" v Celju. 718 3-3 605 20-13 j Čitaj! Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše Steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi če tri velike steklenice ^Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 24 h n D H i, 8 „ 80 36 9 ii n ii ut n n n n n u nuu n n n u II » n 12 „ 80 „ Dobiva se samo pri meni, Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska). (Hrvati Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih Thymomel Scillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin. utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdrav sika. izdelovateij in glavni založnik B. FRA6NER, lekarnar in dvorni založnik Praga III., it. 203. 620 13-5 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in varstveno znamko. Upoštevajte naslednje vrste: Ako želodec slabo prebavlja in so vsled tega tudi ostale funkcije organizma neredne, se z najboljšim uspehom rabi dr.ja Roza balzam. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ————— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. t r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga. Mald strana 203, vogel Nerudove ulice. 0V Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50, se pošlje mala steklenica, za K 2"80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8--- štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro-" e. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. Prima žitna kava 6 kg poštni zavoj za 3 K .70 v franko po povzetju. Mali Btroški, ker nimamo potnikov in vodno silo, zato cenejše. Prva gradliška žitna pražarna v Gradlici 7ii pri Kraljevem dvoru n. L. (Češko). 5 3 Novo ! Novo! Novoletne šaljive karte kakoršnih dozdaj še ni bilo. Vsaka karta je nepresegljivo Šaljiva in senzacijonalna. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta je v kuvertu. Sare o mi imamo edino razprodajo. Zastopniki za vse kraje se iščejo. 10 originalnih vzorcev se pošlje za 75 vin. 25 izvodov 1 K. 50 izvodov 1 K 75 v. 100 izvodov 3 K. Povzetje 40 vin več. Tudi znamke vseh dežel se vzamejo. Habigborst & Co., Bochum i. W. (Postschliessfach 149.) 657 8-7 1860 ,rTPA.PM.\ tflETEPBVPrF iS** TPEyrOJIbHHKb Nepotvorjeno samo, če je na podplatu odtiisnena letnica osnovanja 18H0 z gornjim znamenjem. M et* f Dnevna proizvodnja tvorniee fctt*1 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Behn & Co., Dunaj I. — Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. 686 10 6 ♦♦♦ \ Priča & Kramar, \y6ll 6 Krožna cesta priporočata svojo bogato zalogo vsakovrstnih »letnilidaril £=< ■ ■ o ■ ■ ts ■ ■ ■ ■ /-s . ■ a ^^ ■ > ♦ ♦ ♦ ♦ Na debelo. po najnižjih cenah. Na drobno. y \ : : ■ ® ■ ■ fcsa ■ ♦ ♦ + ♦ ♦ ♦ 41» Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnega, »neinobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-24 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdefiega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; Bame pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 900 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20, K 5"70; podpornica iz moCnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je Kamenjati, za neugajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, Bogato ilustrirani ceniki zastari is Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna 1 Svoji k svojim! Službe išče mlad kontorist, vešč slovenske in nemške korespondence in strojepisja. — Vprašanja na upravništvo „Narodnega Lista". 728 3-3 PozorI Pozor! Lepa, popolnoma nova, enonadstropan v Celju, še 12 let davka prosta, se takoj po izvanredno ugodnih pogojih proda. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 7075-4 v vsaki množini od 20 kg naprej, po 12 — 28 vinarjev kg, proda Andrej Oset, posestnik v Tolstemvihu p. Guštanj (Koroško). 715 2-2 za ženske in sukno za moške obleke tadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljal na R. Stermecki v Celju. Vzorci In cenik čez tisoč strarl s slikami poštnine prosto. Ugoden vir za nakupovanje novoletnih daril je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. 26 52-50 Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. M ^ ANTON KOCUVAN 7 Ring štev. 2 M CELJE M Ring štev. 2 Priporoča gfojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Pred tis kovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. »Si Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. > Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poljska ui. i4> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (BrucKen-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-41 Celje. Nič Teč beganja kadilcev cigaret < fjflp OTTOMAN ter so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-35 Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karo! llanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Aelika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih ; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po Izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti! Vedno na novo: modni svileni In vol-robci. kravate, stezniki (moderci), perilo ispode In gospe po nizkih cenah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust 1 nem za ( registpovana kreditna i rt stavbena zadPUga z omejeno zavezo v GABERJU pi?i CE1JU po pet od sto 57o sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdšga Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxx> Uraduje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX mm ____• ^ ^^ VPOUO10 naipoilse IP najcenejšo prvino z imenom tlUpUlie»Slovenska Pralika" 5i919-19 ^ ^ za katol. ljudstvo pt 3?. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef MTpf^fl^ Založna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. maKsno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satov) u, satovje, vosek* jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tndi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče knpi vsako množino y#lfitrgovina Anton Kole»cf Celje, Graška cesta 22. 554 52-16 Emil Brandeis = komisijska trgovina s hmeljem ss Norimberk Mestoa hmelj urna št, 6, se priporoča m »rodijo taejja PQ vrnete najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. 513 20-20 Kulantni pogoji. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje £idolf Bursik v Celju Ceni zmerne. Postrežba točna m Edino pristno s to f m 189 44-44 varstveno znamko K&sierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. ® s »i! is Za (božične praznike čisto sveže rozine, grozdice, cvebe, mandelne, lešnike, orehe, kakor tudi citponat, cedri, pignoli, mak, sploh vse jnžno sveže sadje, priporoča po nizki ceni Ivah Jtavnikar, Celje Graška cesta št. 21. Na debelo. Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba Mrnženib fmnm Mm in Laški trg Svoji k svojim! v ^jllfeljani Svojj £ svojim! v Ljubljani priporoča svoje izborilo marčno, dvojnoniarčno, termalno in granatno pivo is« v sodčkih in steklenicah. 47-47 s Darujte za jl Svoji k svojim ..........................■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Največja trgovina u velikanska zalgp ur, zlatnine, srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. «8 51-50 Za ženine in nevestice poro6?e ?at?prstane .5; ženiT vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom a a a a IHElaBtlESiS&SEBaa SS Južnostajerska hranilnica v Celju ■■ BL v Narodnem domu. hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in jih obrestuje po 4 '/< "/o ^M od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala. Rentni davek plačuje hranilnica 8«>ma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obCekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 99 52-38 Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanovo 30.000 K, -*-' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivžim okrajem izplaCalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno, tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno ne-s!ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. STB Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. ---- Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tisk Zvezue tiskarne v Celju.