' ,
•*-. r. ''''T	•<«■■■ * •	| ■ 1

■j/t/4 >'1 J
' •' , ' : ' ; f; :v< '"IB '-A-' t $

M

»* 'v.
............
Hijl wi ' «"4* ' V;i* ' '•
AMERICAN IN ŠPlRtt FOREIGN IN LANGUAGE ONtt	"Atttfttratt
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEBIS!
NO. 63
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MKY 28th 1923.
LETO XXVI. - VOL. XXVI
Brezuspešen lov za morilcem Whitfieldom po državi Wis.
Madison, Wis., 26. maja. Živega ali mrtvega! to je geslo policije v tem mestu in to je objednem geslo policije v vsakem mestu države Wisconsin in Illinois. Videti je, da je policija pripravljena iti do skrajnosti, uporabiti vse site, žrtvovati vse, da opere s sebe madež, ki se je prijel policije, ko je imela morilca Whitfielda v rokah, pa ga je na tako lahek način izpustila iz rok. Petindvajset policijskih avtomobilov, z več kot 100 policisti, vsi oboroženi s puškami in revolverji, se je podalo na pot po Wisconsinu in Illinoisu, da prestrežejo morilca WhitfieMa, ki je v Clevelandu ubil policista.
Kar se tiče mesta Madison so prebivalci ravno tako napeti kot državljani v Clevelandu, da dobijo Whitfielda. Detektit Smith, ki je imel Whitfielda v rokah, pa ga je pustil pobegniti, je zaprisegel, da se prej ne vrne v Madison, dokler ne dobi morilca zopet v pest. In kadar se to zgodi, pravi Smith, tedaj Whitfield ne bo imel več prilike pobegniti.
Policija je imela Whitfielda takorekoč že drugič v rokah. Morilec se je ustavil na farmi, ki je last Mrs. Sprague. kakih 8 milj od Ma-disona. Zahteval je od farma-rice~naj mu posodi $2.00, da kupi gasolin. Ženska je prošnjo odbila, nakar je Whitfield hitro pobegnili Mrs. Sprague je nemudoma telefonirala policiji, in pol ure pozneje je bila policija že na mestu. Preiskali so vso okolico, prevozili so vse ceste, ki vodijo tam okoli, toda vsfe zaman. O morilcu ni bilo ne duha ne sluha.
Mrs. Sprague je poznala morilca takoj, ko ga je videla. Ustavil se je pri njej §e pred-no je prišel v Madison in ji skušal prodati spark plugs, katerih pa kmetica ni vzela. Whitfield je moral vedeti, da ga farmarica pozna, kajti ko je govorila z njim, je bila bleda kot smrt in se tresla
12 urno delo.
službe.
Mrs. Sprague natančno opisuje, kako je prišel morilec do njene hiše. Prvo vprašanje, ki ga je stavil, je bilo, če so moški doma. Mrs. Sprague je odgovorila, da so, dasiravno ni bilo nikogar doma kot ona in dva mala otroka. Njen otrok je delal eno miljo od hiše na polju. Whitfield je potem izjavil: "ali bi mi mogfl dati par dolarjev, da si kupim gasolin, da pridem v mesto?" Mrs. Sprague je odgovorila, da nima nobenega denarja doma. Govorila sta na ta način,* da je Mrs. Sprague stala v kuhinji pred zamreženimi vratmi, dočim je Whitfield stal zunaj; Ako bi udri v hišo. bi lahko odnesel vse. Toda Whitfield je šel takoj naprej, ko ni dobil denarja. Imel je roko obvezano in tudi šepal je nekoliko.
Medtem pa je dospelia v Cleveland Marie Price, deklina, ki je spremljevala Whitfielda na njegovem begu po umoru iz Clevelanda. Z njo se nahaja njena mati, ki neče zapustiti otroka. Obe ste skrajno izmučeni. Dekletu skoro niso pustili nič spati. Neprestano so jo izpraševali policijski uradniki, da bi kaj podrobnejšega zvedeli od nje glede Whitfielda, aJi so jo pa nadlegovali časnikarski poročevalci. '
Njena mati Mrs. Arabelle Price, je pripovedovala o dekletu. Mnogo žalostnega je bilo slišati. Marie Price je bila rojena leta 1909. Pred štirimi leti je bi?a njena mati razporočena. Delala je ves dpn v tovarni, dočim je bilo dekle samo doma. Na ta način se je potepalo dekle okoli, že ko je bilo 10 let staro. Marie ima mlajšega brata, ki je sedaj 9 let star.
Zapor v Madison, Wis. je silno postaral otroka. Dasi stana šele 14 let; pa zgleda kot "bi prekoračila že 40. leto. Zapor, skrbi, neprestano ču-jenje, strah pred kaznijo in pričakovanje, da postane mati, vse to je popojnoma odvze-
Jekleni trust ga še nadalje obdrži.
New York, 26. maja. Posebni odbor, katerega je imenoval predsednik jeklenega tru-sta, Elbert H. Gary, da preišče poslovne razmere v delavnicah jeklena trusta. Odbor je poročal, da ni nobenega vzroka, zakaj bi delavci v
Usoda turistov
Kitajska vlada poslala armado za njih rešitev.
Peking, 26. maja. V mesto Tsao Chuan je pnišel danes zjutraj ves utrujen J. B. Powell, amerikanski časnikar, ki je bil ujet za eno z drugimi turisti od kitajskih banditov. Prinesel je ultimatum od banditov, ki pravi, da če bo
tovarnah jeklenega trusta kitajska vlada rabila vojaštvo delali manj kot 12 ur na dan. I proti banditom, da bodo Kot je baje prinesla preiska-j Amerikanci in drugi ujeti tu-va na dan, delo dvanajst ur|jezemci nemudoma umorjeni, na dan ni naporno niti za te-Medtem pa kitajska vlada polo niti za duh delavcev. Po- ši!<ja čimdalje več vojaštva v Ifeg tega pa, 4 pravi poročilo hribe, kjer se držijo banditi. jeklenega trusta, pri današ- Powel se je moral pred odho-njem pomanjkanju delavcev | dom zavezati, da se vrne ne-nikakor ni svetovati, da bi se mudoma nazaj v ujetništvo, delovne ure znižale, ker kom- kakor hitro odda Ultimatum panijo potem nikakor ne bi banditov pristojnim oblastem, mogle zvršiti ogromnih naro-Ako se ne bi vrnil, bodejo čil, ki jih imajo. Kot znano je trije ujeti Amerikaici umor-prcdsednik Harding pred ne-'jeni. Powell je mila prosil tu-davnim časom resno apeliral jezemske konzuleS v Tsao
Protest Anglije Chicaska policija pričakuje
Zanika pravico Ameriki zapleniti žganje.
Washington, 26. maja. Veleposlanik Anglije v Wash-ingtonu je včeraj izročil državnemu odddlku protestno noto angleške vlade, v kateri angleška vlada naznanja, da nikakor ne prizna pravice Zjed. državam, da bi prepovedale tujezemskim parni-kom privažati žganje v Ameriko. Nobene mednarodne postave ni, ki bi dovolila eni ali drugi državi prepovedati tu-jezemski mladijam kaj naj vozijo s seboj. Vlada Zjed. držav lahko zapleni na tuje-zemskih Jadijan tako blago, ki je namenjeno za import v Ameriko, toda nikakor nima pravice zapleniti blaga, ki je last parnika in tuje^fmcev in za uporabo moštva ali potnikov na ladiji. Kaj sme moštvo na tujezemskih parnikih uži-
na jekleni trust, naj zniža de-Chuan, da pritisnejo na ki-,vati ali jesti, vlada Zjed. dr-lovne ure delavcem zaposlje-nim v jekleni industriji. Ga-'vojaštvo. Toda rivno tedaj sovati ali prepovedati, ker ry, predsednik jeklenega tru- je bilo poslanih paV tisoč ki-moštvo tujezemskih parnikov sta je tedaj obljubil, da bo tajskih vojakov v hribe, kjernikakfcr ne spada
zadevo pustil preiskati. Sedaj so se zgrabili z banditi. V,dikcijo Amerike. V očigled
je preiskava končana, in de-'spopadu je bilo nekaj bandi lavci jeklenega trusta bodo J tov ubitih. Powell je povedal,
še nadalje delali po 12 ur na da Če kitajska vlada ne odpo-dan. $e predno je predsednik kliče vojaštva, da ni nobene-jeklenega trusta skončal svo- ga upanja, da bi t.ujezemci še ,,
je poročilo, mu je postalo kdaj prišli živi iz ujetništva, j trala kot "zdravilo" za mo-slabo in je moral oditi iz dvo- Medtem se pa pripravlja tud^štvo tujezemskih parnikov, rane. Najbrž se je spomnil, ameriška vlada, da, odpošlje,in s tem namerava ameri kako teško je delati 12 ur/a- več vojaštva v Isi poredoma v tovarni.
tega je zakladniški oddelek vlade že izdal povelje, da ameriške oblasti ne smejo zapleniti pijače na tujezemskih parnikih. Ta pijača se bo sm?("
aresta morilca Whitfielda.
— Nad 400 delavcev je prav-
siiatsia. Na £ka vlada s tujezemskimi via-Kitajskem se že sedaj naha-.dami narediti posebne po-ja 1700 ameriških vojakov, in godbe, glasom katerih se ga-
Chicago, 28. maja. Ob 1. uri danes zjutraj je chicaska policija zvedela za skrivališče Wfeiefielda. Izdal je to skrivajBoe neki Reed, bivši prijatelj Whiefielda. Obljubili so mu polovico nagrade, nakar je izdal skrivtlišce.
Lov z a Whitfieldom v državi Wisconsin se je popolnoma ponesrečil. Policija je zgubila v tej državi vsak stik z njegovim sledom. Nad 500 oboroženih policistov in privatnih ljudi je s puškami za-stražilo vse ceste, ki vodijo iz Madison, Wis. pa do držav ne meje, in dasi se je večkrat poročalo, da so videli Whitfielda tuintam, pa je smuknil mimo, in kot se glase najnovejša poročila, se nahaja Whitfield na potu proti Chicago.
Pomožni državni pravnik Williams iz Clevelanda, ki dirigira lov za Whitfieldom, je naprosil chicaško policijo za pomoč. Načelnik chicaške policije je poslal močne oddelke do zob oboroženih policistov na vsa pota, ki vodijo v Chicago. Vsa glavna pota, kakor tudi male steze, vse je zastraženo. Človek bi mislil, da niti miš ne more mimo, ne da bi jo opazili. Zadnja sled, ki jo je policija dobila je: V soboto popoldne je neki mož,
mh '
—	____,na potu tja iz Manille se jih!rantira tujezemskim ladijam,
kar šlo iz tovarne Cleveland nahaja nadaljnih 1000. V Pe-'da lahko uvažajo opojno pija-Steel Barrel Co. ko je zbruh-king je poleg tega še 300 čo na svojih ladijah za potre-nil v tovarni požar, ki je en ameriških marinov, ki straži- j be svojega moštva. Seveda je čas grozil uničiti vso tovarno | jo tamojšnje poslaništvo. Ne s tem neposredno rečeno, da in okolico. Na lice mesta je ve se, ali namerava ameriška | se bo poslej kot dosedaj uva-dospelo 16 ognjegasnih kom-jvlada poslafi lastno vojaštvo žalo mnogo žganja v Ameri-panij, ki so požar omejile v nad bandit pol ure. Nihče ni bil ranjen.
—	Ali ste že podpisali svoje ime v prid Mr. John Miheli-
ka, skrivej seveda.
-o-
* V New York je
dospel
parnik Reliance, ki je pripe-
pred njim. Farmarica je tudi lo vso mladinsko nežnost de-nemudoma telefonirala vsem kletu.
svojim sosedam o navzočno-' Njena mati je ravno taka. sti Whitfielda. Cele vasi so Povedala je zaporedoma, da šle na lov za morilcem. ! se boji, da bo zblaznela. To-Prebivalstvo v Madison, da izjavila je, da bo pomaga-Wis. je silno ogorčeno, ker la hčerki do konca, in da se sta policista Sefland in Smith b7o zavzela tudi za otroka, ka-pustila morilcu, da je pobeg-,kor hitro pride na svet. De-nil. Policijski načelnik kot narja nima, razven malih župan sta izjavila, da bi mo-[prihrankov. Marie Price se ala oba policista morilca ne-j nahaja v ječi v Clevelandu, ffudoma ukleniti, česar nista j kjer jo bodo držali toliko ča-storila. Govori se, da bosta sa, dokler ne dobijo Whit-oba policista odpuščena iz'fielda živega ali mrtvega.
— V Afheriki je rojena Mrs.
,It4W , .................. S. Eberle, 1671 Bunts Rd. ________________________ , .
cha, našega rojaka, ki kandi-,Lakewood, toda ne more do- ljal s seboj 30.000.000 zlatih dira za sodnika? V našem(b|iti potnega lista, da bi poto-,nemških mark, namenjenih uradu dobite še vedno pole,vala v Nemčijo. To je eden za na račun zaveznikom. Pri-pripravljene za*- vaš podpis. | izmed stačajev, s katerimi jhodnji teden pride parnik Ali želite pomagati svojemu .bodo imele tudi naše ženske Mount Clay, ki bo pripeljal rojaku do sodnijskega urada. | v kratkem sitnosti. Mrs. enako svoto.
— Na Superior ave. postavijo v kratkem več električnih obločnic. Ta prometna
rojena v Cle-
kaj pomeni (velandu, torej je rojena ameriška državljanka. Leta 1918
Ali veste, da prej ali slej se | Eberle je bila boste zavedali,
Slovenec kot sodnik v mili jonskem mestu kot je Cteve-land, zlasti na mestni sodniji,
kjer ima preko leta toliko stotin naših rojakov opraviti.
Storite svojo dolžnost, podpišite svoje in dajte svoje priznanje sposobnemu možu, rojaku, ki kandidira za sodnika.
— Rojak Jos. Komidar je odpotoval v nedeljo v staro domovino. Povedal nam je,
da je vedno ljubil Ameriko in se boril za njo, toda, odkar je upeljana prohibicija, je obupal nad Ameriko in se raje vrnil v staro domovino, kjer se
pa je poročila moža, ki ni bil'cesta je bila dosedaj ena naj-državljan, pač pa Nemec. S slabše razsvetljenih v mestu.
ibila svoje drža'v- — Na pokopališču sta se
tem je zgubila svoje državljanstvo. Pretekli teden je prišla v zvezini urad, da prosi za potni list kot ameriška rli
p
stepla dva grobokopa Cla renče Miller in njegov svak Joseph Heiner. Oba sta kopa-
državljanka, toda tam so ji la svež grob, in sta se za to povedal*, da je nemška dr- težavno delo precej dobro žavljanka,. ker je Nemca po- pokrepčala z žganjem. Ko je ročila. Sla je na nemški kon- zadiral lopato v zemljo je
zulat, tam so ji pa povedali, da je ameriška državljanka,
Heiner naenkrat zakričal, da leze 5 čevljev dolga Črna ka-
— Šola za državljanstvo — V Clevelandu se je usta-
preneha 15. junija in ne 5. novil odbor katerega naloga,	bi oolicila
junija kot je bilo poročano. je postaviti krasen spomenik;™«[ J niiafn ^Phi Mr Dne 4. julija se vrši ogromna velikemu možu, Abrahamu sfavnost vseh kandidatov za Lincolnu. Spomenik bo ve-državljanstvo v Luna parku, ljal $30.000. Odbor želi, da
kamor bo dotični dan vstop zlasti otroci in srednji ljudje zastonj vsem onim, ki so ho- darujejo za ta spomenik, dili v šolo. Govoril bo sena- Sprejemajo se doprinosi od tor Frank Willis ter župan enega centa naprej do $5.00. Kohler, izvrstna godba bo Odbor ne želi, da postavijo igrala in razdelile se bodo spomenik Lincolnu bogatini, "zlate" diplome vsem obisko- pač pa preprosti ljudje, za valcem šole, ki so prestali katere je Lincoln deloval in skušnjo. Kot poroča Mr. se borih Darove sprejemamo Green, skuša državljanski u- tudi v našem uredništvu ter rad šolskega odbora bomo imena darovalcev pridobiti na ta dan v Cleveland občili. Ali je med Slovenci predsednika Zjed. držav, Mr. kaj državljanskega, ameri-Hardinga, in če pride, se bo škega duha, da bodo podpira-pravočasno naznanilo.	Ii to idejo? Bomo videli.
— Rojaka John Marn in — Ulične kare bodo v krat-Švigelj sta odprte te dni fino kem opremljene z avtomati-grocerijo na 5809 White ave. čnimi brisalkami sprednjih preko Superior in blizu 55. oken kare, da ne bo treba mo-ceste. Rojakom priporočamo tormanom z roko brisati ste* to podjetje.	kla ob dežju ali snegu.
pijačo. Če bi Mr. Komidar malo počakal še, mogoče bi doživel dan/ ko bo prohibicija postavno odprav
ker Nemčija ne prizna posta- ča iz groba. Miller pa tega ni ve kot jo ima Amerika glede vrjel, in nastal je prepir, te-tega. Postava leta 1918 je bi- kom katerega je Miller skočil la, da Amerikanka, ki poro- v svojo hišo, kjer je zgrabil či tujezemca, zgubi držav-1 tintnik in ga z vso silo vrgel ljansko pravico. Nova posta-;Heinerju v glavo. Heiner je
kanke bil v trenutku Črn kot žamo-
va pa določa, da Ameril
p po	. wmwm
ljena. Dotedaj pa: Dobro za-dobiti potni bavo v domovini!
—	\C nedeljo, 10. junija, bo igrala godba v vseh mestnih )arkih, naznanja župan Kober. Stroške plačajo cleve-andski frejmaurarji.
—	Chili Al, lastnik restav-ranta v Madison, Wis. ki je prijel morilca Whitfielda, ko je prišel v njegov restavrant,
je brzojavil v Cleveland vodstvu nekega gledališča, če ga
morilca dobil. Vodstvo gleda lišča pa je odklonilo njegov nastop.
— Račune za elektriko lahko vsak čas plačate v našem uradu.
ostanejo državljanke, tudi če!rec, kar ga je tako razieztto, poročijo tujezemca. Mrs. j da je začel z Jopato udri*
podoben Whitfieldu, vprašal nekega farmerja, ki Živi blizu Jamesville, Wis. kje je pot v Janesville. Farmar je pokazal, nakar je dotični moški vzel čisto drugo pot, proti Chicagi. Vozil je zelen Buick avtomobil:
Chicaška policija je za stražila kakih dvanajst hiš v mestu, o katerih je znano, da se je Whiefield že večkrat tam mudil. Nadalje izjavlja chicaška policija z vso resnostjo, da se je nahajal Whitfield v Chicagi še isto noč, ko je pobegnil policiji iz Madisona. Prenočil je v Chicagi, nakar se je vrnil drugi dan v bližino Madison, Wis., iz edinega vzroka, da poizve, kaj se je zgodifc) z Marie Price, v katero je močno zaljubljen. Sedaj, - ko se nahaja Marie Price v Clevelandu, bo Whitfield na vsak način skušal zapustiti Wisconsin, nakar; pride v Chicago, odkoder bo polagoma vozil proti Clevelandu. Tako misli chicaška policija.
Splošno se pa pričakuje, da se bo Whiefiled samega izdal. Whiefi?ed ne pije, ne kadi, ne igra kart. V tem pogledu ga torej ne bodo dobili. Toda Whitfiled je silno za-
— V pondeJjek pride v Cleveland Ringling Bros. cirkus in ostane tu tri dni. To je največji cirkus sveta. Razstavo bo imel na E. 9th St. blizu
ljubljen. Ta njegova, ljubezen, o kateri trdijo detektivi, da ga bo izdala. Bil je tudi ja-ko ponosen na svoje brke. Ko je šel iz Clevelanda, jih je od-strigel, toda spotoma je povedal Marie Price, da mu je silno žal in da bo skušaj pustiti brke na novo rasti. Policija v Wisconsin je tudi opazila tekom deset minut, ko se je nahajal v njenih rokah, da mu poganjajo nove brke. Poleg tega je pa silno lahkoveren. Za noben denar ne bi ubil kako muho ali žuželko, kot je pripovedovala Marie Price. Neizmerno rad tudi hitro vozi z avtomobilom. Marie Price je pripovedovala, da je vo-! ziP 75 milj ali pa še več, toda speedometer ni kazal več kot 75 milj. Je tudi dober mehanik, in ko je bežal z dekletom ■ iz Clevelanda, se je na potu , večkrat ustavil in drugim ljudem avtomobile popravljal, dočim ga je vsa dežela I iskala. \<S
I Marie Price se nahaja se-! daj v county zaporih v Cle-,velandu. Takoj ko se je naselila v ječi, ji je neka neznana oseba poslala dva du-I cata lepih rož. Policiji je bilo nemogoče dognati, kdo je 'poslal rože, dasi je vprašala po vseh cvetličnih trgovinah. Zato se sluti v gotovih kro-gih> da je Whitfield v Clevelandu in je poslal cvetHce v ječo. Sodnik Bernon je stavil Marie Price pod $5000 bonda. Pridržana je kot bistvena priča v obravnavi proti Whitfieldu. V ponde-ljek jo pripeljejo v hišo za pokvarjena dekleta. f
Ko je dekle'prišlo v Cleve-| land, jo je čakal na postaji sam
policijski ' načelnik |GrauK inšpektor Mattowitz, trije kapitani, več drugih i častnikov ter polni avtomobili policistov. Urno so jo pre-! peljali iz vlaka v sobo posta-' jenačelnika, kjer se je odpočila, potem pa na glavni policijski stan.
Policija ravna ž njo skrai-,no delikatno. Policija ve, da pričakuje Marie Price v kratkem postati mati. V zaporu ima vso postrežbo, ki jo želi. In mlado dekle, ki je komaj izpolnilo 14. leto, se tudi popolnoma zaveda, da postane mati. Sveženj otročje obleke jo neprestano spremlja, in tudi v ječi je prosila, da ostane ta obleka pri njej. Danes, j to je v pondeljek, jo nameravajo policisti vzeti s seboj na 'trip' po oni poti, po kateri sta z Whiefieldom bežala iz Clevelanda.
f______tujezemca. Mrs.!da je začel z lopato udrihati
Eberle mora sedaj, ako hoče po Millerju, dokler ni prišla list, tri mesece policija, ki je oba bojevita čakati, predno ji sodnija zno-i petelina aretirala. Sodnik va podeli državljanstvo, med-,Greene je vsakega obsodil na tem pa bodo seveda tudi mi- $10 kazni in 10 dni bosta v nil! lepi poletni meseci, in s žaporu počivala od naporne-potovanjem v Evropo ne bo ga dela — kopanje grobov. nj£	j — Fred Counts, bivši pro-
Mrs. Caroline Modic je hibicijski direktor v'Cteve-praznovala preteki teden 50. landu, je bil obtožen od veli-letnico svojega rojstva v do- ke porote, da je podpiral mačem krogu svojim prijate- bootlegerje za dobro plačo, ljic, ki so se zbrale, da ji ča- _ Stavljen je bil pod $5000
_________________ w stitajo. Tudi mi želimo Mrs. bonda.
sprejme za tri večere, da raz- j Modic še mnogo let zdravja — V soboto zvečer je umrl loži Clevelandčanom, kako je in zadovoljnosti! , '	| Anton Kašič, star 17, sin dru-
— ig letni bančni uradnik ižine Kašič na 1002 E. 61st Wm. Petre, ki je odnesel The St. Bil je član dr. Delavec. Cleveland Trust Co. $41.000 št. 444 S. N. P. J. Star je bil je bil* od sodnika Bfcrnon ob- šele 17 let. Pogreb se vrši v sojen za nedoločen čas v po- sredo ob 9. dop. Naše sožalje boljševalnico v Mansfieldu. družini.
piera.
—	Cena liberty bondov: prvi $98.21, drugi $98.21. tretji $98.28, četrti $9$.28, peti $100.
—	V soboto je župan Kohler imenoval novega policijskega inšpektorja, dva pomožna inšpektorja, štiri nove kapitane, med njimi J. F. Blizla, znanega Čeha, enega najboljših policistov v Clevelandu, nadalje *8 novih poročnikov ter 16 novih saržentov. Poleg tega je bilo 23 oseb imenovanih za policiste.
—	Vsi oni člani, ki so se prijavili za kampanjo za prodajo delnic, so prošeni, da se gotovo vdeleže sestanka, ki se vrši v torek dne 29. maja v S. N. D. ob 7i uri zvečer. Bodite navzoči vsi in točni.
—	Zadnjič je bilo poročano da je Mrs. Frances Prah nabrala na njenem domu v veseli družbi svoto $10 za S. N. Dom. Nastov je bil napačen, ter je pravi naslov 1065 E. 61st St. kar se s tem popravi.
—	S. S. P. Z. v Chicago je poslala svoto $25.00 kot dar povodom postavljanja vogelna S. N. D. ~
nega kamna hvala darovalki
Lepa
TRI SESTRE ZGORELE.
Mount Lake Park, Maryland, 26. maja. V hiši 94 letne starke O'Connor je eksplodiral plin, in takoj je bila vsa hiša v plamenu. Noter se ! je nahajala 94 letna Mrs. O'Connor. Njene tri hčere, ki stanujejo takoj zraven, so planile v gorečo hišo, da rešijo mater iz plamen.
vse tri našle z ma1 smrt v plamenih.
■ rt "J 1 . U
r;.'
AMHUSKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME).
IS8UKD MONDAY, WKDNBSBAY AND PHIDAT
NAROČNINA:
Za Ameriko -Z# Evropo - -
14.06
•WO
Za Cleveland po poiti |5.-Posamezna številka - Sc
• pu
•11» St. Clair Ar*. N.K. JAMES DEBEVBC, Publisher
m M")* ■» "AnirUki Domovina" Ohk Tal. PitncotM 119. RnMph Till
1' PIRC, Bdltsr
flower, Pearl, Pascagoula, ko Tombigkee in Tennessee Ri- se n ver.
Poletja v tej državi so jako dolga in vroča, zifne so mile, reke Mississippi. Mesto je
žave in
šjih učnih zavodov v državi.
is je metropola dr i ob desnem bregu
ftn Ifcs
Read by 25.009 Adreriiiiing ratea mm
Entered as second «1am mrta January 5th. lOOb, Cleveland, Ohio under (be Aal a# Mink Irt, 1878.
Cttjr of Cleveland and elsewhere, hi spirit Faraifn In langnago only
at the poat office at
*1^33
šole. -Kakih 600.000 otrok hodi v te šole, katerih je 9000. Mesto Vicksburg je naj-No. 63. Mon. May 28th 1923 'bolj pomembno mesto v državi, in je precej dobro prista-
led in sneg sta skoro nepo-; združeno z East St. Louisom znana. Deževje je precej mo-po čudovitem mostu. St. čno, in v nižinah je pa vreme .Louis je jako važno trgovsko jako nezdravo. Ljudske Sole,in industrijsko središče. Svo-Mississippiju niso na viši- je dni je slovelo kot mesto, ni, kakor bi morale biti. Za j kjer se prideluje najfinejšo črne in za belce so posebne pivo.
Dokler smo mladi
nišče ob reki Mississippi. Tu so imeli Spanci že nekdaj star fort. Tekom civilne voj-n^so Amerikanci oblegali ta lwt in ga leta 1863 osvojili, potem ko so ga sedem mese cev oblegali. Tu so velike delavnice bombaževine. žage in mlini ter livarne.
Jackson je glavno mesto države, kjer cvete posebno lesna trgovina. Mesto Meridian je središče bombažne trgovine. Matchez, največje mesto
(Dalje prihodnjič) ^-o
SMRT NA MADEIRL
Do kjer smo miadi, in to mora biti vsakomur znano, se nihče ne briga za vero ali pa le v redkih izjemah. Koliko milijonov j»h je danes, ki kričijo in mahajo: Ah, kaj vera!
Predno ležemo v grob, je časa dovolj za vero. Koliko je med nami raznih "učenjakov", ki v govorih ali dopisih klatijo skupaj največje nesmiselnosti o veri. Ako imajo kdaj s kakim duhovnom kak nesporazum, tedaj v omenjeni svoji pameti ne morejo ločiti duhovna od vere. Duhoven je človek kot vsaka druga oseba, vera je pa ena.in ista vselej in
nespremenljiva. Zato pa ljudje, ki v m^osti pozabijo na Vick'sbu^goml'^T važna vero. trdijo, da je vse skupa, mi , da po tem življenju m	ob	reki
nič , ini živijo tudi temu primerno.	mioHi ne Dmga mesta so: Aberdeen,
No, pa in tako lahko vse s up j . .<7aj-nf,» Blloxi, Canton, Columbus, verujejo, bodo pa prav gotovo star. začeli. Enkrat zadene	Greenvj/fe Green.
vsakogar, enkrat dobi priliko m večina njih o "PO"bi, WQod Hattiesburg. LaureI ker te ima razum in pamet dožene kmalu, da -je to prava WaJter Valley, Wesson in
Slavni dramatik Stringberg je bil velik svobodomislec.; ^ss^sipm ie izrazito do-
mss« fs1	sas* bom« es
ES^^V ATac *! ~ XVVTffJtss
Razburkano življenje je iskalo miru in dobilo ga je v — tudj mnogo z živjnorej0 y
ver'*^ .	,i . « , . i i . .	debelo zaraščenih gozdovih
Robespierre, silni svobodomislec. i je	• države raste fina hrastevina,
višje od Boga, ki je odvrnil od vere tisoče in tisoče - je orehj bukve sikamore,
na smrtno uro kričal divje po duhovnu, da ga .p i	smrečevje. murve, ciprese ter
g°m'_ . .	. .. ~ . . .	____mnogo drugega finega drev
~ j a. V ostalem pa v živ- dovoIj' Poiskana ter skriva
Nekako slifino je bilo s Tolstojem. Iskal je resnico, sr- y osta|em drža 5e dil se je kot neizkušeno dete radi vere. prepustil se je usodi, ^nt/n
li n Icl/onn tor clzn'vo
pil je in kadil in zidal gradove v sanjah, zapeljal *
je
jenju
Poslednji tajnik poslednjega avstrijskega cesarja Karla, Karl Werkmann, je izdal v Munchenu knjigo "Mrlič z Madeire", v kateri prikazuje cesarico Žito v kar najlepši svetlobi, zelo pa obtožuje admirala Horthyja.
O Karlu Werkmann noče govoriti, ker je mrtev; ime nuje ga inteligentnega, dobrega in poštenega moža, pripominja pa, da se dobrota lahko večkrat smatra za — slabost. Njegova nesreča je bila, da je v mladih letih prevzel veliko cesarstvo, ki je bilo obsojeno na smrt in da ni imel človeka, ki bi ga bil na to pripravil. Werkmann trdi, da cesar Kari ni dal veliko na luksus in da je pil prav malo, samo kozarec vina po jedilu. Bil je vnet katoličan in je ho tel doseči na vsak način mir.
O Žiti se je mnogo pisalo in govorilo, kar ni bilo resnično. Avstrijski šovinisti so jo nazivali "Italijanko", ona pa v resnici ni marala Italijanov, ker je dobro vedela, da je Sa-' vojska hiša uničila hišo Bourbon-Parma. Hotela je podpreti svojega moža pri njegovem stremljenju, da bi zaključil rtiir, ki bi bil v stanju utrditi habsburški prestol. Ko je bilo vse izgubljeno in je cesar podpisal abdikacijo na avstrijski prestol, hoteč si osigurati vsaj madžarski prestol, je bila Žita zelo indigni-rana in je protestirala proti temu dejanju, kar pa je bilo zaman.
Poizkus restavracije na Madžarskem je bil podpiran iz Franctjfc. Gd tam so Karlu baje sporočili, da Bo možnost restavracije tem manjša, čim dalje bo odlašal. EksceSar je zaupal v Francijo posebno zato, ker ni bil na vladi Cle-menceau, njegov osebni nasprotnik; verjel je. ko so mu od tam zatrjevali, da bo fait accompli priznala nele Francija, ampak tudi Anglija, seveda pod pogojem, da se sosednje države ne bi vmešavale. Italiji cesar ni zaupal.
Werkmann je mnenja, da bi Kari dobro storil, ako bi bil manj zaupal tudi Horthyju, ki je, ko je sam sebe imenoval za regenta, začel takoj vezati roke nadvojvodi Josipft, ki je zvest. Werkmann priliki opozoril dvomljivo lojal-
milijone v klavnico — vse radi znanja. Toda zakaj in kako, 145 široka. Gornji del.nost Horthyjevo, ali cesar mu je vse to?	'države je raven,- in le malo1 je odgovoril: "Ne morem do-
Vsi ti veliki možje, ti Aristoteli, Darwini, Haeckli, hribovja se dobi tu, dočim je voliti, da se mi govori, da me La Salleji. Spencerji in Bismarcki ter Lenini. Moltkeji in južni del precej gorat in ne- bo izdal moj admiral". Werk-Hindenburgi in drugi, vsi ti prihajajo pred zaključkom raven. Tu se dvigajo gore do mann mu je nato odvrnil: življenja do vprašanja, katerega ne morejo razrešiti. In vsi 1000 čevljev visoko. Ob reki/'On bo to vendar storil, in siti umrejo ali z ogromnim dvomom v srcu ali pa s popolnim Mississippi se dobijo divje cer zato. ker je Horthy kot prepričanjem, da so vse življenje zapravili, pa niso našli, lagune, ogromna močvirja zvest mornarniški oficir umrl kar so iskali, dokler se ni pojavilo pred njimi veliko vpraša- tesno zaraščena s cipresami, onega momenta, ko je prišel nje — resnice, vere.	Mississippi reka tvori vzhod- v Budimpešto regent Horthy.
Vsak lahko dela, kar hoče, ker ima prosto voljo, vsak no msj0 države. Poleg Mis- Revolucija ga je dvignila na lahko razmišljuje po svojem, toda konečno pridejo vsi do sourj jn Mississippi reke so površje in oni, ki so ga dvig-
ključuje na romantičen način življenje Karla Habsburškega, rojenega za to, da bi bil srečen oče vesele druži pa ie bil primoran postati nesrečni poglavar cesarstva, ki se je nahajalo v poslednjih izdihljajih. Umrl je preštevajoč malo vsoto denarja, ki ga je imel v neki mali kaseti in
je predstavljala premoženje. .
--o-
vse njegovo
IZ DOMOVINE.
stotine žen v svojih romanih, prepiral se je z lastno *	naravnih b<*astev
soprogo, popival in se klatil v romanih v obliki svojih juna-	^ Missouri.
•k°v*. . „ .. , .... . ,	i-	Missouri, kar pomeni "blat-
In konec? Majhna kolibica, delo na polju poučevanje na voda-, v	jezi.
priprostega naroda, klečanje v mali va» 1 cer ie • P°tej» fcUt dobiva svoje ime od reke,
nemirnega življenja v samostansko tišino in smrt v osam- fc| feCe skozj tQ dfžavo Svoje
ijeni samostanski izbi s križem v roki in najvc ji	dni je bila država združena z
njem v srcu I To je bil konec velikega moža.	Louisiano. Prva naselbina je
Enakih velikih mož dobite v vseh dobah stare m nove b|)a ustanov|jena 1719 Mest0 zgodovine. In mogel bi kdo reči. da ni čuda, tako rahjoiut- Loujs je bi|o ustanovl)je_
Jii in sanjavi ljudje pred smrtjo dobijo otročjo pamet Vsi nQ |7g4 |e{a jn ye{ d Jjh ipesnlki in pisatelji so nekaki sanjači: Pjšejo proti nebu yasj bj|o ustanovl(enjh isti
veri in Bogu, toda v pesnih M??,"!!T°r± SSS'iSf ^ po Francozih. Nekdaj so neba, brez nebeškega svoda, ker kaj je konečno veličastne- k Mjssourj državi spada[e še
opevati kot sijajni umotvor Stvarnika.	države Minnesota. Oklaho-
Mogoče so pesniki izjema, toda kaj naj povemo n pr. ^ obe Dakotj^ ]q^ Ne_
o onih učenjakih, ki so študirali naravo, cvetlice, u 1 . Praska, večji del Kansasa,
potrese, zvezde, solnce, in kateri učenjaki prihajajo pred Co|oraclo in wyomingi Te-smrtjo do vere, do iskrene vere v ono, česar so se v e irJ*(kom civilne vojne je Missouri skih letih učili? Pričakovalo bi se, da vsi ti kemi [ji, izi- os^aja ZVesta uniji, dasi so nje ki. socilogi, zvezdoznanci. prirodostovci, zdravniki imajo pre|5jvaiCj imejj SUžnje_ v to že vse v rokah, ko rokujejo z nožmi, turbinami, retortami wQjpj j« obmejna država in z vsakovrstnimi stroji. Toda ni vse tako.	severnimi in južnimi dr-
Ravno preiskave od strani teh znanstvenikov slednje kavami videla mnogo krvi-pripeljejo do prepričanja, da je konečno ena resnica, pred pre|itja. Najhujši boji so se katero se mora ukloniti njih znanost. Gledajo zvezde na ne- vršili v državi Missouri.
bu. iznajdejo nove. jih mefijo in se — čudijo, zakaj vlada; Missouri meri 68.735 kva-tak red na svodu! Toda odgovora ne morejo dati.	dratnih milj ter je glede pod-
Znanje preiskuje življenje človeka, živali, osrčje zem- nebja. površine, zemlje in pri-|bil Karlu lje. globočino morja, znanje ustvarja razne oddelke indu- delkov ena najbolj različnih je pri neki strije, državniki urejejo ljudski »appedek. generali vodijo držav. Je 265 milj dolga in|cesarja na
Nasilneži. Posestnik Josip Ulčarjz Gozda pri TrebeHje-vem je prepovedal svojim sosedom voziti in hoditi skozi njegov vrt. To pa sosedom ni prijalo. V soboto so se ga nekoliko napili, nakar so odšli k Ulčarju. Ta je ravno sedel pri peči in kadil iz pipe. Naenkrat so se odprle duri njegove hiše in na Ulčarja je planilo šest mož, ki so ga začeli neusmiljeno pretepavati in ga tolkli toliko časa s pestmi, da se je starec zgrudil na tla. Eden ga je nato sunil še z nogo v obraz in mu izbi! oko. Ulčar je dobil še več drugih poškodb vsled česar je moral v bolnico, nasilneži pa dobe primerno nagrado od sodišča.
Gorenjski fc>vi so pravkar na dražbi in se oddajajo za silno visoke vsote v dobro občin. Begunje so dobite 600. 000 kron za pet let naprej plačanih, Mošnje letno 55.000 K, Ljubno 20.000 K, Leše 30. 000 K, Kropa 18.000 K, Gorje 64.000 kron.
Prve letošnje smokve. Ka-
utroK ponesrečil previdnosti staršev. V je hotela 9 letna hče
Pobreju pri ltlariboru _
logu staršev zagreti zajutrk za svojo cnlajšo sestrico. Zakurila je samovar s špiritom. Radi neprevidnosti je samovar prevrnila in ves špirit polila po sebi. Deklica je bila takoj vsa v plamenu. Z gorečo obleko je bežala iz prvega nadstropja v pritličje klicaje na pomoč. Dobila je težke opekline po vsem životu. Prepeljali so jo v bolnico.
Ljubavni roman Zagrebškega redarja. Trgovec Josip Vrhovnik je v soboto zjutraj, ko se je vračal domov, našel blizu svoje hiše» v Zagrebu močno okrvavljeno truplo nekega redarja, ki je ležalo na trebuhu. .Nedaleč od redarja je stalo neko dekle, ki je bilo tako razburjeno, da se je zdelo, da je blazno. Vrhovnik je o dogodku takoj obvestil policijo, pasanti pa so med tem odpeljali dekleta v bolnico, kjer je izjavilo, da je obstreljena. Na kraj nesreče došla komisija je ugotovila, da je mrtvi redar- 33 letni Franc Martinič, ki se je ustrelil s službenim samokresom. Poleg njega so našli listek napisom: "Storil sem, kar sem že dolgo nameraval. Ni mi bilo za življenje." Martinič je pred samomorom streljal na natakarico Marijo Težak, s katero je imel ljubavno razmerje. Ljubezen pa ni bila srečna, ker je bil Martinič oženjen in je imel tudi že
1 r 11 r d f u / a 7 n u j w 1 f o w/iirf/ii ,f JL.vC.nUVM LUKnVILH VLl/ntUuL
ZCRAVJt V DRUŽINAH
JioMž
E S K O
lili.
Priporočljivo za odporrjoc pri zdivn/ljerjju srbečice iq ndzijih koži'f| bolezqi.
CENA SOc
Vpfd idjfc pri Uri«) IdpjL

W. F. SEVERA CO.
cedar rapids, iowa
kor poroča šibeniška uNa-,0^r0^e. Vest o strašnem do-rodna straža", so na šibeni-|g°dku ie njegovo ženo silno Škem polju dozorele te dni Pre*.res!a.in to tembolj, ker se prve letošnje smokve — so- J1 111 sanjalo, da je imel čne kakor sad, dozorel v je- nien mož kako ljubavno raz
senskem solncu.
merje. Bil je namreč nenava-
o . ■■i 11 t u dno dober soprop in tudi iz Smrtni skok z vlaka Tiho- redno vesten \ sfiJžb,
tapka s kokainom, 22 letna 1 ^	^
Ana Bežek, ki se je pod nad-L	pomen . Trža-
zorstvom finančnega stražni-, a , Edinost poroča: Slo-ka vračala iz Avstrije v Bar-Ive"ske d™Jne v Cone. ob-kovlie pri Trstu, se je hotela	c'ni a8ent| estu"
iznebiti neprijetnega sppeni- re j povprašiijejOi Ah stva. Ko je dospel vlak v bli-'™3!0,otroke' kl študirajo v
žino Barkovelj. je ženska	redo
vprašala spremljevalca, ali ^družine, katenh otroci postne na stranišče, kar ji je,|£a'a'° v 5ol° .v Jugoslavij,. nič hudega sluteč finančni £akor se vidi. nameravajo stražnik tudi dovolil. Toda, ',am Potom pritiskov iri cmalu so se začuli prestraše- R™?enj onemogočiti sinovom ni klici potnikov in nekdo je scenskih rodbin v zasede-potegnil tudi alarmni signal,'"^ pnmorskem ozemlju nakar se je vlak ustavil. Pot-.ob;skovfn>e šol v Jugoslaviji, niki so stopili k oknu in videli' Nov kazenskt zagovonuk. na progi razmesarjeno žen- Višje deželno sodišče v Ljudsko truplo. Ana Bežek je [|ani Je sprejelo dr. Janka namreč v namenu, da pobeg- Drnovška, odvetniškega kan-ne. odprla na stranišču okno pidata v Krškem, v imenik in skočila iz vlaka. Pri skoku kazenskih zagovornikov svoja je padla tako nesrečno, da Je8a okoliša.
e prišla pod vlak, ki jo je raz-| Tihotapci ob severni meji nesaril in ji zdrobij lobanjo, so kljub ostrim kaznim vedno ^ri Bežkovi So naSIi 5 kg ko- živahno na delu. ZadnjVčas caina.	| jih orožniki vsak dan po par
Hude ženske. Marija K<*- Priftira'° v zaPor-, običa)no
kal j. služkinja pri gospe Ma- "a'°vo,r'en^ s PoImmi ..na"
rlji Anžlovar, se je",krega.a	ne'"
: neko svojo prijateljico, ki t „ carinarnica prisod,la ne-
e istotako zaposlena kot ker",U„J ^? /	^°"
služkinja v Ljubljani. Bese- «aP??afLd„nj "pora poleg da je dala besedo in končno zaplembe blaga in Štefanu sta si obe začeli očitati razne garbar,eu 'z Zagreba 2000 nečednosti. Ko pa je padla ,D'n' Ker Pa mogeh pla-beseda tatvina, sta si bili že čatl. 50 Pa Poslal' s FllS0m laseh. Po bitki je obležala	d?'JQZap0re nlar|-
<okaljeva premagana. Imela M . j n .
močnih prask po ^ro^kf "ŠT™
A. Ko—
vaša obleka potrebti)e čiščenja in likanja ter barvanja, pošljite obleko k
Mike Kos,
1192 NORWOOD RD.
kjer se bo popravila, da bo kot nova.

Edina SLOVENSKA lekarna v Clcvelandu je
W.K. DRUG COMPANY
JOHN KOMIN, lekarnar
Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo.
♦St. Clair-av. in Addison Rd
■ij
JOS. MODIC,
Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St

.i
istega. V glavnem se lahko vedno trdi, da so skrajno redki, ki se borijo do konca življenja proti višjim silam.
precejšne, reke sledeče: Osage,
v državi še nili« ga ne pustijo več iz rok. 'Gasconade. O" se nahaja v oblasti klike,
Vero so rušili od pametiveka in jo rušijo danes in jo Chariton, Grand, St. Francis, ki je sovražna Vašemu Veli-bodo rušili. Toda je vedno močnejša in večja, ker je res- Meramec in Des Moines. čanstvu."
ni^na*	___" J V Missouriju se nahajajo Kari ni poslušal. Odšel je
t krasne podzemeljske jame in na Madžarsko poln upov, vr-,Georgije. Mississippi je po- jezera ter mnogo vrelcev z nil se je »a v spremstvu med-[stala teritorij leta 1798, in le- zdravilnimi kopelji. Zemlja zavezniške straže. Werk-
Svetovni zemljepis.
e precej moenin prask
obrazu in zgubite je tudi šop "u:	F"r»-
,c h, |P -nnraia kir,,! fa)°- da )e posadka državne-
ga parobroda Solin opazila v bližini otoka Lokrum ,ka-Delomržna Micka je 26 let- kih 30 metrov od obale, ogro-na Marija Okorn, hči kroja- mnega morskega psa. Ker se čeve vdove na Poljanski cesti v Dubrovniku že kopi/jejo v v Ljubljani. Mati jo vedno si- morju, je bilo prebivalstvo li. naj stopi v kako službo, to- opozorjeno na nevarnost za da Micka o tem noče ničesar plavače, ker se morski psi slišati ter se raje bavi z drugi-zadržujejo po več dnina mi stvarmi. Ker pa se je mati istem mestu.
21. Mississippi.
in jo oddali v bolnico, kjer je izven vsake nevarnosti.
iMCHOn ^
Direktno t
DUBROVNIK IN REKO
na novem, krasnem parniku
TUSCANIA 30. JUNIJA
Aquitania .......45.647 ton
: Mauretania .....30.704 ton
E Berengaria ..... 52.022 ton
ta 1817, ko so Mississippiju je skrajno rodovitna. Premo- mann misli, da se je poizkus	vendar naveličala, da
odvzeli Alabamo, je Missis- govniki tvorijo skoro eno tre- ponesrečil zato, ker so preveč ^ redila tako odraslo hčerko.
Država je ,dobila svoje ime sippj postala država. Leta tino države. V Missouriju in dragocenega'časa izgubili v j j| je vjeraj pokazala vrata.
po ogromni reki Mississippi,i 1861 je Mississippi se ločila sosednjih državah je milijone Šopronju in niso šli narav- y0 pa je ]vijCk;o tako užatilo,
katero ime je indijanskega od LJnije ter se je združila solnčnih- rož. Legenda pravi, nost v Budimpešto, da bi tako ^ je ^i^ienila izvršiti samo-izvora in pomeni "oče rek", šele leta 1870. Najbolj po- da ko so se Mormonci selili ne dali nasprotnikom prilike mor prj ne£j prijateljici je Prvi je prišel v te kraje De membne bitke civilne vojne proti zapadu. da so sejali po in časa. da pripravijo obrani-1^^ steklenico lizola, ter
Soto, in sicer leta 1 Ml. Tedaj so se vršile na teh tleh, kot poti solnčnice, tako da bi njih bo.	I^a izpi|a -p0(ja domači so de- y IUGOSLAVI1I v 9 DNEH
so tu prebivali divji lndijan- bitka pri Corinthu in Jack- učenci prihodnjo leto znali Seveda je to napačno stali- iomr2no Micko kmalu našli A	A
ci rodu Choctaws. Chicasaws sonu. Vicksburg in Port Hud- za pot in dobili svoje tovari- Šče. ker restavracija Habs-in Natchez. Leta 1681 je ob- son.	še.	^ : burgovcev bi gotovo izzvala
iskal deželo La Salle, toda Dolga ip država Mississip- Podnebje se v Missouri ja- intervencijo držav Male an-šeie leta 1698 je bila ustanov- |pi 332 milj in široka 189 milj. ko hitro menja. Poletja so tante, ki je že bila pripravlje-
Ijena prva naselbina, ko so Obrežja ima 90 milj ob Mek- dolga in vroča, zime pa jako na s svojimi armadami in ca. manoorsita ganiiarna jc( Kras/ie kabine 3. raz. z 2—4—6 po-zgradili fort Biloxi. Tekom sikanski zaliv. Njena površi- mehke in kratke. Največ dež- Karlu priznanje fait accom- zajela pri tihotapljenju Lju^^apru'paiubaf^omada prvih let naselništva od stra-|na znaša 46.340 kvadratnih ja pade v maju.	pli-a ne bi nič pomagalo, ker Ijančana, nekega SreOka Ko- hin|a. Denar skozi cunard se brzo in
ni belih, so jim Indijanci milj. Država je skoro ravna. Ljudske šole v Missouriju Mala antanta je odločno na- bala in mu zaplenila blago ter,«nesUivo izplačuje, vprašajte pri povzročali mnogo neprilik.jNajvišje hribovje dosega ko- so ižvanredno dobre. Pose- stopila v obrambo mirovnih ga vrh tega še obsodila na 20;
Ko so Francozi te kraje od- maj 600 Čevljev višine. Sko- bne šole vzdržuje država za pogodb. ||	" (tisoč dinanev globe. Ker pa'
ili Angležem leta 1763 je zi državo jbjiejo: Mississippi črne in bele otroke. V nad Werkmann zaključuje svo- ni imel denarja, so ga posadili Mississippi prišla v an- River, Big Black. Y^zoo, Ta- 12.000 ljudskih šol pohaja jo knjigo: "Smrt na Madeiri za 400 dni v zapor maribor-last in je tvorila del lahatehie, H^uachii#. Sun- nad 800.000 otrok. Nekaj ja- v revščini in izgnanstvu za- skega sodišča.
" -v .	^
Zopet Ostra kazen tihotap- Odplove rsak torek eden teh velikanov
ca. Mariborska carinama jr
veland, O.
LUNKA
6308 Carl Ave.
Kanarčki in druge potrebščine la njih vzdrževanje. Cene jako imeni«; kanarčki prve vrste.
6308 CARL AVE.
txa/J [XBAJ {\R/J (ASfJ [AS/J	J f •
Za zanesljivo delo in točno postrežbo za plumberaka in sanka dela pokličite
A. J.
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE
Randolph 3289 Res. Nottincbam 238-M
Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (m.f)
t
N. JELACA
964 E. 70th Street.
(zgorej)
Kontraktor za napeljavo kanalov (sewer), popravo in napeljavo plinovih cevi. Se priporoča Slovencem in Hrvatom za dobro delo in poceni. Oglasite se od 5— zvečer.
<7
Kadar se selite -
pokličite me. Imam velik in močan truck. Hitra postrežba, nizke cena!
Za piknike-
Imam napravljene sedeže na peresa (springs) za 30 ljudi In streho. Vozili se boste prijetno. Računam jako malo!
John Oblak,
1181 E. 61st St Tel. Raud. 2176-J.(X)
PRODA SE v najboljšem stanju 8 sob hiia na 1023 E. 72nd St. Za 1 družino. Kopališče, elektrika, itd. za $5500. Oglasite se na 964 Addison Rd Frank Preveč.	(03)
\
1-1 . JL-IL - J i - — 1-— i ■ t-......
—
Pod tujim jarmom. Itali-ske oblasti so brez vsake-vzroka odstavile zavedne-slovenskega župana v edani, Josipa Gradnika in zpustile tudi občinski svet. Kot vzrok navaja dekret, da je župan na občinskem domu obesil napis na takem mestu, da je ostal italijanski del napisa skrit in ker je poleg italijanskih razglasov stavil) vedno tudi slovenski prevod. Župan v Medani pa ima še dve napaki, ki sta za Italijane najhujši: on je namreč brat slovenskega pesnika dr. Alojzija Gradnika in se noče vpisati med fašiste.
Senzacionalen samomor v Skoplju. Te dni je izvršil v Skopi ju Samomor ravnatelj "Zemaljske banke" g. Pera Petrovič. Samomor je vzbudil veliko senzacijo, ker se je zvedelo, da je Petrovič izvršil samomor radi poloma firme Kaženegro in Saljustro, ki je bila ena največjih in najuglednejših v južni Srbiji. Petrovič je namreč tvrdki kreditiral nad 2 in pol milijo na dinarjev. V celi zadevi se vodi obsežna preiskava.
Kakšna bo sadna letina. Dasi smo v Sloveniji imeli lani izredno dobro sadno letino, se vendar obeta tudi letos obi?na sadna letina, če ne pride slana ali kaka druga uima. Drevje je prav lepo pognalo ter je polno cvetja. Pogled na sadovnike je pravi užitek.
Novorojenček v rakovni-škem bajerju. V tako imenovanem Bajerju, malem jezeru pri Rakovniku, so našli truplo utopljenega novorojenčka. Mati novorojenčka ni znana.
Drzni cigani v Mariboru. V
zapore mariborskega sodišča so pripeljali dve ciganski družbi, ki sta se pred kratkim naselili v Radvanju pri Mariboru. Nekaj Časa so ti cigani zatajevali svojo nemirno kri. Pred par dnevi pa so srečali na cesti dva muzikanta, ki sta šla ravno na muziko. Cigani — pet razmršenih raztr-gancev — pa so hoteli slišati njuno umetnost in hočeš, nočeš, muzikant je moral sredi ceste pihati na svoj trombon. Kmalu pa je uslužni muzikant čutil tipanje v svojih žepih, katere mu je medtem cigan že do dna izpraznili Ker je začel muzikant kričati, so cigani oba umetnika pograbili, pošteno premikastili, ju od nog do glave okradli, pobrali jima tudi klobuke in ^ončno še instrument do fer-tamenta stolkli. Orožniki pa so jih kmalu nato z ženami vrde preselili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Podlegel za poškodbami. Franc Fink, delavec pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani je padel med vožnjo s tovornega avtomobila in se tako težko poškodoval na glavi, da je kljub takojšnji pomoči podlegel v bolnici za poškodbami.
—=
T
RAZNOTEROSTI.
Kralj in muha.
Angleški kralj Edvard V. ima rad svoje vnuke in vnukinje. Jemlje jih na skupne y*>bede, četudi so povabljeni f gostje. Kralj pa zahteva, da otroci za mizo le jedo, poslušajo in molče. Angleški listi poročajo sedaj, ko se je naro-dil kralju zopet vnuk, sledečo zabavno anekdoto:
Vršil se je obed. Prisotni so bili tudi odlični gostje. Za mizo pa so sedeli tudi kraljevski vnuki. Pravkar je zajemal kralj iz sklede salato. Tedaj je vzkliknil prinček: "Ah, didek —!" Toda kralj ga je nkglo prekinil: "Ljub-ček, rekbL_5em vendar, da pridni otroci pri obedu vedno molče, zlasti kadar imamo goste!" — Prinček je povesil glavo in molčal potem tekom vsega obeda. Po obedu pa je stopil kralj k prinčku in je izprašal zamišljenga dečka: "No, kaj si mi hotel prej povedati?" — "Ah!" je vzdih-nil deček, "zdaj je že prepozno. Ti si jo že sneiel." — "Snedel? Kaj pa?" — "Muho. Padla je takrat v skledo s salato. Hotel sem te nanjo opozoriti. Joda nisi mi do-
_
volil govoriti. A povej ng, de- cionalne časopise. Vodili so dek, ali je bila muha dobra?" nas po najlepših hišah lon-— Kaj je kralj odgovoril, pa donske eltie, vozili so se cele ni znano.	dneve z nami ter nam razka-
Kitajci kupujejo niskei dra- zovali londonske znamenito-gocenosti.	sti. Spominjam se še, kako so
Boljševiška vlada nadalju- govorili, ko so bili z nami v je z razprodajanjem znaipe- tuerski trdnjavi, in kako Wju-nitih dragocenosti stare car- beznivo so nam razkazovali ske Rusije. Sicer pa je tudi kraljevsko zakladnico britan-v komunistični stranki sami ske države. Takrat je bila mnogo zelo uglednih oseb, ki vojna in mi junaki, bili smo energično nasprotujejo tej znani in slavni, imponirali akciji, čeprav brez Uspehe, smo kot znača>i in heroji. Najnovejši sklep, da se proda Toda vojna je končala. Mi znameniti platinski aršin Pe- se nismo niti ganili, da bi pri tra Velikega (aršin je ruska Angležih dvignili ali vsaj mera, enaka Q.71m), pa je iz- ohranili svoj ugled. Kaj se v zval med komunistično levico veliki Britaniji ve o nas? Da in desnico naravnost srdit imamo najdaljše ime od vseh boj. Harbinski listi poročajo, držav v Evropi, da je pri nas da so bile velike količine dra- vse neurejeno, da razsajajo kocenosti, pokradenih po pri nas epidemije, ter da z moskovskih cerkvah, prepe- nami ni mogoče pošteno trgo-ljane v Harbin, da bi se vnov- vati. ker je denar malo vre-čile na Kitajskem. Med mno- den. A denar je za Angleža gimi drugimi predmeti, ki so merilo gospodarskih razmer, na prodaji, se nahaja tudi mi- sposobnosti in kulture vsake-tra patrijarha Filareta (1782- ga naroda.
1862), ki je bila dosedaj pod. Kakšna razlika med nami varstvom moskovskega pa- in Čehi! Čehi imponirajo. trijarha. Ta mitra je iz kova- Imponirajo s svojo vakito, z nega zlata in je težka več izvozom, z delom, s politiko, funtov. Njen obod je okra-1 Angleži jih cenijo. V Lon-šen z opali, med katerimi še donu najdete vsepovsod re-nahajajo male ikone, ki so klame za Čehe. Na izdelkih ovenčane z velikimi rubini in čitate besede "Made in smaragdi. Sredi križa se na- Tschechoslovakie". Kje smo haja diamant od 14 karatov, v primeri s Čehi mi?!
krog njega pa je še mnogo j Drugače delajo tudi Mad-manjših. Poteg njene nepre-,žari in BoDgari. Angleži lju-cenljive vrednosti je ta mitra bi jo svečanosti in Madžari jih vrhutega eden najlepših pri- prirejajo. Seveda ne za zaba-merov starega zlatarstva, j Vo. Vsako pot pade strelica Divno vlit okraski in pa umet-j_ proti nam. Na podoben niške poteze odlikujejo še način uspevajo tudi Bolgari." prav posebno to mitro od, Mi seveda ne posnemamo ostalega blaga patrijarhata/niti Čehoslovakov, niti Mad-
Malovrh
SLOVEI OD>
6233 St Clair Avenue
Uradne ure: Od 0.
Od 7.
do 4. p. 8. zvečer
NOVE KNJIŽICE ZA DRŽAVLJANSTVO!
V zalogi uredništva "Ameriške Domovine" ie pravkar izšla knjižica 'Questions and Answers based upon Lessons in American Citizenship", ali natančna vprašanja in odgovori glede ameri-
V A RIT/i!	Škega državljanstva. To je
VAJSiLiU!	jnova, zboljšana izdaja prej-
J^A*lraSJLS7 ".t ?.nje k"'ižic£ kate/e s™ 'i™-
lien, da pristopi k dr. »v. Janeza Krst. li V Zalogi. Komad velja lOC. it. 37. j. s. k. Jednote. Drufttvo lm« Sezite po njej. Kdor jo naro-
prost vstop le za kratko dobo ie, to-'x. .	ot i j	*i.i
rej če se vpiftete takoj, pridete poceni Čl IZVen Clevelanda pO pošti,
*j£ts	>«j nam d°p°slie 12 centov-
AdJi,on * M_«1 DELO DOBIJO —
žarov, niti Bolgarov. Čas in energijo tratimo s prepiri o avtonomiji in o hrvatski republiki. V inozemstvu pa se
I6CE SE ŽENSKA ALI DEKLE, da možje, stalno delo, da vozijo sol, skrbi pomagala v kuhinji. Dobra plača, bijo za vodo. Dolge ure, dobra plača. Vpraša se v Hotel Serachen, 694 E. The Union Salt Co. E. 62nd St. in 152nd St. Collinwood.	(63) N. Y. C. železnica.	(65)
NAJSTAREJŠI slov. POGREBNI Cleveland, Ohio.
ZAVOD,
AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ SEGA PODJETJA.
ANTON GRDINA
Bell Rosedale 1881
Pogrebni direktor, balzami«t.
Urad in stanovanje: it>53 E. 6and St Druga hita od St. Clair Avenue proti Jezeru.
KAKO LJUDJE NAPREDUJEJO.

Uprava ameriike zakladnice v Waahinftonu je na vcraianle "Kdo je skopuh" odgovorila tako-le:	' vprašanje
Skopuh je oni, ki od vsakega dolarja priltedl 60 centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega I cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja priitedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov z• živež in po 10 centov za izobrazbo zabavo in dobrodelne namene. -	Tj.
Zapravljiv Je oni, ki sploh nič ne priitedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po I cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države!
Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim ko^ rakom. —» Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe.
VLOGE NA	_ .
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" A %
se obrestujejo pri nas po	TT /
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW YORK, N. Y
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
.
ki je že v celoti na kitajskem trgu.
Ženska ljubosumnost v službi policije.
V francoskih novinah čita-'nam smejejo, ako sploh ivedo. mo, da je Paul Dinat, indu- da eksistiramo v mejah — strijalec v nekem provincial- jugoslovanskih!
nem mestu v Franciji, nekega1	-o-
dne objel svojo ženo ter se Barve na rokah z m i t i. po prisrčnem slovesu odpe-{ .Smolnate roke umiješ nfij-ljal v Pariz. Njegovi ženki se bolje s petrolejem. — Barvo od je pa to pod pretvezo poslov.borovnic zmij zlimonovim so-ukrenjeno potovanje v lepo kom ali drži roko v dimu za-francosko glavno mesto zde- žganega žvepla (žveplenke). lo sumljivo in kar žurno se — Nesnago od orehov, luplje-odpravi za možem. Že drugi nja krompirja, jabolk itd. zmi-dan je imela srečo, da ga za-ješ najbolje, če drgneš s kosom loti v neki ulici z zelo živah- kislega jabolka, jesihom ali li-jlff nim prometom v družbi lepe monovo kislino.
mlade dame, ki je šla z njim|	-0 »
pod roko ter se veselo smeja-'i5 KNEZOV NA SMRT la. To videti, dežnik nameriti OBSOJENIH.
in svojo tekmovalko neusmi-' Moskva, 26. maja. Kot se Ijeno nakresati, to je bilo hi- poroča boljševiškemu časo-treje izvršeno nego bi se mo- piSju iz Tiflisa, Georgia, je glo popisati. Nabralo se je dala boljševiška vlada usmrti-Ijudstva, prišla je policija ter ti 15 knezov in generalbv odvedla razkuštrani in razjar- umoriti, ker so kovali revo-jeni borilki na komisariat. lucijo proti sovjetski'vladi. Komisar ju je mirno zasliše- npvoi itptia ma val ter se zabaval, ko sta še nIbci™
pred oblastvom nadaljevali s ^ ^ • c svojimi psovkami. Kar posta-'	"
ne njegovo oko pazljivejše, z P 'SDuntaij Ministerski
."ESSTK5 "KS-pf-dJf srwin,H i.
kratkočasil svoje bivanje v Pobe«n 1 IZ. Bolgarije, ker so Parizu, med lase ter privleče 8« revolucjonar« obsodili na
Tja in sem.
AKO STE NAMENJENI v stari kraj na pomlad, boste v New
Yorku naj ZAKRAJSEK &
lostreženi, če iESARK.
potujete "skozi" tvrdko
KADAR ŽELITE DOBITI kako osebo iz starega kraja, je v njeno in Vašo korist, če potuje "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK.
KADAR POŠILJATE DENAR v stari kraj, ga poSljite "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & ČE5ARK in prejemnik ga bo prejel točno in brez vsakega odbitka na svoji domači poŠti.
Zakrajšek & Česar k
70—9th Ave.,
NEW YORK CITY.
PRIPOMB A :—Tvrdka John L. MlhelKh Co. 6|W4,(St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Je z nami ▼ poslovni zvezi! Obrnite se nanjo v omenjenih slučajih, ako Vam je pisanje odveč!
tssssssuasam
peresnik
v slovenski naselbini, poceni. Vpraša se v upravi tega lista.	(65)
iz njih polnilni
(stylo), pa še drugega in proda se restavrant tretjega in četrtega itd., vse1 opremljene z dobrimi pristni-!
™ zlatimi peresi.- Komisar	|
stavi par neprijetnih in pou- ka, lot 40x200. cena je $9200. več darnih vprašanj, ki so 4mela	na 6122 Sr- Clair ave-®1,'
, j. K j "	6711 Edna ave.	(65)
posledico, da so gospodično --
Jaenetto Rebours pridržali v!	NAPRODAJ
zaporu, ker ni mogla dokaza- komer lot, se proda po jako nizki ceni. r	- -	'v lepem kraju slovenske (naselbine, v
, «	|| • i	. | ■ |	I	I V Iv|JvIII H.IHJU 9iUVvUoAv ilnSCiUlllV) '
ti, odkod ima toliko dragOCe-|Newburgu. Tlakana cesta na obe atra nih pisalnih orodij in zakaj	Dob£r_ z® 0v|a.k° tr4°vino'
•L L.	_ . i „	vprašajte na 3769 E. 93rd St.
nh hrani na tako nenava-j F (57. 58. «2. 63. 64.) dnem kraju. Ko je gospod ———-77—--:—
r\:««4.	Ar. j«	Xnp PRODAM, HISO z mlekarskim poslop-
Dinat UVldel, da je tratil čas jem y sred i n i slovenske naselbine.
in denar z navadno tatico, je prosil svojo žensko za odpu
ščanje ter domov.
se povrnil z njo
jem.
Tudi se zamenja s kako drugo trgo vino s poslopjem. Več se pozve na 1447 E. 55th St. vrata št. I. . (65)
NDVA SLOVENSKI! TRGOVINA!
Opozarjamo slovenske gospodinje in vse rojake na našo NOVO OTVORJENO
GROCERIJSKO TRGOVINO
na
5809 WHITE AVE.
blizu 55. ceste,^malo južno od Superior. Prizadevala si bova od vsakem času postreči našim ljudem z najboljšim svežim grocerijskim blagom po cenah, ki so gotovo najnižje. Priporočava se v o-bilen obisk vsem našim rojakom in jim garantiramo vselej točno, pošteno postrežbo.
Marn in Svigelj,
SLOVENSKA GROCERIJA
5809 WHITE AVE,
ZNIŽANE CENE KNJIGAM.
V naši zalogi imamo še nekaj lepih	povestnih in drugih
knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo	jih po	znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi.
Angelj sužnjev :..........................................prej $ .25, sedaj	$.15
Bob za mladi zob ......................................prej	.30, sedaj	.20
Boj in zmaga ..............................................prej	.25, sedaj	.15
Dve sliki, Meško ........................................prej	.45, sedaj	.35
Darovana .......................v...	prej	.60, sedaj	.35
Dedek je pravil ..........................................prej	.40, sedaj	.25
Dekletom ......................................................prej	.50, sedaj	.25
Gospodinjstvo............................................prej	1.50, sedaj	.75
Hudo brezno ................................................prej	.35, sedaj	.ao
Juan Miseria ................................................prej	.75, sedaj	.40
Jernač ZmagovaČ ....................prej	.35, sedaj	.ao
Kako sem se jaz likal, I. z v...........prej	.50, sedaj	.25
Kako sem se jaz likal, III. zv.........prej	.50, sedaj	.35
Korejska brata ............................................prej	.25, sedaj	.15
Knjiga o lepem vedenju ..............prej	1.00, sedaj	.50
Kraljičin nečak ...............................prej	.25, sedaj	.15
Maron, krščanski deček . %........................prej	.25, sedaj	.15
Marijina otroka ............................prej	.25, sedaj	.13
Mladeničem, I. zv....................prej	.60, sedaj	.35
Mladeničem, II. zv....................................prej	.60, sedaj	.35
Ne v Ameriko ............................prej	.75, sedaj	.40
Patria ............................................................prej	.30, sedaj	.15
Praški judek ................................................prej	.25, sedaj	.15
Prisega huronskega glavarja .....*...	prej	.25, sedaj	.15
Vovesti in slike......................prej	.35, sedaj	.ao
Preganjanje ind^anskih misijonarjev ..	prej	.^5, sedaj	a. 15
Pravilo za oliko ..........................................prej	.65, sedaj	.35
Rdeča in bela vrtnica ................prej	.25, sedaj	..15
Romarica ...................................................prej	.60, seddj	.30
Sosedov sin .....................................prej	1.25, sed^j	.50
Sisto e sesto ................................................prej	.30, sedaj	.15
Študent naj bo............................................prej	.25, sedaj	.15
Vojnimir ..........................................prej	.35, sedaj	.30
Zlatokopi ......................................................prej	.25, sedaj	.15
Znamenje štirih, i.'...................prej	.75, sedaj	.40
KAKŠNI SMO V ANGLEŠKI LUČI.
"Jutro" piše:
Znano dejstvo je. da Jugo-
POHIŠTVO NAPRODAJ, jako poceni. Mr. Schultz, 647 E. 118th St. (64)
DELO DOBI TAKOJ DEKLE za hiš-fcia opravila v privatni družini. Lahko delo, ddbra plača. 1174 Addison Rd.	(X61)
DOBRA PRILIKA! ,
Hiša 8 sob, kopaliiče, furnace,
Slovani premalo skrbimo za	cen' "rao ^ "ko1
Hiša 8 sob, vse udobnosti, vogal,
to, da o nas tujina izve kaj več. Zapfankavamo se dosledno in bati se je, da bomo na koncu res ostali zaplankani in pozabljeni od vsega sveta.
V beograjski "Politiki" je napisal o tem vprašanju par zanimivih misli vladika dr. M. Velimirovič. Živel je med vojno v Londonu in mnogo občeval z Angleži. Sedaj podaja o nas v njihovi luči to-le sliko:	)
"Med vojno smo bili v Londonu zelo popularni. Za nas so se trgali kakor za senza-
edna $8800, takoj $1000.
Obe hiši se nahajate zraven Euclid Beacha.
Moderna hiša na Edna ave, 11 sob, cena $10,500. Poizve se na 6122 St. Clair ave.	(63)
PRODA SE HIŠA
za dve družini, 10 sob, 4 leta stara na 1148 E. !47th St. blizu St. Clair ave. Ves trd les, garaža, 2 porča, 2 kopališča .elektrika. NosiS94 renta mesečno. Cena $0100. ntko) $3000 zadostuje. 964 Addison Rd. Frahk Preveč.
(63)
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD		
Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, 7033 SUPERIOR AVE. bliru Addison Rd. Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop.		
, «	|| • i	. | ■ |	I	I V Iv|JvIII H.IHJU 9iUVvUoAv ilnSCiUlllV) '
ti, odkod ima toliko dragOCe-|Newburgu. Tlakana cesta na obe atra nih pisalnih orodij in zakaj	Dob£r_ z® 0v|a.k° tr4°vino'
•L L.	_ . i „	vprašajte na 3769 E. 93rd St.
nh hrani na tako nenava-j F (57. 58. «2. 63. 64.) dnem kraju. Ko je gospod ———	77—		:—
r\:««4.	Ar. j«	Xnp PRODAM, HISO z mlekarskim poslop-
Dinat UVldel, da je tratil čas jem y sred i n i slovenske naselbine.
in denar z navadno tatico, je prosil svojo žensko za odpu
jem.
Tudi se zamenja s kako drugo trgo vino s poslopjem. Več se pozve na 1447 E. 55th St. vrata št. I. . (65)
POHIŠTVO NAPRODAJ, jako poceni. Mr. Schultz, 647 E. 118th St. (64)
DELO DOBI TAKOJ DEKLE za hiš-fcia opravila v privatni družini. Lahko delo, ddbra plača. 1174 Addison Rd.	(X61)
PRODA SE HIŠA za 2 družini, kopališče, furtnes, cena $5650.00. Oglasite se na 7606 Cornelia ave. (65)
SOBA SE ODDA za 1 fanta. 1127 E. 66th St.	(64)

Frank
Ce\< GU
Lausche
= odn)etniK
dan se oglasite na f 1039 UUARDIAN BUILDING
) Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:3o do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510
VABILO
na
VRTNO VESELICO,
ki jo priredi *
SLOV. SAM. PODP. DR. LOŽKA DOLINA
v nedeljo, 3. junija 1923
NA LOUIS RECHARJEVIH FARMAH V EUCLID, O.
Vabimo cenj. občinstvo iz Clevelanda in okolice, da se vdeleži te naše zabave v prosti naravi. Že davno je znano, da smo Ložanje vedno veseli in tudi to pot bomo napravili tako zabavo, da bo vse pokonci. Na programu bo srečolov, žrebanje zlate ure, zbijanje 'nigra' itd. Igrala bo izvrstna godba, da se bo lahko vse vrtelo. Mize se bodo šibile od dobrih jedi in izvrstne kapSjice! Pridite na to zabavo — ne boste je pozabili tako kmalu. Uljudno vabi
ODBOR.
Make Your Trip Mere Enjoyable by a • Refreshing Night on Lake Erie
(Y«ur nil ticket U rood on tk» boat«)
ThotMUMla of caat and north bound traveler« my they wouktat have mined that cool, comfortable night on one at our fine atenmers. A good bed ln » clean rtnte-room, a lom Bound sleep and ao appetising breakfast in the morning!
"SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" — "CITY OF BUFFALO" Dally, May 1st to Novtmbu 15th
Leave Cbvaland - »«0P M \ EsiUr* / Leave Buffalo . JflOP M-Arrive Buffalo - 7M A.M. / StomUrd Tim* \ Arrive CUv*i*nd . 7:30 A M.
r fT" /"r1	Th* Gre*t 5
iI^MUCB.
_
JIIIKm
ZA MILIJONI
ROMAN. ANGLEŠKI SPISAL A. K. GREEN. POSLOVENIL DANILO ZORClC.
lIlllllllll^pilllllllllllllllMlllllllli
njegova vpra$anja? AH je bil njegovo razburjenost se Je to slučaj ali, namen? Edina zadovoljno nasmehnila. Mor- in mu namignila, oseba, ki bi mu mogla in mor-da je tudi ona slišala vzdih, 'makne od postelje.
r
Zapazila je njegov nemir borim temu imenu sijaj."
da se od- "Ubogo bitje", je vzklik-
da tudi hotela pojasniti, ga toda ni prihitela bliže, nego "Ker mi ni dano umreti, je po čudni okolnosti, ker mu je ostala na svojem prostoru mrmrala, hočem ta mrtvaS
fi
nil skoro nezavestno; dozdevala se mu je tako brezupna in zapultyflL > Ubogi otrok,
je bila vzor sliki v njegovem in prepustila njemu prostor odef zapustiti," Ne da bi ča- vse svoje nade ste zastavili ateljeju, preveč iznenadla.job strani lepe spavačice. De- kala na pomoč, je zdrknila na uspeh in ste hoteli postati Začudenje mu je vzelo za graw stoji tik ob njej in ne na tla in stala na majavih no- peVka?"
trenutek besedo, in tako je odmakne
belem, oblačilu.
zlato "Nesrečnica!" Globoka dušna bol je bila v teh besedah.
nj t
pogleda od nje. ki gah v dolgem,
zbežala prilika, da bi izvedel še vedno leži pred njim otr od nje pravi pomen dogodlja- pla in nepremična.	| "Kako okrasje, kaka naše- Sklenila je roke in trepetala
ja. Ali si naj šteje to v srečo "Ljubezniva deklica," še- marenost je to?" je vzklikni- vsled notranje razburjeno-ali nesrečo? Ali je bila ta bo- petajo njegove ustnice, "ali la in pokazala na posteljo ter sti." Ime'ia sem dovolj vzroka gata, imenitna, finočuteča da- je bil to vzdih tvoje odbegle na lastno obleko. "Akjy*niso računati na uspeh. Moj glas
umriem.tfemu ta je navdušil vsakega mojega bogsm n
Vse to je učinkovalo kot ku, in umetniku je postala krasna slika in za trenutek uganka še zagonetnejša.
jo je umetnik užival kot tako. "Ali govorite angleški?" ma morda prijateljica in lju- duše, ki čuti bolest, da je mo-,hoteli, da
biteljica umetnosti, ki ga je rala zapustiti to ljubko do- kras, čemu ta
nakit?,učitelja, v teh prostorih je
Zdaj pa se obrne dama, ki je jo je vprašaj^U|!J(JHHHm|
z njegovim vstopom prekinilaGledala ga je s spačenim naročila semkaj? Nič bi ne movanje? Ali življenje še ni'Ali še sanjam, ali/-" Zopet odmeval neštetokrat njegov z delom, proti umetniku. Vi- smehom, očividno ga ni razu- bilo verjetnejše. In vendar je zbežalo, temveč se je ustav- je pogledala na Annetto in jo zvok, toda nisem zmožna na-'	postala uganka s tem še bolj Ija in bo kmalui — "	j nekaj vprašala.	jstopiti pred množico. Ako vi-
soko se vzravna in njene kra sne. temnomodre oči se srečajo z njegovimi z izrazom začudenja m tajne vzhičeno- premenjen; sti(. Ker pa je umetnik molčal ia svoje tuje
mela.
"Ali francoski?"
Njen izraz je ostal neiz-
zagonetna.
V takih mislih je
Prenehal je. Ali je resnično. Medtem je Degraw stopil k dim nepregledno množico
in celo skoro pozabil se ji po- prosečimi kretnjami.
ledal ne- zapazil, da Je pri njegovih mizi, na kateri je težaja nje-1poslušalcev pred seboj, se me
poloti tak strah, da bi glasno rožnat nadih? j "Naj tale list opraviči mojo | zakričala. To Je trpka usoda! prevara, kakor navzočnost na tem mestuToda zmožnosti nisem izgu-
; Jppet je mrmra- premično na negibni obraz komaj slišnih besedah sprele- gova skica, ietesede. tokrat
pred seboj. Kakor zelo ga je tel bledo lice __________b .	_	tudi mikal ta pogled, vendar Ali je bila le
kloniti, je dama nalahno zar- Umetnik je razumel nekaj mu je legla koprena pred oči, tudi vzdih? In vendar se mi mogoče se s tem pojasni, kar bila-— poslušajte!"
dela. se naglo okrenila. in laščir.e, poskusil je ž njo svo- iz katere se je počasi izluščila zdi, da trepalnice niso več ta-! vam je neumljivo. Želeli so Z ognjevito strastjo je za-
jo srečo, toda z istim neuspe- podoba neznane dame, ki je ko trdno sklenjene. Še ne imeti vašo sliko in so me po-,pela neko italijansko pesem hom. Tako je ponavljal edino stala ravnokar pred njim; ne živi. toda gotovo je, da tudi klicali, da jo narišem. Ime tako milo in sladko, tako gosta jo razumela ona podoba na njegovem sto- ni mrtva. Kje so njeni prija- vam mora biti znano. Podpis, | stoleče in pretresljivo, da je jalu z idealnim izrazom, tem- telji? Da bi bil on zdravnik ki je spremljal vabilo, sem či-strmel in očaran stal pred njo več bitje samo s pristno člo- namesto umetnika, ki ne ve tal nekako Andrea Montelli.", in ni vedel, ali naj bolj ob-
predno je zapazil, je v nje go vo največje začudenje izgi
nila iz sobane.	besedo, ki
Zdaj se je seveda ojunačil oba.
in ji hotel slediti, toda bilo je "Montelli. prepozno.- Predno je dospel klical in se
do praga, je dama že ostavila	vse strani.
Montelli ?" oziral
je
Lahno je zarudela in sto- čudu je svežost in srce prdtre-pila korak bliže. "Ne razu-sujočo moč njenega glasu; ali
iskaje na veškim zanosom in hrepene- tu pomoči! V silni razburjenjem v začudenih očeh: obraz nosti se obrne do starke.
hišo in kmalu nato je kočija Zdelo se mu je, da ga star- poJn resnice, dobrote in pre-j "Na pomoč! Poglejte ven- mem vas, je odgovorila, toda(dovršenost prednašanja in oddrdrala. Čuden dogodek! ka razume, kar hoče. Poka prostosti kljub krasoti njene- dar, kako se barvajo njene stvar je zdaj zame brez važ-'njeno odlično šolo. Rojena Ni sicer vedel njenega imena zala je proti ulici, nato proti ga oblačila. Zakaj ga ni ra- ustnice, roke postajajo toplejnosti. Živim — in to je vse,[umetnica je stala pred njim v toda Ona je bila. katere čudo- sebi. napravila je poklonček dostno pretresla misel na'—zdaj trepečejo krčevito, ro- na kar morem misliti; živim polni posesti svojih čudovi-vito krasni obraz je zapazil ter položila roko na mapo. ki njo? Zakaj mu ni mogla no- že na prsih so se zganile. Ve-j— in vnovič moram začeti boj tih darov, to je spoznal z nav-
nekega dne med množico, in jo je nosil pod ni ga pozabil, dokler ga ni ga odvedla nato vtelesil na sliki, ki je zdaj naj- Ta igra
e
azduho, ter tranja zadovoljnost napolni- liki bog, ni mrtva! Zopet nam z usodo." mrliču. ti praznote srca in vzbuditi v,bo izročena—."	| Izraz bolesti
dušenjem.
nad tem. da j Opazila je njegov nemir, in
Umolknil je. Čuti, da ga je se zopet nahaja -med živimi, njena moč se je razvila še do
s kretnjami mu je njem sladkega upanja? Za-lepši kras njegove umetniške bila jasna: Napravi nai sliko kaj?—Ker je videl še nekaj preveč prevzela blazna raz-jga je prestrašil in istočasno krasnejšega razmaha. Z zavi delavnice.	umrle. Priklonil se je, razgr- mikavnejšega; ker je bila da-(burjenost. Skoči k starki ter ganil.	I tih stez italijanskega petja je
"Ali sanjam?" se je vpra- nil mapo in se ni moge! u bra- na zanj sen — pred njim pa jo potegne k postelji, kazajej Zdelo se mu je najnujnej- prestopila na širša in globlja šal in se ozrl na starko, ki ga niti neke nejasne boja/ni. je ležala istinitost; ker je za ji obraz mlade deklice. Toda §e, da pokliče koga izmed pota nemške opere. Glas ji je je privedla v sobano; upal je, Starka mu je prinesla stol in prvo govoril njegov umet-|med tem se mu izvije vzklik njenih sorodnikov, ali vsaj nara$čal in padal, vriskal in
niški čut, za to pa njegovo iznenadenja kajti v tem tre-j kako prijateljico, ki bi zanjo zmagoval da je postala tuja,
srce; in zazvenela je v njem.nutku se je dogodil čudež:(skrbela. Ako se on odstrani.'ubožna sob* -----! 1 '
ma. Med tem pa se je pribli- ozadje. Umetnik se je vsedel. struna, ki je doslej molčala, dvoje temnih, svetlih oči ga bo samevala ob strani surove, ga preveva žal mrtvi postavi na odru in si pripravil papir in z^Čel mo- in se tudi ne bo oglasila ni- je začudeno gledalo iz venca odurne starke, ki pač ni zmo- Pred njenim
da izve od nje ime dame, ki se je odstranila tako nenado-
mizico, klonček
napravila zopet po-i in se umaknila v
je bif po očarujoči milini mar- triti svoj predmet
koli več — zakaj deklica
mornatobledega obraza, ki ga Slika, ki jo je gledal pred vendar mrtva.
je zapazil šele zdaj, tako pre- seboj, je bila že sa*»a na sebi Istinitost — cja, našel jo je! vzet, da je pri tem pozabil na dovršen unr tvor. Ako bi ho- Pri teh mislih je strastno pri-
je kodrastih las.
TRETJE POGLAVJE. Čuteče srce doživi često
pravi elizij. ki božanski dih, genijem je vz-
trenutke, ki nosijo na sebi §al.
žna, da jo tolaži in pomiri, i trepetal do dna duše, njena "Ali ne stanuje noben vaš lepota ga je omamila. Ko je sorodnik v tej hiši?" je vpra- nato obmolknila in sopeč s
prosečim pogledom stala pred njim, je bila zopet nežno, bo-
vse drugo in kakor okamenel tel posteljo, oM *ko. cvetko in jel za papir in svinčnik. Ne znak sartjavosti, nadčutnosti.| žalostno je odkimata.
obstal pred njim v strmečem luči sam uredbi, bi ne mogel samo za neznanega Montelli- Takega je doživel pravkar("AIi ne morem iti po nikogar, ječe dekle, ki je hrepenelo občudovanju.	ustvariti skladnejše celote, ja hoče ovekovečiti to angel-!Hamilton Degraw. Nikakor,ki bi vam pomagal?" je prosil po sočutju in želelo zaupanja
Ako je ta, ki jo naj slika, Vse je bilo urejeno, kakor ie sko prikazen; nekaj dragoce- ni mogel imeti za istinitost,'silneje in se obrnil proti iz-koliko zanosa! nMogo mikav- bilo potrebno, umetnik je Ie nejšega si hoče prisvojiti ka- kar se je godilo pred njim; hodu.
kor nizkotni denar, ki ga je začudenja prevzet je stal ka-1 Zdrznila se je in ga prijela prejel za plačilo— pravico do kor bi bil okamenel. Toda ko za roko. "Ne zapustite me".
umetniške obnovitve teh po-j je deklica dvignila roke in gaje prosila. "Ne tez, ki ga bodo odslej nepre- raztresla cvetke po postelji, dokler vam nisem
Slovenskemu občinstvu in raznim prizadetim društvom naznanjam, da bo za časa moje odsotnosti na mojem uradu namestnik-zdravnik in sicer od 7. do 9. ure zvečer vsak dan, po 1. juliju pa tudi čez dan. Pogovdtfte se lahke z njim v slovenskem jeziku. Vse telefonske klice pošljite na moj dom:
Eddy ceton
8411-M. 1911-L.
Prin-
Dr. F. J.
6233 ST. CLAIR AVE.
nih obrazov in oblik je živelo nastavil svinčnik.
v njegovi domišljiji, toda ta- Toda, kar bi v drugačnih kega obraza še ni gledal nik- okoliščinah izvišil z največjo dsfr! Toliko angelskega v nje- lahkoto, to mu )e postalo na-govi čistosti in vendar toliko enkrat najtežja naloga sveta, človeškega v izrazu bolestne Obotavljal se je. omahoval — vdanosti. Le na slikah veli- zagonetnost položaja ga je kih umetnikov vidiš glave s popolnoma zbegala. Kdo je tako Čudovitimi potezami, s tako nežno oblino brade i;i lica. Ni živela lepša ženska je ona starka? Kaka bolezen na zemlji, kakor je bila ta mr- je uničila življenje krasnemu tva. Kar je nežni spol v nje- bitju, ne da bi mu zapustila govih očeh do tedaj obdajalo tudi najmanjšo sled svoje uni-s tajinstvenim čarom neizrek- čujoče sile. Niti fino obliko-Ijive nežnosti, vse to je leža- vanim rokam, ki so se bleščalo pred njim utelešeno na te le izpod nagubane odeje, ni snem prostoru, ožarjeno v smrt vtisnila svojega zname-blesku sveč. Njena glava je nja. Ali morda ni umrla na-počivala na belosvileni blaži- ravne smrti? Ta misel se ni niči, obdani z neštetimi ko- dala zadušiti. — Ali želijo dri; eden izmed njih je ljub- imeti sorodniki ali prijatelji ko valovil čez njene prsi, in njeno sliko, ali bi naj služila umetnik je nehote čakal, da gosposki v namene, na katere se začne kodre vsled dihanja ni maral misliti? Navzočnost gibati — tako malo je bila (starke mu ni dala nikakega
je čutil da izginja čar, in je začel počasi umevati Čudež. Zavidal je smrti njeno žr-
staho spremljale kot najvišji vzor.
Navdušenje mu je vodilo svinčnik. Na veliki poli pred tev in presrčno žele5. da bi vi-bila ta mlada deklica? Kdo njim se je začel prikazovati,del deklico živo; toda zbal se je bil gospod Montelli? Kdo v krasnih obrisih obraz slad-,je pred obistinitvijo svoje na-
ke spavačice.
Preveč je bil zamišljen v
Kako ginljiva je bila njena skromnost pri tej vse obvla 4ajoči moči! In v posesti takih nenavadnih darov jo je odidite,'mogel en neuspeh ustrašiti? zaupala j "Ah je mrmrala, pred vami zakaj sem si v svoji pregre-( morem tako peti, pred občin-šnosti hotela končati življe- stvom nikdar!"
nje; gotovo je tako početje v vaših očeh greh."
"Ali je mogoče — vi sami
"V resnici ne?
"Nikdar!"
"Toda. ljubi otrok, kako morete biti o tem tako pre
vsa prikazen podobna mrtvi sliki.
Toda bila je vsa brezgibna, kakor tudi voščenobledc trepalnice zaprtih oči. In ko
se
pojasnila. Zdelo se mu je verjetneje, da je ta oseba v službi policije, kakor pa daje zaupnica sorodnikov nežnega, krasnega bitja, ki je leža-je umetniku vsilila neovržna 1° Pred njim.
gotovost, da je deklica v res-1 Ostro nasprotje je vladalo niči mrtva, so njegovo nntra^tudi med tem, kar je spadalo njost razrivale bolečine obu- k sliki, ki bi jo naj izvršil, in pa. Ako je dozdaj njegovo med ostalo sobno opremo, oko občudovalo žensko mili- Blago iz dragocene svile in no in krasoto, je spoznal, da fine mehke volne, bogate veje bilo tu zadeto njegovo srce.'ženine in prelepe cvetke so Čustvo, ljubezni podobno, se krasile oder. Zunaj čarobne-
ni mogel nadaljjevati.
de ter se resno vprašal, je li(Solze so ji zalile oči. in tudi,pričani? Vi ste mladi, navadi-še pri zdravi pameti. Celo njegove so postale vlažne, da(te se na občinstvo, dobite po-
svoje delo. da bi se ozrl na njen glasni klic ga ni mogel,je pri tem pozabil, kar je gum in si priborite najsijaj starko, ki je sedela na stolu popolnoma prepričati; šele pravzaprav nameraval storiti.|nejši uspeh. Vaše zmožnosti
za njim. Drugače bi se pač ko se je vzravnala in začela začudil, zakaj mu s pogledom govoriti, ga je spreleteto div-sledi tako pazljivo in vendarle veselje, in vendar so bile tako skrivoma, zakaj odmika zagonetne besede strahu, Id od njega oči samo toliko, da jih je spregovorila.
se ozre na uro. nato na dekli-
"Zaupajte mi svojo bolest", morajo priti do veljave. Bog jo je slednjič prosil. "Kako, ne pokloni človeku takega Kendar morete tako mlada, in glasu, da bi izvenel neslišan."
gostite, tako krasna, si želeti smrt, predno ste življenje prav spoznali?"
"Ker so se mi načrti sra-
"Živim! je zaklicala. Torej,
co in zopet nanj. Nekaj tajin- ste me le varali!" Gledala je]
stvenega je bil9 v njenem ve- divje okoli sebe, dokler ni z#- motno izjalovili, ker je zame denju: mrzličava vznemirje- pazila starke. "Annetta!" jjyvse končano".
nost njenega obraza je nara-| pozvala ter se obrnila k njej/ -----*
ščala ,čim bolj se je pomikal Razgovora ni razumeli ker je kazalec na uri proti devet.'govorila v tajnem, neznanem Očividno je pričakovala, da jeziku starke. Naglo in ne-nastopi odmor; toda kakšen? mirno ji je ta odgovorila ne- ime mlade umetnice, ki jel Prestrašila se je in je bila Vse to se je godilo za hrb- kaj stavkov, nato si je deklica komaj pred enim mesecem .nenadoma vsa spremenjena, tom umetnikovim neopaže- z dlanmi pokrila obraz in za-1 prvič nastopila v operi v pol- (Dalje prihodnjič.)
"Bog — pravite?" S čudnim poudarkom je izgovorila to besedo. "Ali verujete na Boga?" ga je vprašala in raz njen obraz je odsevala bojazen.
Za vas je vse končano?" "Gotovo, in tudi vi boste "Da — jaz sem Selina Val- nanj verjeli, ako boste dovolj di!"	I časa živeli in okusili njegovo
Selina Valdi! Poznal je dobroto."
no; zanj je bilo v tem trenut- čela ihteti. Vendar se je kma-|nem čaru lepote pred mno ku življenje, upanje in ljube-(lu opogumila, dvignila je vlgoštevilnim občinstvom. V zen združeno v potezah svin- obupu oči in njen pogled se odločilnem trenutku ji je od-čnika. V tem navalu ustvar- je srečal z umetnikovim, ki povedal glas. Z iskrečimi oč-janja bi ga ne moglb prav nič se ji je zdel tako prijeten, da mi in trepetajočimi ustnica-motiti; vsak ropot na klic bi je pozabila na besede polne mi je hotela očarati občin-brez sledu izzvenela v njego- stida in bolesti, ki so ji bile stvo s sladkimi melodijami, ki yi bližini. Toda niti najmanj- očividno na jeziku.	so ji polnile srce, toda nitij
šega glasu ni bilo čuti; celo Zanj je bil to očarujoč tre- najmanjšega glasu ni bilo tajinstvena čuvajka za njim nutek. Ko je zrl v oči, se ni slišati — spremljajoč orke-| je vnelo v njem. toda plam- ga kroga, ki so ga razsvetlje- .se je komaj drznila dihati, mogel več premagati. "Niste ster je igral sam. Le preža-telo je za podobno brez živ- vale voščene sveče, si opazil Ko je začela ura biti. so bili mrtvi!" je vzkliknil skoro z lostno stokanje se je izvilo iz
ti lahni udarci preveč za nje- otroškim veseljem. "Bogu njenih prs, dokler se
ljenja, za prsteni oklep brez le obledele ni oguljene zasto-duše.	i le obledele starinsko pohi-
Nad lastno nespametjo /a- štvo. Vse je pričalo o revščini rudevajoč se je odmaknil in in nezadovoljnosti, le v bliži-njegove oči so zopet iskalo ni mrtve deklice sta gospo-starko. Ta ni bila daleč. Se- dovala krasota in bogastvo. * dela je sključena na nizkem čim dalje je razmišljal o stolu v nasprotnem koncu nenavadnem dogodku, tem sobane, skrivaje obličje v dla- bolj je bil prepričan, da nima
ni sra-
ne ostarele živce: planila je bodi hvala, da bi že zdaj pod- motno premagana in uničena pokonci in se nato sopihajoč legla mogočnemu uničeval- zgrudite na tla za zastorom. zgrudila na stoi ter trdno sti- cu. Srečen sem, da vas vidim Selina Valdi! — Kako dobro snila roke. kakor da hoče po- živeti, akoravno ne vem ni- se je spomnil na ime, na vse miriti srčne utripe.	česar o vas. niti ne pqzriam govoričenje in grajo, ki je sle-
Umetnik je nadaljeval jp vašega imena."	{dila njenemu porazu. Brez-
ROYAL MAIL
Poobla&fiene od jugoslovanske vlade. Direktna voinja med New-York- Cherbourg -Hamburg burg. Moderni, krasni "O" par-niki: "OHIO" "ORCA" "ORDUNA' "ORBITA" Cena v Evropo od $125 za II. razred. Od $90 naprej za 3, raz.
Privatne kabine v 3. raz. Kupite seda) tikete. Kvota se odpre 1. julija. Pišite na . THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 20 Broadway New York.
Priporočam vsem ženam in dekletom, Slovenkam in Hrvaticam, nevestam in tovariškam svojo trgovino, zlasti za nakup vsakovrstnega blaga na jarde različnih vzorcev, gingham, svila in vsakovrstno drugo blago. Pri nas dobite na izbiro spomladanske obleke, bluze, krila in drugo obleko.
Priporočamo se ženam in dekletam, ktera še nima spomladanske suknje ali pa slamnika, pridite sedaj in si zberite po vašem okusu. Najtopleje se priporočam našim ženam in materam za nakup vsakovrstnih oblek za njih dečke in deklice.
Vam, nevestam in tovariškam je tudi znano, da skrbim za vas. Pri meni dobite vse potrebno, krasne obleke za tovariške in neveste, vse potrebno posteljno perilo, seveda, kovtre, blenkete, povštre in drugo. Pridite k nam, predno greste v mesto, in jaz vem, da boste zadovoljne. Na dan poroke vas opravimo in počešemo brezplačno v vašo največjo zadovoljnost Se priporočam
A. Anzlovar
6202 ST. CLAIR AVE. "f
m V,
$a- i »j
delom.
Namah se je izvršila izpre
Bolestno se je nasmehnila, mejno sočutje se ga je polo-"Tudi vi ste meni neznani, tilo in prijel jo je za roko.
ni ter se neprestano gugala. policija opraviti ničesar s to memba v hiši. Nihče ni vsto- Toda jaz sem za svet, živllje- Ona pa je nadaljevala:
An. ui c: i,««--1«	.. u	•- —J----*- i—•— j.	'L,!— i-1 "Selina Valdi je umetniško
ime, s katerim sem se hotela
rafa navadnega, neumljU/ega se je vorim. diham in trpim. Pri* proslaviti pred svetom. Moje e inldoeouilo. nekaj, kar je Ha- čakovala sem smrt, hotela pravo ime je Jenny nu Degravvu pognalo sem umreti, a zdaj sem pre-prijatelj ali pa le ljubitelj potne srage na čelo in kar je varana in še živim. Čemu. o.
umetnosti si je hotel te čudo- vznemirienost starke poveča- čemu?"
platnu oveko- lo do viška. Kaj neki je bilo?, Umetnik je prestrašeno Ia z glavo?
je vprašal umetnik^ "Ali ne večiti, predno zginejo za — Umetnik je prisluškoval s strmel v njo. Slika mifu se je poln pričakovanja in jo je morem $ njim govoriti? Mi- vedno. Zategadelj so poslali pridržanim dihom. Kako mu- je spremenila v sliko obiipa.jhotel navdušiti; toda ona se slim namreč gospoda, ki mi po njega, umetnika, in ga pla- čna je ta tišina! In zdaj zopet Četudi ni bil ta pogled nič je zdrznila pred njim in ime-
kakor da bi si hotela potola-	uprizoritvijo. Ne; ako bi ta pil. in vendar se je zdelo, da nje in za vse izgubljena, in
žiti tiho bolest. Ko se ji je	rabila sliko za svoje namene, ni več isti prostor. Nekaj ne- ne smela bi biti tukaj, da_go-
približal. je starka dvignila	bi bila poslala po fotog
oči. fei -so.bile suhe, in v nje-	in si prihranila luči. cvetke m;uu
nih prostaških, skoro zlobnih	draperijo. Kak sorodnik, kak mi potezah ni zapazil najmanjšega sledu bolesti.
vite oblike na
'Kje je gospod Moptelli
Zakaj ji je zastaja beseda? Zakaj ga je pogledala tako [čudno, povesila oči in zmaja-Pogledal jo
je danes zjutraj poslal tole pismej in mi naročil, da napravim sliko."
P} mu
itr
bi
se s stra-
rahli
čali naprej, da
hom ne odvrnil od te tajin- dih in vendar /stvene naloge. Toda čemu to poln obetov,
vzdih — koimaj kot manj tako da je
mikaven, vendar se je na
izgovorila. "Ah. poza-čudovit, polotila nepoklicanega gle- bila sem — je mrmrala — umetnik dalca mučna neprijetnost;.obljubila sem. da ne izdam
NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave; in 6ist cesta. S posebno skrbnostjo i zde lujemo zdravniike predpise. V zalogi imamo vse, kar je treb« v najboljši lekarnL
dala Razumljivega skrivnostno početje? Zakaj planil kot na vzmetu raz svoj čutil je. da tukaj ni na mestu [svojega imena. Dovoflj, jaz naprodaj je dobro Mrmrala je sicer ni bilo nikogar v celi hiši, ki sedež. Enako se je dvignila in je ugibal, ali naj govori ali sem Selina Valdi in sem se j JJl/na^dan.
toda v neznanem jezi- bi mu razumno odgovoril na tudi starka. Ko je zapazila zbeži.
slo-
brezuspešno trudila, da pri- zveite na 1568 e. 40th st.
o upeljana Proda 20 kant cena. Po-(63)
PRILJUBLJENI NEDELJSKI IZLETI
via
NICKEL PLATE ROAD
ie začnejo V NEDELJO, 6. MAJA
in nadaljujeio vsako nedeljo tekom poletja
PO ZNIZANIH POVRAtNIH voŽNJAH.
V MNOGO ZANIMIVIH MEST ZAPADNO OD CLEVELANDA,
Nickel Plate nudi na)niije cene med Chicago, New York in dragimi mesti. Polne informacije dajemo s veseljem za vsako voinjo. Oglasite ae:	1
Cbas. Elliott, a P. A.
2010 E. 9th St.
Cherry 2000
Central 328
Postaja Euclid Ave. 120. cesta. Broadway & 11th, West 25th in Rocky River (Lakewood.)
HlftA NAPRODAJ za 2 družini, zdo-lej trgovina z 2 sobami, zgoraj 5 sob, zadaj zidana garaia za dva avtomobila. Proda se tudi stroj za izdelavo cement blokov, mera 12x 24. Vprala se v upravi lista.
■ }
(61)