Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, Četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovnl rač. 10.G03. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela Btran' Din 2000.—, pol strani Din 1000.=», četrt strani Din 500.=, V» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.=* Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20< lavna dela v naši tfrZavL Da se reši vprašanje brezposelnosti, ali vsaj omili njegova težina, so se v posameznih državah napravili velikopotezni načrti o izvršitvi velikih javnih del (cest, mostov, železnic itd.). V nekaterih državah so nekaj teh načrtov že izvršili, druge pa izvršujejo v Okvirju razpoložljivih gmotnih sredstev. Tudi v naši državi obstoji namen in načrt javnih del, ki bi precejšnjemu številu brezposelnih oskrbela delo ter zaslužek. V to svrho so bili z zakonom z dne 23. decembra 1932 povišani vsi neposredni davki. Prišle so povečane in nove trošarine, podvojeni davek na poslovni promet, poostrena praksa pri odmeri pridobninskega davka. Ker si so bili pristojni činitelji v sve-sti, da bi v okvirju teh gmotnih sredstev bilo prav težko, ako ne sploh nemogoče, da bi se uresničil kak večji načrt javnih del, se je vlada naše države obrnila na Zvezo narodov v Ženevo po pomoč. Zveza narodov je na podlagi resolucije od 24. septembra 1932 o pomoči agrarnim državam izdelala posebno spomenico, ki jo je predložila svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Ta spomenica vsebuje program organizacije in finansiranja javnih del pred vsem v Jugoslaviji, Rumuniji, Bolgariji, Poljski, Letonski in Madžarski. V tem programu javnih del, ki ga je osvojila Zveza narodov, je naša država vpisana za sledeče postavke: Predsednik Mandžurije Puy, katerega bodo proglasili za cesarja. j švic. frankov 1. za zgradbo cest . * \ 137,510.000 za zgradbo ene železniške proge in mostu čez Donavo............50,500.000 3. za zgradbo belgrajskega pristanišča..........10,200.000 4. za izboljšanje železniškega omrežja .. . . . 180,000.000 skupaj 378,200.000 Komisija zveze narodov je iz tega načrta sprejela sledeča dela, ki imajo prednost, ker se smatrajo za rentabilna: za zgradbo cest (1. točka) 137,510.000 in za izboljšanje železniškega omrežja (4. točka) 180,000.000 skupaj 317,500.000 ali okoli 4 milijarde dinarjev. Ta javna dela v Jugoslaviji naj bi so. izvršila s pomočjo mednarodnega sode« lovanja pod vodstvom strokovnjakov. Zveze narodov. Načrt te Zveze se bode pretresal v posebni komisiji, ki jo določi svetovna gospodarska konferenca. O. njegovi nadaljnji usodi se sedaj ne more nič prerokovati. Mednarodni kapital ne odpira rad svojih tresorov (blagajniških predalov), ko gre za podporo finančno slabejših držav. Dolgo časa premišljuje, potem obljubuje, potem, ako gre gladko, sirene in čez dolgo časa začne z uresničenjem sklepa. Značilen dokaz nudi za to lozanska pogodba, ki je obljubila in določila Avstriji precejšnje zunanje posojilo. Preteklo pa je od tega časa leto dni in komaj nedavno je sedanji avstrijski finančni minister dr« Buresch dobil zagotovilo, da se bo ob« ljubljeno posojilo začelo izplačevati. Hitlerjanska divjaštva zoper cerkvene zgradbe. Ob Osojskem jezeru na Koroškem stoji lepa župnijska cerkev, ki je bila pred leti prenovljena. Hitlerjan-cem je kot znamenje katoliške vere trn v peti. Zato so jo zunaj in znotraj po-grdili s kljukastimi križi in ostudnimi napisi. Cerkvena oblast je odredila, da se cerkev začasno zapre. Orožništvo, ki išče narodno-socialistične zločince, je kot močno osumljenega zaprlo tamoš-njega učitelja Jurija Kaufmanna, ki je zagrizen hilerjevec, in dva brezposelna človeka. Hitlerjanci so tudi pogrdili nekaj križev, ki stojijo ob cestah in stezah, in nekaj Marijinih kapelic. Koroški hilterjanci širijo letake, ki pozivajo njihove pristaše, da izstopijo iz katoliške Cerkve. So torej verni sinovi nekdanjih losvonromovcev, ki so toliko zlega prizadeli katolicizmu v stari avstrijski državi. Kakšno ie hitlerjansko sovraštvo do vsakega izraza katoliške ideje, dokazuje tudi poročilo, ki je do-šlo iz Tirolskega. V mestu Erlu obstoji že 300 let kmetijsko pasijonsko gledišče, kjer se je že skozi tri stoletja predvajalo Kristusovo trpljenje. V noči od 18. na 19. julije pa so hitlerjanci zažgali to poslopje, ki je bilo lani prenovljeno s stroški 100.000 šilingov. Požar je uničil celo poslopje, ki je bilo iz lesa, pa tudi mnogo nekaj sto let starih zgodovinskih oblek, orgle in druge umetnine. Še predno so hitlerjanci zažgali po- slopje, so ga poslikali s kljukastimi križi.. Nabili so tudi po mestu lepake, v. katerih napovedujejo Erlž ...lom maščevanje, ker so se izjavili zoper priključitev Avstrije Nemčiji. Nemško narodno-socialistično pojmovanje umora. Pred 10 leti je bil v, Nemčiji umorjen zunanji minister Ra« thenau, ki je začel v Nemčiji politiko sporazuma, sprave in miru med narodi. Umorila sta ga dva nekdanja nemška oficirja: nadporočnik Kern in poročnik Fischer. Po izvršenem umoru sta se morilca nekaj časa skrivala v gradu Saaleck. Ko sta pa videla, da no moreta uteči policiji, sta izvršila samo-umor. V proslavo teh dveh mož in njihovega junaškega čina so dali narodni socialisti vzidati nad durmi gradu Saaleck spominsko ploščo z napisom: »Tukaj sta umrla dne 17. julija 1923 junaške smrti za veličino nemške domovine naša tovariša Erwin Kern in Herman Fischer.« Ob tej priliki so se vršile velike narodno-socialistične slovesnosti, ki se jih je udeležila tudi uradna Nemčija. Tako se proslavljajo mrtvi morilci, živi pa dobivajo v sedanji Nemčiji zaščito. Takšne zaščite je deležen Gustav Rieder, ki je v Avstriji z bombo ubil dunajskega juvelirja Fut-tervveita ter ubežal v Nemčijo. Ta mož je prej bil dolgo let v Leobnu na Gorn, Štajerskem ter se je pečal z vinotršt-vom. Ker ni nič razumel o tem poslu in je bil vrhtega sam najboljši gost v svoji vinski trgovini, je ista pretrpela popo-len polom. Po gospodarskem porazu jo Rieder postal dejaven član narodno-so-cialističnih napadalnih oddelkov ter jo !;akor rečeno umoril dunajskega juve-jrja. Ko je pribežal v Nemčijo, ga tamkaj niso postavili kot morilca pred sodišče, marveč so ga napravili za paznika v zbiralnem taborišču v Dachauu, kjer so zaprti takšni, ki hitlerjancem niso po godu. Rieder je pisal v Leoben karto, v kateri sporoča, da se mu prav dobro godi. Da je takšno duhovno ozračje, ki sedaj vlada v Nemčiji, ugodno za politične umore, je jasno. Tako so početkom preteklega tedna našli v neki mlakuži blizu Frankfurta truplo bivšega narodno-socialističnega poslanca Schäferja, ki je bil ustreljen Iz revolverja. Ker je bil Schäfer udeležen pri razkritju nekih za narodno-socialistič-no stranko neprijetnih tajnosti, je sedaj podlegel maščevalnim rokam svojih nekdanjih tovarišev. Kako poceni je danes življenje v Nemčiji, dokazuje slučaj münchenskega advokata dr. Spiegela, o katerem poroča angleški list »Daily Herald«. Po zadnjih volitvah so narodno-socialistični napadalci zgrabili dr. Spiegela, ga pretepli ter ga z raztrganimi hlačami peljali po mün-chenskih ulicah z napisom okoli vratu: »Pritožil se bom pri policiji.« Potem so ga zaprli v zbiralnem taborišču v Dachauu, kjer so ga, kakor poroča omenjeni angleški list, ubili. Narodni soci-filigti kajpada trdijo, da se je to zgodilo, ker je dr. Spiegel hotel uteči. Borba proti brezboštvu. Švica je zadnji čas postala torišče pojačane brez-božniške agitacije. Odkar je Hitler v Berlinu raztepel komunistično brez-božniško internacionalo, se njeno središče vedno bolj prenaša v Švico, in sicer v mesto Bazel, kjer se je izvršilo zedinjenje z dosedaj obstoječim brez-božniškim središčem v Zürichu. Iz Ba-zla se sedaj mečejo brezbožniške mreže po vsej Švici, ki so namenjene predvsem mladini. Voditelji so započeli akcijo, ki deluje z vsemi mogočimi sredstvi, duhovnimi in gmotnimi, da pridobijo na svoje limanice ljudstvo- oso-bito mladino obojega spola. Ker delovanje brezbožniških ribičev ni ostalo brez uspehov, so se konzervativni živ-lji med katoličani in protestanti dvignili k odporu. Zadnji čas je to vprašanje prišlo v pretres pred Zveznim svetom v Bernu. Katoličani in protestan-tje so združili svoje sile, da zakonodav-nim potom preprečijo agitacijo in širjenje brezboštva na švicarskih tleh. Stavili so predlog, ki poudarja, da je delovanje ustanov in organizacij, ki javno in dejansko pobijajo krščansko vero, neskladno z duhom zvezne ustave, ki začenja z besedami: »V imenu Boga Vsemogočnega.« Radi tega pozivajo zastopniki Zvezni svet in osrednjo vlado, da podvzame vse mere sigurnosti za Vzdrževanje moralnega reda in verskega miru v državi. Razprava o tem predlogu je trajala dva dni: 20. in 23. junija, ter je bila živahna in mestoma prav etrastna. Rezultat glasovanja je bil: 70 glasov za predlog, 47 proti njemu. Na osnovi tega predloga, fci ga je večina sprejela, pripada izvršni oblasti pravica in dolžnost, da zavre in zatre brez-božniško agitacijo. Da se to tem bolj omogoči, se sedaj vrši velika agitacija med švicarskim ljudstvom, da se potom ljudskega glasovanja členu 49 zvezne ustave dostavi ta dodatek: »Na celem področju zvezne države je prepovedano na katerikoli način — z besedami, spisi, slikami, filmi in si. ime božje zasmehovati ali poniževati. Prepovedane so organizacije in ustanove, ki se borijo proti veri v Boga; njihova propagandna sredstva se morajo uničiti. Zveza naj donese neobhodno potrebne mere zoper prekršitelje teh določb.« Truplo sv. Franca Ksaverje. Veliki misijonar in nebeški zaščitnik misijon-stva sv. Frančišek Ksaver je umrl 27. novembra 1552 na otoku Sancianu, njegovi telesni ostanki pa so shranjeni v mestu Goi v Sprednji Indiji ob morju, in sicer v stari jezuitski cerkvi. Na prošnjo državnega guvernerja za portugi-ško Indijo v Goi je tamošnji patriarh dovolil neki ožji skupini ljudi, da si ogledajo telo apostola Japonske in Indije, ki se shranjuje v prestolni nekdaj-ni jezuitski cerkvi v Goi. Ko se je krsta v prisotnosti patriarha in drž. guvernerja odprla z dvojnim ključem ter so dvignili z obraza pregrinjalo s svile, so prisotni na svoje veliko začudenje videli, da je telo sv. Franca popolnoma ohranjeno. Obraz je dobil pregamentno barvo, toda ima svež izraz premišljevanja, ponižnosti in blagosti. Vse črte lica so popolnoma ohranjene kakor tudi ostalo telo. Desne roke niso našli v krsti, iker je že davno prenesena v Rim. Odprtj? krste so filmsko posneli in svetnikovo telo fotogra(ir^lj. Tako Bog časti svoje velike služabnike. Evharistični shod za lendavsko dekani j o se bo vršil dne 15. avgusta t. 1. v Turnišču v Prekmurju. Proslava iSOOlrtnfce m-šega GtireScnla w dchanlll Mirilior desni ftreg. Po naročilu sv. Očeta se naj obhaja letos 19001etnica prasv. Evharistije in Kristusove smrti in s tem tudi 1900Iet-nica našega odrešenja. Škofijski ordi- nariat želi, da se ta sveti spomin po celi škofiji proslavi po dekanijskih evha-rističnih shodih, v posameznih Župnijah pa s »tednom molitve in pokore« in po »otroški nedelji«. Tudi dekanija Ma-^ ribor desni breg se hoče Kristusu hva-? ležno oddolžiti za njegovo brezmejno ljubezen do nas in proslaviti njegovo 19001etnico na sledeči način: 1. Dekanijski evharistični shod bode prvo nedeljo meseca avgusta, to je dne 6. avgusta,- na praznik Kristusovega ijg premenjenja na gori Tabor. Shod bo v romarski cerkvi v Rušah, ki je nekako v sredini cele dekanije. Na shod pridejo vse župnije v procesijah. Kdor rie more s procesijo, se lahko pripelje z vlakom v Ruše. V Rušah bo ob 6. uri farno sv. opravilo, po katerem se bode Najsvetejše izpostavilo. Ob pol 8., 8. in pol 9. uri bodo tihe sv. maše. Ob 9. uri bo v. cerkvi jubilejna pridiga in sloves}-na sv. maša, obenem zunaj cerkve tiha sv. maša, nato procesija s presv. R. T.; za sklep bodo pri kapelici na trgu posvetitev Kristusu, litanije S. J., zahval-nica, sv. blagoslov, in pesem »Povsod Boga«. Za nazaj imajo udeleženci vlak ob' 12.06 in 14.18 v smeri proti Mariboru in ob 13.44 in 15.06 proti Fali. 2. Kot priprava na shod se bo v vsaki župniji obhajal v četrtek, petek in soboto pred shodom »teden molitve in pokore« po navodilu v škof. »Oglasniku« stran 36. Tako bodo verniki imeli lepo pjylpg,nost, prejeti sv. zakramente, zlasti ker je iTmenjeni P£|ek prvi petek S. J. Za spokorno procesijo pa za vse velja, pot v Ruše. 3. Kot primeren zaključek jubilejne slovesnosti bo v posameznih župnijah' v nedeljo dne 13. avgusta ali drug primeren dan »otroška nedelja« po navodilu v »Oglasniku« stran 37. Tako se bodo vsi stanovi združili pri Kristusu, svojemu Kralju- združile pa tudi lepo vse tri škofijske proslave sve-> tega leta po želji Katoliške akcije. Letošnja redna skupščina Društva narodov bo sklicana 25. septembra. Mussollni šestkratni minister. Vojni minister Gazzera in državni podtajnik v vojnem ministrstvu sta odstopila. — Kralj je poveril vodstvo poslov vojnega ministrstva ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Mussolini vodi šest ministrstev: predsedništvo vlade, zunanje ministrstvo, notranje ministrst- Dr. Janko Pihlar specialist za notranje bolezni Maribor, Prešernova ulica 2 ordinira redno vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. do i. ure. Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. 1 vo, ministrstvo za korporacije, vojno ministrstvo in začasno tudi letalsko ministrstvo. Konkordat (pogodba) med Vatika-nom in Nemčijo je bil podpisan dne 20. julija t. 1. Pogodba obsega 34 členov in najvažnejši so naslednji: Katoliška Cerkev ureja v Nemčiji svoje zadeve samostojno. Verske, kulturne in dobrodelne katoliške organizacije so zaščitene. Duhovniki ne bodo smeli biti člani političnih strank. Redovi so svobodni. Katoliške mladine se ne bo smelo siliti k ničemur, kar bi bilo proti njenemu prepričanju. Nenemškim narodnim manjšinam je zajamčena u-poraba materinskega jezika pri službi božji, pri verouku in v cerkvenih društvih, je pa obenem tudi obljubila Sv. stolica, da bo ščitila v enaki meri nemške manjšine v konkordatih z drugimi državami. Širile „$1. Gospodarja!" [ Novi lavantinski knezoškof dr. Ivan Tcmažič je prejel papeževo pismo o imenovanju lavantinskim škofom. — Predpisano prisego bo položil ob priliki jubilejnih slovesnosti v Ljubljani. Dne 1. avgusta, na obletnico posvetitve za škofa bo prevzel uradno škofijske posle. Na Marijin praznik dne 15. avgusta se bo vršila v mariborski stolni cerkvi slovesna intronizacija. Spremembe oo. frančiškanov. O dveh spremembah smo že poročali zadnjič. Tokrat omenjamo v frančiškanski pro-vinciji nadaljne spremembe: V Nazaret je nastavljen iz bogoslovja p. Kasijan Farič. Iz Nazareta je prestavljen v Brežice p. Aikvin Oltavi; iz Rrezja v Nazaret p. Jože Alijančič. Od Sv. Trojice v Slov. gor. je prestavljen v Maribor p. Rupert Suhač. Iz Rrezja pride v Maribor p. dr. Stanislav Alijančič. K Sv. Trojici v Slov. gor. je prestavljen iz Rrežic p. Friderik Sailer. Pri Sv. Trojici je postavljen za vikarja tamošnji p. Ludovik Dovč. Iz Ročna je prestavljen na Brezje p. Emreik Landergott. — Iz Amerike je prišel na Brezje p. Benevent .Winkler. Slovesnost preobleke pri šolskih sestrah v Mariboru. Prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič je izvršil pri mariborskih šolskih sestrah slovesnost preobleke. Preoblečene so bile naslednje novinke: Unuk Matilda, s. Benedikta; Rojs Gi-zela, s. Leonita; Trobentar Lucija, s. Beatrika; Založnik Marija, s. Odilija; Meglič Marija, s. Venceslava; Ravtar Ana, s. Nila; Škrabe Marija, s. Broni-slava; Kalar Terezija, s. Krizanta; Jur-kovič Marjeta, s. Ilerma; Absec Ana, s. Perpetua; Strman Marija, s. Patricija; Zorlco Ana, s. Ivozima; Novak Marija, s. Rahela; Jurca Ana, s. Fiorina;, Ko-stanjšek Jožefa, s. Vivina; Anželjak Eva, s. Erazma; Lešnik Uršula, s. Ber-tila; Križnik Štefanija, s. Ivona; Javšo-vec Antonija, s. Ulrika; Svete Antonija, s. Damijana; Mavec Helena, s. Emilija; Mihelič Marija, s. Marcela; Humar Terezija, s. Alfreda; Karloci Marija, s. Serena. 701etnico rojstva in dOJetnlco mašni-štva je slavil v Cirkovcah pri Pragers-kem tamošnji g. župnik Anton Ravšl. Vsestransko delavnemu gospodu k dvojnemu jubileju naše čestitke! Vojak padel s strehe. Pri popravljanju strehe vojašnice v Melju v Mariboru je padel z višine prvega nadstropja vojak Darimir Maučič in se hudo poškodoval. Smrtno se je zastrupila v Mariboru v Barvarski ulici 391etna služkinja Helena Sovič. Po prepeljavi v bolnišnico je umrla. Po dolgem času pojasnjen vlom. Ponoči 1. februarja 1927 je bilo vlomljeno v poštni urad v Križevcih, kjer je vlomilec odnesel manjšo svoto denarja, dočim velikega zneska 45.000 Din k sreči ni našel. Tedaj so našle oblasti na steklu petrolejke dobro vidne prstne pdtise vlomilca. Vsa poizvedovanja ta-mošnjih orožnikov so bila zaman in je vlomilec varno odnesel pete. Te dni pj. je bil prijet v Murski Soboti delavec in godbenik Vincenc Horvat iz Reltincev, ki je bil osumljen, da je izvršil takratni vlom v križevski poštni urad. Ta domneva se je izkazala kot popolnoma pravilna, ker je daktiloskop mariborske policije ugotovil, da se prstni odtisi, ki jih je zapustil takrat vlomilec na steklu petrolejke, ujemajo s prstnimi odtisi prijetega Horvata. Z britvijo prerezal gospodarju vrat. Pri posestniku ob severni meji je bil te dni zaposlen v vinogradu kot dninar ruski begunec. Ker ni dobil za malico poleg kruha še mesa, ga je to toliko razljutilo, da je šel sam s to zahtevo k gospodarju, ki se je ravno bril. Med obema je došlo do prepira, med katerim je zagrabil dninar britev in z njo smrtno prerezal gospodarju vrat. Po zločinu je hotel pobegniti preko meje, a ga je obmejna avstrijska straža prijela. Roko je dobil v mladini stroj posestnik Ivan Govnik iz Rogoznice pri Ptuju. Težje poškodovani se zdravi v bolnici v Ptuju. Obsojen požigalec. Dne 18. julija je dajal pred mariborskim sodiščem odgovor požigalec Ivan Miki iz Žikarcev pri Sv. Barbari pri Vurbergu. Obtožnica mu je očitala, da je zažgal dne 11. julija t. 1. Kokoljevo viničarijo v Žikar-cah, v kateri je stanoval viničar Janez Škofič. Miki je bil hud na Škofiča, ker mu je slednji očital tatvino kokoši. V noči, ko je Škofič spal, mu je Miki z gorečo cigareto podtaknil ogenj. Spečega so komaj rešili iz gorečega poslopja, ki je pogorelo do tal. Obtoženi je dejanje priznal in bil obsojen na 4 leta robije in na plačilo 2500 Din odškodnine Ško-fiču. Neznani vlomilci so Gbiskali pri belem dnevu stanovanje Terezije Zajšek, posestnice v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Odnesli so iz zaklenjene omare razno zlatnino in gotovine za 350 Din. Vlom je bil mogoč, ker so bili domači zaposleni na polju. Eden poškodovan na glavi, drugi zaboden v prsa. V bolnico v Ptuj je bil prepeljan Alojzij Plohi, posestnik pri Šv. Andražu v Halozah z nevarno poškodbo na glavi. V ptujski bolnici se zdravi tudi Anton Kokolj od Sv. Elizabete v Halozah, ki je bil zaboden v prsa. Radi brezposelnosti v smrt. Dne 19. julija so našli železniški uslužbenci med postajama Št. Lovrenc na Drav. polju in Hajdino popolnoma razmesarjeno moško truplo. Po legitimaciji so ugotovili, da gre za Martina Gumzeja od Sv. Jurija ob južni žel. Tudi brzojavno pczvana mati je prepoznala v pokojniku svojega sina, ki je večkrat izjavil, da si bo radi nezaposlenosti vzel življenje. Žrtev obupa so pokopali pri Št. Lovrencu. Mesto ribe ujel žrtev brezsrčne matere. Nad Melanjskim brdom pri Gornji Radgoni je ribil v Muri Franc Kožar, posestnik v Meleh. Naenkrat je čutil v mreži nekaj večjega in težjega. Pri pregledu domnevanega ribjega plena je videl, da se je zamotal v mrežo novorojenček, katerega je pognala v vodo koj po porodu brezsrčna mati. Otrok je bil v vodi kakih 10 dni. Naplavijen utopljenec. V Zlatoličju pri Št. Janžu na Dravskem polju je naplavila Drava truplo moškega utopljenca, ki je bilo v vodi že par mesecev, ker je popolnoma razpadlo. Neznanec je imel na glavi luknjo v lobanjo. Podan je sum na zločin. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in del viničarije g. Franca Domanjka na Murščaku pri Ljutomeru. Škoda znaša 15.000 Din. Ogenj je nastal najbrž vsled neprevidnega odmeta tlečega cigaretnega odpadka. Radi uboja 3 leta zapora. Letos dne 19. marca je prišlo v Cankovi v Prek-murju ob priliki žegnanja do pretepa mod domačini in Avstrijci. Iz sosedne Avstrije so prišli na cerkveno slovesnost trije bratje Martine in igrali v rav-su glavno vlogo. Alojz Martine je sunil Jožefa Fenoša z nožem v hrbet in je zabodeni po par dneh umrl. Orožniki so prijeli ubijalca na povratku proti domu in ga izročili našim oblastem. Martine je bil obsojen dne 18. julija v Mariboru na 3 leta strogega zapora. Dva mladeniča utonila v Muri. Dva viničarska sinova: 181etni Alojz Maček in 251etni Anton Štrakel, oba iz Herce-govščaka, sta se šla kopat v Muro med vasjo Lutverci in Podgradom. Prvi je skočil v vodo Maček, se začel potapljati in klical na pomoč tovariša. Štrakel se je pognal v vodo, a Maček se ga je oklenil s tako silo, da sta utonila oba. Utopljenca so potegnili iz Mure v Krogu in ga tamkpj pokopali dne 17. julija. škedenj je pogorel vsled udara strele posestniku Simonu Jeznik v Št. Janžu, občina Vuzenica. V skednju je bilo 22 voz sena. Vrh smreke ji zlomil nogo. Z Urške se je vračala družba izletnikov. Med potjo jih je zajel silovit vihar, ki je vrgel na gdč. Pepco Sardonerjevo vrh smreke, ki je izletnici zlomil levo nogo. Ponesrečeno so spravili v bolnišnico v Slovenjgradcu. Razpust Zveze bojevnikov. Banska uprava v Ljubljani je razpustila z odlokom od 15. julija 1933 Zvezo bojevnikov v Ljubljani. Težko naložen voz drv se je prevrnil na cesti pri Laškem na 471etnega najemnika Cirila Drakslerja iz Hude jame in mu zlomil denso nogo. Šeno ubil — sebe obesil. Na Trebčah v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami se je doigral slučaj družinske žaloigre, ki je znak slabih sedanjih gospodarskih razmer. Franc in Marija Domitrovič sta imela osem otročičev, katere sta preživljala z dnino in povrh sta prebivala še pod tujo streho. Radi odpovedi 'delodajalca je prišlo med obema zakoncema do prepira, v katerem je udaril razburjeni mož ženo s težkim polenom ■f>o glavi, da ji je prebil lobanjo in je reva kmalu po udarcu izdahnila. Po Poveljnik poleta v izredne zračne višine Settle razlaga na svetovni razstavi v Člkagi gondolo. - >-<*z - ■ ' ' L, J Parada pred predsednikom francoske republike. uboju žene se je mož obesil v bližini hiše. Smrtna avtomobilska nesreča. Dne 23. julija se je zgodila ob 7. uri zvečer pri Dolnji Ribnici pri Brežicah avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ljubljanski lesni trgovec dr. Fr. Jenko je nameraval z avtomobilom po lesni trgovini v Hercegovino. Peljal je seboj medicinca Šolmajerja, svojo hčerko in ogrskega lesnega trgovca Haker-ja. Na neznatnem ovinku pri Dolnji Ribnici je dohitel avto voziček, katerega sta vlekla dva dečka iz Zagreba. Avto je zavozil, da se ogne, na kup gramoza in padel v jarek ob cesti, istočasno je še počila pneumatika. Pri padcu je počila trgovcu Ernestu Hakerju iz Arada na Madžarskem lobanja in je takoj umrl. Vsi drugi so odnesli le lažje poškodbe. Avto je šofiral smrtno ponesrečeni Haker, iki je bil celo avtomobilski dirkač. Litavska letalca Darius in Girenas sta srečno preletela Atlantski Ocean. Po posrečenem preletu se je razbilo letalo v Nemčiji in sta oba pilota smrtno ponesrečila. Šofer utonil. Radi. krča je utonil v Savi pri Štirni na Ježici pri Ljubljani 361etni šofer Alojz Taškar, pristojen v Brežice. Smrtno nevarne poškodbe. V Raplji-šče se je napotil 391etni posestnik Jurij Štravs iz Krupe pri Semiču na Dolenjskem. Ko je šel po vasi, je pričelo padati na njegovo glavo kamenje, da se je nezavesten zgrudil na tla. K na tleh ležečemu je tedaj pristopil neznan napadalec in ga s sekiro dvakrat udaril po desni strani plečeta. Udarca sta bila tako močna, da sta mu presekala kosti. Sorodniki so smrtnonevarno ranjenega Štravsa pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Je pa malo. upanja, da bo mož okreval. Dve dekleti utonili v Savi. V Ribnici pri Jesenicah na Gorenjskem sta utonili dve dekleti: 221etna Marija Matko-vič, edinka posestnika iz Koritnega, in 181etna Amalija Bizjak, posestniška hči iz Ribnice. Dekleti sta se kopali v Savi in sta se podali preko ne baš globoke vode proti nasipini, da bi se solnčili. Naenkrat jima je zmanjkalo pred ciljem tal in sta obe utonili. < Avtomobil zgorel. V soteski med vasjo Potoki in Koroška Bela je zgorel avto ljubljanske tvrdke Kern. V avtomobilu sta bila potnik in šofer. Iz nepojasnjenega vzroka je počila bencinska cev in avto so zajeli naenkrat plameni. Šofer in potnik sta se komaj rešila z voza, ki je gorel eno uro. Ogenj je uničil dne 21. julija v Za-vogljenu pri šoštrem na Kranjskem posestniku Janezu Porenta kozolec-dvojnik poln krme in detelje. Vnela se je še tudi streha na hlevu, a so preprečili večjo požarno nesrečo gasilci. Ogenj je moral biti podtaknjen. Starši, ki imate hčerke dijakinje, katere obiskujejo srednje ali druge šole v Ljubljani in jih želite imeti pod zanesljivim nadzorstvom, dajte jih v oskrbo šolskim sestram, ki otvo-rijo v mesecu septembru t. 1. novi zavod v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Zavod se nahaja v novo zgrajeni vili z napisom »Vila Raja« in leži nasproti nove tramvajske remize; vožnja K 50. rojstnemu dnevu Mussolinija. Sp omladi 1915 je bil Mussolini v Rimu aretiran radi povzročanja nemirov. s tramvajem V sredino mesta 10 minut. Go-¡enke so pod nadzorstvom šolskih sester učiteljic, ki jim nudijo po potrebi pomoč pri učenju. Hrana je zdrava in dobra, oskrbnina ja-ko zmerna. Sprejme se 12 do 14 gojenk. Podrobna pojasnila daje v mesecih juliju in avgustu prednica šolskih sester v zdravilišču na 'Golniku. ,, «jfHl Pap€I€W@ l€lO¥iŠC€. Znamenit zgodovinski dogodek se je odigral te dni čisto na tihem in neopa-ženo od javnosti v Rimu. Nekega popoldne se je odpeljal sedanji papež na svoje letovišče Castel Gandolfo ob Albanskem jezeru. Prvič od leta 1870 je Videlo omenjeno letovišče zopet papeža. Tla, na katerih je pozidan Castel Gandolfo, so zgodovinska. Na Albano, na staro Albo, so navezane pravljice o usta novitvi Rima in o izvoru latinskih narodov. V srednjem veku se je povspelo mestece do ponovne slave. Radi krasote pokrajine je pozidala tamkaj družina Gandolfo iz Genove gradyki je prejel po njej ime. Pozneje je prešel grad v last rodbine Savelli, konečno kot razvalino ga je dobila Sveta štolica. Urban VIL (1590) je zgradil iz razvalin novo palačo, katero si je izbral za svoje letovanje. Papeža Aleksander VIL in Klement XIII. sta znatno razširila letovišče, ga preuredila v mali Vatikan in okrasitev je bila zaupana najbolj slavnim umet nikom tedaj ne dobe. V Castelu Gan dolfo so se zbirali najznamenitejši vojaki, državniki, godbeniki in pesniki. Od leta 1870 ni prestopil praga letovišča nobeden papež. Poslopja, park in vrtovi so služili za začasni sprejem visokih cerkvenih dostojanstvenikov in HHHHHHHHSHEEHHHH Muc lisle, liste za ročna dela vseh vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 —< Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg i. ' ' * □□□HHHHHBSHHHHHSj nabožnih organizacij. V dobi zapušče-nosti sta se priklatila v letovišče še dva druga nepoklicana gosta: plevel je prerasel park in sobane so bile polne vzdu-j ha po trohnobi. Še le z Mussolinijem Sklenjena lateranska pogodba je na-pravila papeža za neomejenega gospodarja letovišča. Papež Pij XI. je v zadnjih letih' storil zelo veliko za Castel Gandolfo. Posest' okrog gozda so zboljšali, cele kvadratne kilometre kamenite zemlje so spremenili v cvetoče vrtove in sadonosnike. Albanski grič med Castel Gandolfo in Albano se ponaša danes z zeleno trato, po kateri se pase živina. Zraven so obsežne farme, ki so odkazane kokošje-reji. Pridelki v Castel Gandolfo ne služijo samo papeževi mizi, ampak celemu vatikanskemu mestu. Tamošnje prebiyalstvo se udeležuje z vso vnemo gradb delavskih naselbin in vzornih hlevov, modernih silosov in mlekarn. Stari grad so popolnoma prenovili. Ni več podoben srednjeveški trdnjavi, v. kateri je še letoval papež Pij IX. Italijanska vlada je podarila papeževemu letovišču leta 1929 vilo z obsežnimi vr-' tovi.in s tem je bil Castel Gandolfo znatno povečan. Ko si je sedanji sv. oče ogledal pre-navljalna dela in krog letovišča ležeče vzorne farme, se je vrnil pozno na večer nazaj v Vatikan. Žaloigra v zraku. O pretresljivi žaloig-ri v zračnih višinah je prišlo zadnje dni poročilo iz južno-vzhodne 'Afrike iz Keynalanda. Žrtvi sta angleški letalski kapitan in njegova mlada soproga, ki sta nastopila pred idnevi ženitovanjsko potovanje v letalu. Kapitan Rihard Ussher je bil nameščen nekaj mesecev v puščavskem mestu Nairobi v osrednji Afriki. Tamkaj se ¡je spoznal z lepo 201et-no hčerko predstojnika, polkovnika Hop-ley. Angleška kolonija v Nairobi tvori, kakor je to običajno po zelo iyročih pokrajinah, eno 'družino. Med kapitanom in oberstovo hčerkico je pognala ljube- Pavel Keller: 29. nadaljevanje in konec. „Shrivnostni stndcnec" Roman. *> - Poslovenil dr. Ivan Dornik". »Vi veste?« Odvetnik je planil kvišku. . .- ■, . < f « v »Od kdaj pa veste?« »Od sinoči. Prejel sem od tistega, ki je to nesrečno dejanje storil, pismo.« »Kdo? Kdo je?« je naglo in razburjeno silil vanj odvetnik. • * "t. Brez glasu je povedal učitelj: »Andrej Bogateč, rajnice brat.« Odvetnik je molče stopil k oknu in se zagledal na cesto. Učitelj pa je globoko sklonjen sedel na stolu in si brisal pot s čela in solze iz oči. Odvetnik so je obrnil proti njemu. Mehko ga je vprašal: »Ali imate pismo pri sebi, gospod učitelj?« Starček je prikimal, pa se obotavljal, da bi izročil pisanje. »To noč sem bil hude boje sam s seboj, če res moram povedati to. Bila je grozna noč. Mislil sem si, da ni treba, da bi bil Andrej zapleten v to zadevo in da bi slab veter zavel Čez grob nesrečne matere in nesrečne Katrice, ko je Čolnarjeva nedolžnost vendar že dokazana. Ali je res potrebno, da pismo izročim?« ... »Da,« je rekel advokat. »Vaša dolžnost, ki ss ne da odvrniti, je, gospod učitelj, da pripomorete pravici k popolni zmagi, da pobijete tudi najmanjšo sumnjo v Čolnarja, ki bi še vedno nekako visela nad njim, če ne izvedo ljudje resnice. Prosim, izročite mi pismo!« Učitelj je tipal .v. žep, izročil odvetniku pis-i mo, omahnil s svojo belo glavo na mizo, med tem ko je odvetnik bral: Rio de Janeiro, 1. decembra. 1 ./ Ljubljeni, spoštovani g. učitelj! «l. Sedaj pa Vam moram povzročiti največja razočaranje v življenju, moram Vam povedati,. Sv. O te firvafshi mladini Hrvatska mladina je priredila jubilejno romanje v Rim ter je bila 11. julija sprejeta od sv. Očeta. Na čelu mladine sta bila sarajevski nadškof dr. Ša-rič in zagrebški pomožni škof dr. Salis-Seewis. Sarajevski nadškof je sv. Očetu izročil darove bosanske katoliške mla-iline, med njimi lepo sliko, predstav-ljajočo bosansko pokrajino. Ko je sv. Oče stopil v dvorano (Ducale), je mladina navdušeno zapela prelepo hrvatsko Marijino pesem »Zdravo Djevo«. Nato je imel papež na mladino prisrčen nagovor, ki je bil takoj preveden v hrvatski jezik. Uvodoma je omenil prelepo petje ter je rekel: »To petje nam je poklicalo v spomin vašo drago domovino, ki je vam in nam tako mila, vaše hiše in domove, ki smo jih poprej opazovali na vašem lepem daru, na podani nam umetniški sliki, ki predstavlja del vaše domovine. Za nas pa je še lepši dar vaša prisotnost in vaš obisk, ki nam tako jasno in glasno govori, da imamo pred seboj dobre sinove in hčerke, ki so prišli, da obiščejo skupnega Očeta ter prejmejo njegov očetovski sv. blagoslov.« »Prišli ste«, tako je nadaljeval, »da obogatite svoje duše s plodovi svetega jubilejnega leta pod vodstvom vaših Škofov in jako številno zastopanih duhovnikov, ki vas v vseh prilikah in težavah skrbno vodijo k zveličanju, trudeč se, da v vaših srcih ohranijo vero ,vaših očetov. Prišli ste k nam kot zastopniki vseh stanov in slojev ter ste nam predali preko svojega voditelja, sarajevskega nadškofa, lepo adreso, polno dobrih in plemenitih sklepov, ki so, ko smo jih čitali, vzbudili v nas živo željo, da vas vidimo, da vas spodbudimo k nadaljni vztrajnosti v dobrem, ter vas blagoslovimo. Obljubljate nam čvrstost in vztrajnost v veri in posebno vnemo v krščanskem apostolstvu. Med vašimi gesli s-rio čitali besede: žrtev in apostolstvo, to je, da ste bili do sedaj ter tudi da boste v prihodnje pripravljeni prinesti in pretrpeti vsako žrtev, ki jo zahteva točno izvrševanje krščanskih dolžnosti, da hočete služiti Križu, z njim se ponašati, pod njim se boriti, ter po smernicah, ki so vam dane s Križa, živeti in umreti.« »Znano nam je«, tako je rekel papež naposled, »vaše dosedanje teženje in vaši napori v dobrem, toda tukaj ni zastoja, marveč je treba vedno imeti pred očmi opomin: Vedno boljše, vedno višje! Bodite v življenju pravi apostoli Križa in njegova želja se bo izpolnila! Iz njegovega presv. Srca se bo izlila po vaših dušah obilica njegovega svetega blagoslova. V tem smislu vam radi podelimo svoj blagoslov, vsem in vsakemu posamezniku od vas za vse in za vsakogar, za kar in za kogar želite, da bo blagoslovjen od nas. Blagoslavljamo vso vašo drago domovino. Blagoslavljamo ves vaš narod, vaše duhovnike z željo, da vztrajajo v svojem apostolskem delu in v oblikovanju Kristusovega življenja v vas, vaše škofe in vso njihovo čredo.« Razvanjo Gasilno društvo pripravlja za nedeljo dne 30. julija ljudsko igro »Lovski tat« Agilni kulturni delavci, ki so šli že z mnogimi igrami preko odra, zaslužijo priznanje. Slivnica pri Mariboru. V nedeljo dne 9. jul. je priredil salonski orkester »Guslar« koncert na vrtu g. Lesjaka, ki se je v vsakem oziru dobro obnesel. Orkester vodi splošno znani kulturni delavec, tamošnji šolski upravitelj g. Rado Mejovšek. Petrovče. Fantje kongreganisti iz Petrovč poromajo v nedeljo dne 6. avgusta na Uršlo goro pri Slovenjgradcu ter vabijo vse dobre fante in prijatelje, da se jim pridružijo. Odhod z vlakom ob 10. uri do Šoštanja, potem pa peš. Drugo jutro ob 7. uri sv. maša in sv. obhajilo na Uršli gori. Pridite in okusite, kako prijetno je, če prebivajo bratje, sinovi ene matere, skupaj! Tiliofapsha prebrisanost. Pred dnevi je vzbujala pozornost stražnih organov ob belgijsko-nemški meji neka imenitna ženska. Mnogokrat se je vozila iz Belgije v Nemčijo in nasprotno in vedno po isti železniški progi. Financarji so jo preiskavah, a nikdar niso našli pri njej niti sence utiho-tapljenega blaga. Še le anonimno (brez podpisa) pismo je opozorilo carinike na oči te ženske. Eno njenih očes je bilo umetno. Pri natančni preiskavi so ugotovili, da je bilo umetno oko na najbolj duhovit in prikrit način prikrojeno kot skrivališče za dijamante. Koliko dija-mantov je ta ženska na opisani način pretihotapila, se ni dalo dokazati. Nek nemški gospod ob nemško-fran-coski meji je iztuhtal drug način tihotapljenja dijamantov. Ob omenjeni meji pri mestu Kehl so opazovali starejšega gospoda, ki se je vozil bogznaj kolikokrat preko meje v Strassburg. Tudi v tem slučaju niso odkrili pri tako zelo skrbnih telesnih preiskavah na možu ničesar sumljivega. Slednjič pa je doletela tudi tega pretkanca usoda. Za-1 grabile so ga neznosno hude bolečine v slepiču baš v trenutkih, ko je bil na obmejni postaji. Železniški zdravnik je odredil takojšnjo operacijo, kateri se je ustavljal bolnik. Strah pred operacijskim nožem so si razlagali na enostaven način, ker si pač nilcdo ne pusti rad što-rati po trebuhu. Vsled vedno naraščajočih bolečin so le spravili bolnika v bolnišnico na operacijsko mizo, kjer mu je izrezal zdravnik napadenega slepiča. V slepem črevu so našli kapsulo v velikosti naprstnika in v tej so bili dijamanti. Take kapsule je požiral gospod vsakokrat, predno se je podal na pot preko meje in je najbolj varno tihotapil dijamante. Slučaj in bridek udarec usode sta hotela, da je kapsula enkrat zgrešila običajno pot in razdražila do smrtne opasnosti slepiča. # da je mož, ki je bil nekoč Vaš učenec, ki ste ga ljubili in mu zaupali, velik zločinec. ,Ta mož sem jaz: Andrej Bogateč. Jaz sem umoril svojo sestro Katrico, jaz sem Jo utopil v Čolnarjevem studencu. Ni storil tega Čolnar, ne Meden, tudi kdo 'drugi ne. Jaz sem storil to. Sedaj bi pač to pismo že lahko končal, kajti Kdo bo rad bral pismo človeka, ki je umoril svojo sestro? Ali so za umor sestre sploh kakšni Olajševalni razlogi? Toda prosim Vas, naj Vam povem še tole, da rae ne boste imeli za čisto zavrženega človeka. LTakole se je dogodilo vse: Bil sem v vojni čez štiri leta. Človeško življenje tam ni bilo vredno nič; ubijati je bila zapovedana dolžnost. Ljudje so posiroveli pri tem poslu, živci so se izpremenili. Bil sem častnik, (javaikrat ranjen, enkrat zasut. Nosil sem na prsih železni križ prvega razreda. In temu se je kmet iMeden posmehoval. Vi ste bili priča, ko se je to dogodilo. Skoraj se je pripetila nesreča že v gostilni. Morebiti bi bilo to manjše zlo. Kakor vsak drug vojak, sem tudi jaz na tistem strahotnem polju bede in klanja sanjal o povratku domov, o miru, ponosu in ljubezni. In prišel sem domov, zdrav, močan, življenja željen, kot častnik, odlikovan z visokim odlikovanjem. In kaj sem našel doma? Največjo duševno stisko, zaničevanje, sramoto. Moja sestra Katrica je bila oskrunjena, in te bolečine ni mogoče izmeriti. Namesto da bi vojaka častili, so ljudje s prstom kazali za njim. Užaljena mati je bila hčerko zavrgla. Katrici ni bilo mar tega, strastno dekle je podivjalo v opojnosti prvih dni miru. Skakala in plesala je in ji nikoli ni bilo dovolj tistega, po čemer je v hudih letih vojne hlepela vsa njena mladost. In obesila se je Čolnarju okrog vratu. Najprej sem nameraval ubiti Čolnarja, tega lah delnega in brhkega hrusta. Toda pre- zen. Poroko so slavili v Nairobi v zelo veseli družbi, katero so tvorili vsi Angleži. Ussher in njegova nevesta sta sklenila dolgo pred poroko, da bosta nastopila koj po poroki poto* vanje v letalu v Kap-stadt. Vožnje sta se tudi lotila na poročni dan. Zakonski par je letel v smeri na Tan« ganika jezero, je preletel gorovje in se je nameraval odpočiti ob' obali Niassa jezera nekaj dni. Starši nevesto so pričakovali brzojavko o posrečenem potovanju s prve postaje. Rrzojavka je izostali Mesto srečo napovedujočega telegrama je dospel drugi iz Mbeye, 50 km od Niassa jezera. Tamošnje oblasti soi Slivnica pri Mariboru. Progovni preglednik g. Logožar in njegova žena sta obhajala v nedeljo dne 9. julija v krogu sorodnikov in prijateljev 251etnico poroke. Vsa leta sta preži-yela v vzornem zakonskem miru in slogi. Sta ostala še oba telesno čila, duševno pa popolnoma mlada. Ob jubileju se je zbralo pri njiju mnogo hvaležnih src in jima izreklo tople pozdrave. Vsemogočni jima daj še SOletnico dočakati. Naše iskrene čestitke! Sv. Marjeta na Dravskem polju. V nedeljo dne 16. julija so vprizorili fantje in dekleta pod kozolcem g. Josipa Finžgarja splošno priljubljeno komedijo »Trije vaški svetniki«. Kljub težkočam, ki so nastale takorekoč še v zadnjem trenutku od strani igralcev, je spretni režiser vendar na svojstven način izvedel režijo. Priznanje mu! Prireditev je v moralnem in gmotnem oziru dobro uspela. Žegna-nje, ki je bilo isto nedeljo, je prav mirno minilo. Gornja Polskava. Dne 12. t. m. je umrl v Kočnah posestnik Franc Koren, po domače: Grombržan. — Dne 16. julija ob Ji na 2 je zločinska roka zažgala stanovanjsko cerkveno hišo, last bivšega g. župnika Šebata, v kateri biva njegova gospodinja. Zgorelo je vso poslopje s stiskalnico vred. Živino so rešili. Sedaj sta že dve cerkveni stavbi, gospodarsko poslopje in sedaj cerkvena v teku štirih mesecev zgoreli. Saj ni čudno, ko pa vrejo tukaj mimo množice delamržnih ljudi, katerih nihče ne nadzoruje in so vedno bolj nesramni in oblastni. Kam plovemo? Sv. Trojica v Slov. goricah. Nemila smrt prihaja k nam prav pogostoma. Pred dobrim tednom je umrla vrla žena, članica Marijine družbe, Čučko Barbara. Bolehala je skoro dve leti. Njen pogreb je pričal, da je bila splošno priljubljena.Ob odprtem grobu je orisal delo in trpljenje pokojne g. p. Rupert. Pevski zbor je pred hišo žalosti in na pokopališču zapel turobne žalostinke. V soboto dne 15. t. m. je pa umrl skrben oče Kari Ozvatič, posestnik v Sp. Senarski. Upajmo, da uživata kot plačilo veselje, ki ga je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Prizadetim družinam iskreno sožaljel Rajnima sveti večna luč! — Nagloma se je po tro-jiški župniji raznesla vest, da nas naš priljubljeni g. p. Rupert Suhač, samostanski vikar, kaplan, katehet itd., mora zapustiti. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je v nedeljo dne 16. t. m. poslovil v pričo Najsvetejšega od vdanih župljanov. Deloval je pri Sv. Trojici 6 let. Tu je ustanovil Marijini vrtec, bil goreč v vinogradu Gospodovem, bil pa tudi ves vnet za prosvetno delo; zato so ga ljudje visoko cenili. Želimo, da bi se v novem mestu počutil srečnega; pri nas si je postavil trajen spomenik. Mesto g. p. Ruperta pride k nam iz Brežic g. p. Miroslav Saller, ki ga na tem mestu iskreno pozdravimo ter želimo, da bi se v lepih Slovenskih goricah počutil prav zadovoljnega! Sv. Ana v Slov. goricah. Župnijska cerkev sv. Ane je te dni dobila dva nova zvonova, tako da bo v bodoče imela pčt zvonov. Sprejem novih zvonov je bil v torek dne 25. t. m. Slovesna blagoslovitev se je vršila na god župnijske patrone sv. Ane dne 26. t. m. Blagoslovitev je izvršil stolni dekan g. dr. Maks Vra-ber iz Maribora kot zastopnik prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Jožefa Toma-žiča. Na slovesni posvetitvi je bilo navzočega obilo ljudstva. Gornja Radgona. V soboto dne 22. julija sta bila pokopana dva mlada fanta, ki sta utonila v Muri prejšnjo nedeljo dne IG. julija popoldne. Truplo Alojza Maček je zaneslo do občine Ižakovci in je bil pokopan v župniji Beltinci. Anton Štrakl, ki je hotel svojega tovariša rešiti, pa se mu je neprevidno približal, je pa bil najden ob obrežju Mure na Spodn. Grisu. Ob tej priliki bi bilo vredno misliti, kako bi se podobne nesreče zabranile. Imamo že precej urejeno državo, posebno tukaj ob meji je vsak kot zastražen, graničarji imajo pozornost na vsakega sumljivega človeka, in poznajo vse skrivne poti ob Muri. Ali bi bilo nemogoče zabraniti kopanje zlasti na nevarnih mestih? Občina je tudi tukaj in gleda leto za letom, kako se potikajo kopalci po neurejenem obrežju doli pod železni ni mostom, pa ni doslej bilo človeka, ki bi zahteval ureditev javnega, varnega kopališča. Zares, neznosna vročina, prah avtomobilov skoraj sili človeka v vodo, pa kam? Niti ene poštene ko- libe ni ob Muri, da bi se človek preoblekel, tam nekje med grmovjem se skrivajo posa-t mezniki in so v vednem strahu, da brodeč po vodi ne stopi kdo na kako glaževino, na drugi strani pa se v resnici boji, da mu kdo ne po-: krade obleke ali kake druge reči. V časopisju čitamo, kako si gradijo ob malih potokih ko-< pališča, mi pa tu ob veliki reki pogrešamo te blagodenje naprave ter gledamo leto za letom; kako nam ravno zaradi pomanjkanja ureje-i nega kopališča Mura ugrablja nedolžne žrtve. Gospod župan, tukaj imate priliko, pokazati svojo skrb za blagor občine! Sv. Vid pri Ptuju. Po 10 letih smo imeli zopet novo sv. mašo. Dne 8. julija smo slovesno sprejeli g. novomašnika p. dr. Marjana Goj-i koška. Ker je iz male vasi Trnovci to sploh' prvi mašnik, smo ga bili še bolj veseli. Dan nove maše, 9. julija, je bil za vse narodni pra-: znik. Toliko ljudstva ni zlepa videla naša žup« nija, tako prisrčnega veselja tudi ni najti hi-t tro. Na gostiji smo nabrali za dijaško semeni« šče lepo svoto. Bog plačaj darovalcem, Bog ži« vi novomašnika! Lancova vas. V petek je tu umrla spoštova-: na Gerčka Seiinšek, daleč okoli znana posest-! niča. Ne le lepo premoženje, njena dobra dela: in pobožnost sta jo prikupila vsej okolici. Imela je lep pogreb. Poleg domačega g. župnika so jo spremili še: novomašnik p. Gojkošek, oskrbnik Fr. Vid in g. bogoslovec Vogrinec. Lepe besede ji je govoril v slovo kot botri ve-: likega zvona g. župnik. Blaga žena, počivaj y Bogu! Leskovec. Na god karmelske Matere božje, dne 16. t. m., je v Belavšaku 14 k zadnjemu počitku zatisnil svoje trudne oči splošno spo-! štovani kmet Vid Kokolj v 85. letu starosti. Čez 30 let je bil cerkveni ključar sv. Avguština. Bil je skrben za Boga, za cerkev in za do« mače. Vsi bomo pogrešali pošteno staro kore« nino. Se priporoča v molitev tudi avguštinskim, romarjem! Velika Varnica. Od Sv. Avguština proti se-ve;u se beli v sredini grička prostorna, prijaz-. na in gostoljubna kmečka hiša, naša Betanija.-V njej trpijo, delajo in molijo: Lazar, Marija in Marta. Ne! Ampak: Lipek, Urška in Nežka Petrovič. Ker sta Lipek in Urška slabotnega zdravja (Lipek je v vojski pustil svojo moč in zdravje) in da ne bi gospodarstvo trpelo, se je javile polkovniku Ho-pleyu, da so našli mrtvo truplo kapitana Uss-hera in njegove žene v dolini Lokinga pogorja. Letalski častnik je ustrelil med vožnjo v zračnih višinah najpo-prej svojo komaj poročeno ženo in nato še samega sebe. Letalo brez vodstva se je razbilo, ko jc treščilo na zemljo. Zakaj se je odločil kapitan za tako strašno dejanje in zakaj se je doigrala družinska žaloigra v 1000-meterski višini, bo za ¿miraj ostala nepojasnjena skrivnost. Prerokovanje ciganke. V Velesu v Srbiji se je zgodilo v zadnjem času to-le: Pred tremi meseci se je vršila v pričan sem bil tedaj — in tudi danes sem še prepričan — da je bila Katrica več kriva kot on. Vsi so bili pijani, vsi vrtoglavi, ti ljudje, ki so bili rešeni vojne. Kakor izmedleli potniki v puščavi so planili po prvi pitni vodi in niso pili, temveč lokali so, pa naj je bil strup ali ne. In tako je prišlo, da sva zadela z Medenom drug na drugega in v gostilni pri Blažunu sem videl, kako se je obnašala moja sestra in razumel sem, zakaj mi je moja nevesta, ki sem jo tako vroče ljubil, pokazala hrbet in zakaj njen strogi oče s tako rodbino ni hotel imeti nič opraviti. Katrica ni zlomila le mojega ponosa, ne le časti naše rodbine, ampak tudi mojo veliko ljubezen. Kakor veste, sem tedaj zbežal iz gostilne. Naiptej cem dirjal domov. Matere ni bilo doma, bila je pri neki sosedi. Napisal sem materi pismo, ga pustil na mizi in stekel od doma. Ko bi bil tekel pač do konca sveta! V svojo nesrečo pa sem srečal staro Golobovko. Ta je postala moj zli duh. Njena duša je zmes zahomotanega sa-njarstva in načelne podlosti. Pograbila me je tedaj ponoči na cesti blizu Čolnarjeve in Medenove hiše in me vlekla s seboj v svojo hišo. Ona je strupeno sovražila Medena, jaz sem strupeno sovražil Medena, in tako sem sklenil zvezo s to staro čarovnico. Skrivala me je v svoji hiši cele tedne. Denarja sem ji dal precej. Vsak dan je vohunila po vasi, mi donašala zlih vesti, tudi to, da se je moja nevesta poročila z nekom drugim iz ugledne rodbine. To me je potlačilo bolj ko mrzlica na bojnem polju. Nato mi je pripovedovala, da je Čolnar ljubosumen, ker se je Katrica začela družiti z nastanjenimi vojaki. Sramota je bila vedno večja. In potem mi je povedala, da bo naslednjo nedeljo zopet ples v Blažunovi go-; stilni. Pritihotapil sem se tja. Legel sem na skladovnico drv blizu hiše in prežal v gostilno, kjer, so plesali. Nihče me ni opazil. Jaz pa sem videl vse, kar so tam nedostojnega počeli. In ko je Katrica zbežala, ko so napol pijanega Čolnarja prijeli, sem se pognal za dekletom. Najbrž jo inorala Nežka ogledati za pomoč. Dne 17. t. m. 'je kot srečna nevesta peljala na svoj dom norega gospodarja Antona Vidoviča. Na domači .veselici so veseli gostje zložili 60 Din za dijaško semenišče. Gospod blagoslovi novoporo-Čenca in vso hišo! Naj vedno ostane bogoljub-na, gostoljubna in prijazna, kakor je bila nekdaj 1 Konjice. Tudi dnevnega »Slovenca« dobite lahko odslej v Konjicah. Dobite ga v Valenča-kovi trgovini. Stane samo 1 dinar. Segajte po njem, kadar pridete po opravkih v naše prijazno mesto 1 Laporje. Kaj naj pač poročamo ob času vsakovrstnih kriz? Hvaliti ni kaj, grajati se pa skoro ne splača. Vendar je potrebno, da se '.včasih ob raznih dogodkih kaj pomenimo. V Marijinem vrtcu cveto . .-» Kdo? Vaših 45 malčkov, starši, ki jih je v nedeljo g. dekan v 'njega sprejel. To je lepo in prav, posebno dandanes, ko sami veste, kako je. Pri tej priliki samo eno vprašanje: zakaj pravzaprav godrnjate in se pritožujete nad svojimi otroki, češ, da je hudo z njimi, ko odrastejo. Večkrat je čuti, da se nekateri ne bojijo »ne farja in ne žandarja.« Tako? Kdo je kriv? Ali ne tudi vi, 6tarši, ki jih puščate v razna viteška društva, kjer vam ne bodo cveteli, ampak brž brž po-zebli. Se nič ne zavedate strašne odgovornosti? Kdor more razumeti, naj razume. — Nabori so bili one dni. Največ jih je potrjenih iz občine Hošnica. Fantje so kajpada tedaj"praz-novali. Razmeroma so se še precej dobro zadržali. Ko bi se le zmiraj tako. Pa dalo bi se več kaj reči, n. pr. o petju po večerih na vasi. Fantovsko naj bo, nikdar pa surovo! Nič ni Čudnega, če so nekateri večji pokvarjenci, kot je to cerkveno dovoljeno, a večina ne sme biti! je= Okrog 15 jih bo romalo od nas v Ljubljano in na Brezje, med drugimi naš agronom g. Viljem Kaukler. Za 1750 ljudi vseh starosti in spolov ni ravno veliko. Bodo pa potem ti tembolj pridni. = Morda bo koga zanimalo, koliko je v naši fari naročnikov »Slovenskega gospodarja«. Veliko, namreč precej čez sto. Sicer prihaja nekaj časopisov tudi iz Jutrove dežele. Dober katoličan pač ve, kako mora soditi o njih. Sprašujmo si vest! — Rod laporski še tako kmalu ne izumre. Za dobre štiri kovače, to je po naše čez 40 Judov se je že letos priselilo k nam. Ker mislijo ostati za stalno, so jim oblasti že izdale domovinsko pravico. Če jim ne bo ugajalo v teh občinah, jih bodo pa kar v nove in sicer večje prepisali. Sicer se bo pa bojda to z nami vsemi zgodilo v kratkem, kot se bere že par let. To so torej naši najmlajši župljani. Med najstarejšimi so pa ti-le možje in žene: Sagadin v Kočnem, Jug (oba) na Žabljeku, Kodrič na Križnem vrhu in Ro-bar na Videžu. Vsem želimo dočakati še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti. — Samo še eno gospodarsko. Sadjarji, drago bo letos sadje, posebno jabolka, ker je po celi Evropi slaba letina. Zato jih ne prodajajte prezgodaj za nizko povprečno ceno, ampak rajši malo počakajte! Braslovče. Umrl je vsled padca z lestve Jožef Planko, hlapec pri Makusovih v Malih Braslovčah, pri katerih je služil neprenehoma 33 let. Bil je mutast celo svoje življenje, le pred smrtjo je izpregovoril par besed. V celjski bolnici pa je umfla dne 18. t. m. Marija Pod-bregar iz Palč, stara še le 32 let. Zapušča dva mala otročiča. — Z odlokom banske uprave je zopet dovoljeno katoliško prosvetno društvo v Orli vasi. — Po daljšem odmoru so nas v nedeljo zopet razveselili braslovški pevci z lepo igro »Voda«, katero so prav dobro igrali in je bila društvena dvorana čisto zasedena občinstva. Št. Ilj pod Turjakom. Globoke rane je nemila usoda letošnje leto prizadela splošno znani in ugledni družini Jakoba Jaš, industrijca v Št. Ilju. Kdo bi si bil pred šestimi meseci mislil, ko smo dne 12. februarja spremili k zadnjemu počitku 301etnega sina Mirka, kateri je umrl nagle smrti od kapi zadet, da bomo po tako kratki dobi spremili k večnemu pokoju že drugega Jaševega sina Ivana? Še zadnjo nedeljo dne 16. julija je prinesel »Slovenec« na 5. strani sliko in poročilo o 601etnici Ali si le oftnovil naročnino? „Slov. Gospodar" stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. g. J. Jaša in ravno tisti dan smo na drugi strani imeli priliko citati poročilo z Maribora pod »Druga žrtev Drave«, da je v soboto dne 15. julija utonil v Betnavskem ribniku v Mariboru mladi, komaj 261etni Ivan Jaš, kateri je bil kot elektromonter pri tvrdki Šprager v Mari-: boru. Kako v živo je zadelo starše, brate in sestre žalostno brzojavno poročilo iz Maribora o strašni nesreči, ki se je glasilo: Ivan sinoči pri kopanju utonil! Strašna novica! Niso se še dobro posušila od solz rosna lica za pokojnim Mirkom, ki je bil določen za gospodarja, že je kruta smrt zahtevala drugo žrtev Ivana. Pokojni Ivan je bil določen, da mesto pokojnega brata Mirka prevzame domačijo. Kot iz-učen elektromonter je šel v Maribor, da se tam izpopolni v električni stroki, kar bi kot bodoči gospodar rabil za samostojno vodstvo domače električne centrale. Pa ni mu bilo dano, da bi končal svojo prakso in tudi ne, da bi postal gospodar lepe Jaševe domačije. Bog ga je poklical k sebi. V pondeljek proti večeru je avto furgon mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru na željo domačih pripeljal pokojnega Ivana na njegov dom. V sredo dne 19. julija, ob 10. uri dopoldne, je bil njegov pogreb. Od vseh strani in iz vse fare so se zbrali številni znanci in prijatelji čislane Jaševe družine, da so pokjnega Ivana spremili na zadnji poti. Obsipali so belo krsto s kupom šopkov in vencev. Prišli so fantje, ki so Ivana poznali kot dobrega in poštenega prijatelja, prišli so pevci in gasilci. Pogrebne molitve in sprevod.je vodil pokojnikov brat Karel Jaš, kaplan od Sv. Urbana pri Ptuju ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana ter v spremstvu še treh drugih čč. gg. župnikov. Pevci so pred hišo žalosti zapeli žalostinko »Pomladi vse se veseli«, na pokopališču pa »Vigred se povrne«. Sprevod s krsto je krenil v cerkev k žalni sv. maši, katero je tudi daroval pokojnikov brat Karel, nakar je sprevod krenil na pokopališče. Tu je po končanih pogrebnih obredih spregovoril domači č. g. župnik in duhovni svetnik Dav. Roškar, ki je s solzami v očeh orisal boguvda-no življenje blagega mladeniča. V srce segajoče besede, katere je spregovoril č. g. župnik, so privabile skoraj vsem pogrebcem solze v oči. V imenu fantov pa se je poslovil od pokojnega Ivana mladenič Bogomir Urbancl. Huda je bila ločitev od nadebudnega mladeniča, ki ga mislila, da ji je Čolnar za petami. Ko pa se je okrenila in zagledala mene, je od strahu rezko zakričala. Spoznala je, da drevi v smrt. In res je dirjala v smrt. Pri Čolnarjevem studencu sem toliko časa tiščal njeno glavo v vodo, da je — utihnila. ' ** -■ - Ne vem več, kako se je to zgodilo. Bila je v meni velika sila, in moje telo je bilo le stroj, ki je bil-tej sili poslušen. Nato sem pobegnil. Prišel sem v pristanišče ravno dve uri prej, predno se je odpeljala ladja V Južno Ameriko. Odpeljal sem se z njo. Za to, kar se je zgodilo sedaj doma, se nisem brigal več. Vse v meni je bilo mrzlo in mrtvo. Tu sem se skril v pragozd. Tostran morja je lahko dobiti papirje na napačno ime. Živel sem v pragozdu kakor živina in delal kakor živina. Nato se je preobrnilo. Postal sem premožen. In tedaj me je žgoče domotožje gnalo domov. No, saj veste, kako sem se zopet sešel z materjo in z Vami, svojim starim, ljubljenim učiteljem. Stari Blažun, v čigar krčmo sem na poti domov krenil, mi je povedal vse, kar je bilo važno, ne da bi me spoznal: da moja mati še živi in da jo ljudje spoštujejo, da je živela moja nekdanja nevesta v nesrečnem zakonu in da je umrla, da je bil Čolnar obsojen na dvanajst let ječe. Tedaj sem pač čutil v svojem srcu ukaz, ki mi je veleval, naj grem, priznam vse in rečem: izpustite Čolnarja, zaprite mene namesto njega; jaz sem kriv. Toda nisem mogel storiti tega koraka. Morebiti je bila kriva strahopetnost. Morebiti me je moja neusmiljena usoda napravila za strahopetca, mene, starega bojevnika s fronte, ki sem tisočkrat gledal smrti v oči. Pomislil sem, da je Čolnar s svojo lahkomiselnostjo zakrivil, da se je moja sreča podrla in da je mene, ki sem bil do takrat vrl, porinil na pot zločina, Nisem imel nobenega usmiljenja z njim, kakor tudi z mano ni bil nihče imel usmiljenja. Najbolj pa me je skrbela mati. S svojim priznanjem bi jo bil pognal v smrt. Potem bi bil imel še življenje svoje matere na vesti, kakor imam na vesti življenje svoje sestre, za katerim mi je neizrečeno hudo. Velesu poroka Milora-da Stankoviča z Mari-: ko Silakovič, hčerko uglednega veleškega meščana. Par dni pred poroko je prišla k nevesti ciganka in ji je prerokovala: Na dan poroke bo zadela mlado nevesto huda nesreča, o kateri bo govorilo celo mesto. Ch ganka je še pripomnila, da bosta Marika in njen mož umrla 90 dni po poroki. Prerokbi se je smejala nevesta in njeni domači. Tri dni tem je bila poroka. Takoj po poroki je nevesta tako zbolela, da so jo morali nesti v cerkev. Med poročnim obredom je obšla ženina taka slabost, da je moral duhovnik hiteti z molitvami. Mlada za-i Je vihar usode odtrgal z drevesa Jaševe družine kot svojo žrtev ter jo položil v črno zemljo. Za Jaševo družino je to težka preizkušnja. Pa tudi to preizkušnjo ho ta družina, ki je prepojena z zaupanjem in ljubeznijo do Boga, z njegovo pomočjo potrpežljivo prenesla. Mir blagi duši, preostalim pa naše iskreno sožaljel Šmartno pri Slovenjgradcu. V noči od nedelje 16. do pondeljka 17. juiija je po dolgi mučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči naš obče spoštovani g. Gregor Krpač. organist v pokoju. Blagopokojni je bil rojen leta 1862 tv Šmartnem pri Velenju. Ker je imel posluh dn veselje do petja, se je posvetil orglarskemu poklicu. Po končani ljudski šoli je šel v org-larsko šolo v Celju, katero je končal s prav odličnim uspehom. Po dovršeni šoli je službo-.val nekaj časa v Št. Ilju pod Turjakom, potem y Zavodnju pri Šoštanju in dve leti v Šmiklav-žu pri Slovenjgradcu. Leta 1891 je prišel za organista k nam v Šmartno. Tu je služboval celih 38 let, dokler ni leta 1929, ko so ga začele zapuščati moči, stopil v zasluženi pokoj. Pokojni Gregor je bil dobra in mirna duša, spreten organist in pevec. Vse ga je rado imelo in spoštovalo. Svoje Številne otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu v dobre slovenske sinove, oziroma hčere, kateri so že v zgodnji mladosti vstopili v naša katoliška društva in tam kot funkcijonarji uspešno delovali. Le žal, da ž njimi ni imel prave sreče. Trije sino-.vi so postali žrtev svetovne vojne. Sin Rudolf je bil učitelj, ter je prišel bolan iz vojne in je umrl leta 1916, sin Franc je kot nadporočnik srečno prestal vojno, prišel zdrav domov, vstopil k narodni straži in tu je dobil od Nemcev kmalu smrtonosno kroglo in je leta 1918 izdihnil. Sin Avgust je ravno tako prinesel kal bolezni iz svetovne vojne in leta 1920 kot organist v Ormožu podlegel zlim posledicam vojne. Ostal je še edini sin Ivan, kateri je tudi spreten organist in pevec ter je po blagopokojnem Gregorju organistovske vajeti vzel v svoje roke. Pogreba, kateri se je vršil v sredo dopoldne, se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo iz domače in sosednjih župnij, stanovski tovari-ši-organisti iz sosednjih župnij, gasilci in pevci. Pevski zbor je pod vodstvom pevovdje g. 'Al. Krajnca iz Slovenjgradca zapel pred hišo žalosti žalostinko »Oj težka pot«, in na pokopališču pa »Oj spavaj sladko, srce drago«. Kr- sto so venčali številni šopki in venci. Cerkven bodrilni govor in žalno sv. mašo je opravil g. profesor dr. Josip Somrek, provizor v Slovenjgradcu, kateri je v spremstvu domačega kaplana č. g. Poteko in č. g. Horvata, župnika iz Starega trga, vodil tudi pogreb. V imenu Kr-pačeve žalujoče družine se tem potom zahvalimo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti za izkazano sočutje. Prav posebno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, pred vsem še profesorju dr. Somreku za lepe besede v cerkvi, pevskemu zboru, gasilcem, gg. organi-stom, zastopnikom občin in vsem darovalcem vencev in šopkov. Vsem iskren Bog plačaj! Kr-pačevi rodbini pa iskreno sožalje! Svetina pri Celju. Vsem romarjem in prijateljem lepe narave, ki jo nudi v tako prijazni in prikupljivi obliki hribovita Svetina pri Celju, se s tem naznanja, da se bo vršila ožbald-ska, to je lepa nedelja, prvo nedeljo v avgustu, dne 6. Že v soboto lahko opravijo romarji sv. spoved. V nedeljo bo dvojno sv. opravilo: ob 6. in ob 10. uri. Ker se ravno sedaj popravljajo, restaurijajo znane stenske slike velikega mojstra Jakoha Brollo od leta 1872, in sicer po akademičnem slikarju g. Mihaelu Frasu iz Slivnice pri Mariboru, ter bo delo do lepe nedelje izvršeno, bodo številni častilci svetinske Matere božje imeli priliko ne le opraviti svojo pobožnost, ampak se veseliti tudi lepote cerkvene umetnosti. Pridi vrh svetinskih planin, Marijin dobri, zvesti sin! — V Kanjunah sta v zadnjem času umrla posestnika Jože Mehle in Janez Jurkošek; bila sta si dobra soseda in prijatelja v življenju in trpljenju. Ko je umiral Jurkošek, je sosed Mehle želel, da bi mogel kmalu priti za njim; Bog je uslišal njegovo prošnjo. Bila sta vrla moža, pridna gospodarja, v zadnjem času trpina dela in bolezni, a sta svoje težave prenašala kot prava krščanska moža! Počivajta v miru v okrilju svetinske Matere božje! Sv. Rnpert nad Laškim. V trpljenju in stiskah živimo, trdo je naše delo, življenske skrbi nas tlačijo vsak dan; zato pa tako radostno pozdravljamo trenutke, ko se duh dviga iz tega dušljivega ozračja moderne krize k prelepim vzorom sreče in pravega veselja. Take trenutke smo uživali v nedeljo dne 25. junija, ko je ljubko krdelce srečnih otrok pristopilo k prvemu sv. obhajilu na čelu vseh šolarjev in treh Marijinih družb; malodane vsi verniki, W so bili v cerkvi, so pristopili k sv. obhajilu, Popoldne pa so vsi rupertski šolarji, 150 p«' številu, med slovesnim, nad vse ganljivim oih rfedom stopili v Marijin vrtec; z radostnim sr« cem so vsi obljubili: hočemo biti in ostati bri Marijini otroci. Ist prizor smo gledali ii» uživali eno nedeljo pozneje dne 2. julija n» Svetini: tudi tam so srečni prvoobhajanci in vsi pridni šolarji, 91 po številu, postali Marijini otroci; Marijin vrtec hočejo obdelovati in negovati skrbno in zvesto. Bog daj stanovitnosti Z Java (pod Indijo) je velik otok, ki je ena na ognjenikih najbolj bogata po-» krajina na celem svetu. Otok šteje 40 milijonov prebivalcev, je zelo gosto naseljen in popolnoma odprt kulturi. Pač ga je Java dežela neprestanih nemirov; vedno pod pretnjo ognjeniških izbruhov. Kljub omenjenemu dejstvu ne najdemo niti v najbolj ogroženih delih n 3. Legitimacije smo vsem razposlali. Ako bi se eventualno kje izgubile,-naj se kmalu prijavi. Vsak naj na domači odhodni postaji da to legitimacijo žigosati. -y 4. Znake in izkaznice za Ljubljano itd. dobite vsi v vlaku, da se ne bodo motili. V 5. Prijav ne sprejemamo več. Za romarske vlake smo prijave zaključili, —1 kdor se hoče še udeležiti, naj gre z red-4 nimi vlaki. podana misel: poskusiti, odpeljati od-,višno vodo in s tem bode odstranjen z vzrokom tudi učinek. j' Vulkan Kloet pa je nasprotnik, ki se ■ne pusti ugnati zlepa v kozji rog. Hrib obstoji iz bazalta ter lave in obe tvarini se upirata z vsi silo vrtalnim strojem. •Morali so napraviti celo vrsto predorov in bogznaj na kolikih mestih so izvrtali v goro dolge rove. Bilo bi preveč tvegano, ako bi se bili omejili na zgraditev samo dveh tunelov, katera bi pozneje združili v predoru, kajti enega ali drugega bi lahko zasul kak nepredvi- den dogodek, ali ga sicer napravil neuporabnega. Delo inženerjev tudi sicer ni bilo lahko. Materijal so morali od daleč dova-žati. Niso imeli na razpolago tehnično šolanega delavstva in so morali pritegniti k delu domačine. Velikokrat se je pripetilo, da je moralo delo počivati, ker domačini-delavci niso mogli premagati praznovernega strahu in so enostavno pobegnili. Zgradili so žično železnico, ki spaja vrh ognjenika z notrajnostjo, ker so morali napraviti rove v hrib istočasno y od znotraj in od zunaj. Pri tem delu so zadeli tu in tamma vroče vrelce in zopet so morali delo prekiniti radi vročine, dokler niso izvrtali do ogroženih rovov z vrha navzdol velike luknje. Preteklo je skoraj 14 let, kar so pričeli borbo z ognjenikom. Voda v notraj-nosti jezera se je dvignila in preplavila rove, ki vodijo od znotraj na zunaj. Nadaljevali so še lahko delo po rovih, ki vodijo od zunaj na znotraj. Baš omenjeno pa ni bila nikaka ovira, ker so bila natančno znana mesta, na katerih se naj napravijo predori. ljudmi malo. Večinoma so tisti, ki jih imamo za zločince, le nesrečni ljudje.« Konec, Na glavnem kolodvoru v mestu je stal dr. Karel Čolnar. Družba, ki naj bi izkoriščala dragoceni Čolnarjev studenec, je bila, za Čolnarjevo rodbino pod zelo ugodnimi pogoji, sedaj ustanovljena. Prava in poslednja skrivnost tega studenca naj bi sedaj bila ta, da bi lajšal in zdravil vse tiste, ki trpe bolečine. Nekoliko potrt je stal Karel na kolodvoru. Precej ga je dirnilo, da se je bila njegova Ema za obletnico smrti Ludvika Jelšnikarja odpeljala V Meran. »Grob bo sicer tako zapuščen,» mu je sporočila v kratkem pismu, ki mu ga je pustila doma. »In svojih oči ne smem obrniti od njegovega groba.« " Nato sta se bila dogovorila, da se snideta v glavnem mestu. Karel je tako ali tako moral po opravkih tja. Iz brzovlaka je stopila Ema. Črno žalno obleko je bila odložila, oblečena je bila v veselo se svetlečo obleko. Na prsih je imela pripeto rdečo vrtnico. To je dala Karlu. »Sedaj, dragi, bova poskusila, brzdati najino usodo!« Pavel Keller: " - r-r CZ „Hubert" J . . -*» - . . . .- Roman iz gozdov Poslovenil Dr. Ivan Dornik «■i na goče pregledati edinole iz letala. Južna Ameri-: ka je kultivirana samo ob morski obali, v no: trajnosti pa je isti kulturni stopnji kot pred 10.000 leti. Država kot Brazilija je 18krat tako velika kot Nemči-f j a, pa ima samo polo-: vico toliko prebivalcev, kakor Nemčija. Argentina je šestkrat večja od Nemčije, Peru štiri-: krat tako velik kakor Nemčija, ima pa samo 6 milijonov prebival-i cev, niti toliko ne ka-: kor Ogrska, čeravno je' 16krat tolik kakor j 8 Madžarska. . :r' inseriratle! Sedaj so dela toliko napredovala, da so že zbrali in nagromadili na predor-nih mestih zadostne količine razstreliva. Razstrelbe se lahko lotijo vsak trenutek. Počakali bodo še tri tedne, da bo vse pripravljeno in potem se bodo podali na razstrelbe, ki naj napravijo zadnje predore med rovi od zunaj ter znotraj in po teh bo odtekala voda. Štirinajstletni trud je ogromno delo, ki je požrlo velikanske svote. Izdani denar se bo sijajno obrestoval, če bo le dosežen cilj dela. RazBOferosU Rekordni polet okrog sveta. Na letališču v Njujorku je prstal dne 22. julija ob polnoči ameriški letalec W. Post. Prispel je na cilj ena uro pred napovedanim časom. Za polet okrog sveta je potreboval 186 ur in 50 minut. S tem je prekosil za 22 ur rekord, ki ga je dosegel leta 1931 skupaj z letalcem Gat-tyjem. Na letališču ga je pozdravilo nad 30.000 ljudi. Množica je predrla kordone policije in obkrožila Posta, ki je popolnoma izčrpan in se je takoj napotil v Newyork na odpočitek. Maršalat za letalstvo. Italijanski ministrski svet je ustanovil 22. julija položaj letalskega maršala. Letalski minister Balbo je s svojimi 23 vodnimi letali na povratku iz čikaške svetovne razstave nazaj v domovino. Če se bode srečno vrnil, bo povišan v letalskega maršala. Posledice zadnjih nalivov. Dolgotrajno deževje je povzročilo v besarabijs-kem komitatu Tighina velike poplave. ,Več krajev je pod vodo, ves promet je ustavljen. Tudi nekateri deli mesta Ki-šinjeva so poplavljeni. Več hiš se je porušilo. Cestni promet v Kišinjevu je u-stavljen. Na kolodvoru stoji voda meter visoko. Poplave pretijo tudi severnemu delu Moldave in Bukovine. Strela je ubila deset oseb. V Nemčiji sodijo na smrt komuniste. Porotno sodišče v Kolnu je obsodilo v soboto dne 22. julija po enotedenski razpravi šest komunistov na smrt, 11 komunistov pa na ječo od 9 mesecev do 15 let. Obsojenci so bili člani skupine, ki so dne 24. februarja napadli člane napadalnih Hitlerjevih oddelk-kov, ko so se vračali z zborovanja. Tedaj sta bila dva člana napadalnih oddelkov ustreljena, eden pa hudo ranjen. Obsojeni so svojo krivdo priznali. Državni tožilec je zahteval smrtno obsodbo za 8 obtožencev. Na smrt obsojeni komunisti so stari 22 do 28 let. V Hamburgu je proglasilo dne 22. julija posebno sodišče razsodbo proti komunistom zaradi umora policijskega stražmojstra Kopke. Glavni obtoženec Volk je bil obsojen na predlog državnega tožilca na smrt. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na 15 let, ostali pa na 4 do 10 let. Drugi glavni obtoženec, znani komunistični vodja Hugon Fedderson, za katerega je državni tožilec prav tako -ahteval smrtno kazen, se je v petek ponoči v ječi obesil. Najbogatejši Anglež umrl. V Dieppe je umrl zadnje dni John Ellerman, ki je veljal za najbogatejšega moža Velike Britanije. Ellerman je posedal ali nadzoroval največja ladijska podjetja na svetu in je bil lastnik celih ulic v Londonu. Povrh je še bil udeležen s svojim premoženjem pri pivovarnah, časnikarskih in drugih raznih industrijskih podjetjih. Gospod John Ree-ves Ellerman se je rodil leta 1862 pri Hullu. Njegov oče se je bil izselil leta 1850 iz Hamburga na Angleško, kjer je ustanovil žitno trgovino. Imenovan je bil pozneje celo za hanoveranskega konzula v Hullu. Zapustil je svojemu sinu skromno premoženje, katerega je ta znal izrabiti. Že kot 201etnik je veljal za bogatega moža. Ko je združil 1. 1916 Ellerman in Wilson parniški podjetji v eno družbo, je John sam priznal, da je na Angleškem najbogatejši mož. Po njegovi lastni izpovedi je znašalo tedaj njegovo premoženje 55 milijonov funtov šterlingov. Ob njegovi smrtni uri so cenili letni dohodek na 1 milijon funtov šterlingov in celo denarno zapuščino na 30 milijonov funtov šterlingov. Njegova smrt bo vrgla davčni oblasti 15 milijonov funtov šterlingov pridobninskega davka. Pokojni zapušča kot edinega dediča 241etnega sina. Bivši državni predsednik obsojen na deset let ječe. Državno sodišče v Rio de Janeiro je obsodilo bivšega državnega predsednika dr. Julija Prestesa na 10 let ječe in na izgubo državljanskih pravic. Sedanji državni predsednik Varjas je potrdil obsodbo. Dr. Prestes je bil izvoljen za brazilskega državnega poglavarja leta 1930 kot naslednik Washingtona Luiza. Njegovo izvolitev so podpirali zlasti lastniki kavinih plantaž, med katere' spada tudi sam. Izvolitvi pa so se uprli kraji, kjer pridobivajo gumi. Po nekem povratku iz Washingtona so ga zajeli domači revolucionarji, ga odstavili in ga zamenjali z Varjasom, ki še danes odloča o usodi Brazilije. Peslcdieie vesli. ¿Oietni duhovniški jubilej. Včeraj, na praznik sv. apostola Jakoba, so obhajali 401etnico posvečenja v duhovnike naslednji gospodje: Ivan Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi; Henrik Hrašovec, župnik v Vuhredu; Alojzij Kokelj, župnik na Vurbergu; Anton Ravšl, župnik v Cirkovcah; Martin Roškar, župnik v Št. Ilju pod Turjakom; Franc Šaloven, župnik v pokoju. Naše čestitke z iskreno željo, da bi dobrotljivi Bog jih ohranil zdrave in krepke ter jim dal doživeti 501etni duhovniški jubilej! Spremembe pri kapucinih. Za gvardijana v kapucinskem samostanu v Studencih pri Mariboru je postavljen g. p. Marko Fišer, vikar istotam, ki je slavil pred meseci 601etnico. V Celje pride za gvardijana p. Ladislav Haze-mali, doslej vikar v ptujskem samostanu. V Ptuj je prestavljen za gvardijana dosedanji celjski gvardijan p. Jožef Lapuh. V Celju je vikar p. Evgen; v Mariboru p. Lovrenc No- Vse cen!, naročnihe, katerim je že pošla naročnina, ponovno prosimo, da isto obnovijo, kajti drugače jim moramo s prihodnjo številko ustaviti list. »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 9 Din. — Uprava. vak. V Studence pri Mariboru je premeščen iz Splita p. Ciril Goričan. Iz Maribora pride v Ptuj p. Viktorin Šivanec. V Krškem je po^ stal gvardijan p. Erhard Pečar. Iz Krškega je prestavljen v Škofjo Loko p. Rafael Bogataj. V Škofji Loki je postavljen za gvardija-< na dr. p. Odilo, za vikarja p. Oton.. GOlotmco rojstva in 251etnico plodonosnega iupnikovanja na Pilštajnu je slavil te dni g. Jakob Rauter. Vrlemu dušnemu pastirju k dvojnemu jubileju naše čestitke! Precejšen plen vlomilca. Dne 23. julija do-poldne je bilo vlomljeno v stanovanje mesarja Viktorja Viherja v Taborski ulici v Mariboru. Vlomilec je odnesel iz zaklenjene omare zlato uro z verižico, srebrno in niklja-sto uro in dve hranilni knjižici na 21.000 Din in 80^0 Din. Strela je užgaia v nedeljo popoldne v Ilja* ševcih pri Ljutomeru gospodarsko poslopje in drvarnico posestnika Sattla. Obe poslopji sta pogoreli. Stanovanjsko hišo so oteli ga-: silci. Kap je zadela smrtno v nedeljo zvečer na' Koroški cesti v Mariboru poslovodjo in bivše-* ga gostilničarja v Mariboru Franca Drčarja. Nemški visokošolec utonil v Dravi. Iz Dres-; dena v Nemčiji je posetilo Maribor 10 visoko-šolcev. V soboto dne 22. t. m. so prišli nem-: ški izletniki v Št. Janž na Dravskem polju, kjer so se šli kopat v Dravo. Vsi so bili dobri plavači, a dravski valovi so le zmogli 181et-: nega Dietricha Hermani, sina industrijalca v Dresdenu, ki je utonil, predno so mu uteg-i nili prihiteti na pomoč tovariši. Smrtna nesreča 77ietnega starčka. 771etnl posestnik Blaž Prosenjak v Dornovi pod Ptu-¡ jem je spustil v nedeljo žrebe iz hleva na; dvoriščeč Žrebetove vajeti si je ovil krog roke. Zrebe je naenkrat zdivjalo in vlačilo starčka 15 minut po dvorišču. Grozno razmesarjeni revež je kmalu po prenosu v hišo umrl. Letos v drugič pogorelec. V petek dne 21. t". m. je uničil ogenj vsled udara strele stanovanjsko hišo posestniku Jožefu Koširju iz Valterskega vrha pri Polhovem gradcu na Kranjskem. Ubogi Košir je letos , že v drugič pogorelec. Smrtna nesreča otroka. Dveletna Francka", hčerkica posestnikovega sina Kastelica iz Predol pri Grosupljem na Dolenjskem, je popila v nedeljo toliko octove kisline, da je u-¡ mrla v ljubljanski bolnici. Požig. V pondeljek dopoldne je uničila v; Begunjah na Kranjskem požigalčeva roka ko« zolec in skedenj posestniku Alojziju Brezecu.: Bohova. Prostovoljno gasilno društvo Bo-i hova naznanja, da se ni vršila vrtna veselica v nedeljo dne 23. t. m. vsled slabega vremena, ampak bo v nedeljo dne 30. julija. Torej prosimo še enkrat vse dobre tovariše gasilstva na veliko vrtno veselico na vrtu gostilne g. Grašiča. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi dne 6. in 7. avgusta pri načelniku združenja mizarjev v Ptuju dvadnevni tečaj za ravnanje z mizarskimi' stroji. Zagorskim romarjem naznanjamo, da se bcJ letos obhajala v Zagorju romarska pobožnost' ali takoimenovana leskovška nedelja dne 6. avgusta. Na predvečer pridiga, slovesne ve* černice in spovedovanje. Bo lepo in veselo. Pridite! Ljutomer. V torek dne 1. avgusta t. I., ob] 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Ljuto-i meru dražba nepremičnin vi. št. 27 k. o. Sta> ra cesta, ki je oddaljeno od Ljutomera pol ure. Ugodno za kmetovalca, 808 i Ko do lutke zver pripiha, misli ona: To je Miha! Pa se v lutko zaleti, da po zemlji kar bobni. Rog se v deblo je zabodel, joj, ikak' nosorog je godel. Širile „Slo?, gospodarili"! V kletki tu pa premišljuje, da sama moč ne zadostuje, ker boljše je ko žamet, če ima kdo tud' pamet. Kaioliška mladina vseh šol — čitaj „Nedeljo"! Eodi zavedno-kaioliška že v svojih nežnih mladih lelih! Kakih prič se poslužu« jejo v Indiji? Pred sodnimi poslopji v Indiji čepijo ljudje, ki se ponujajo to-žiteljem in tožencem kot priče proti plačilu. Indijski advokat, ki se ,e izvežbal za zagovornika na Angleškem, je mirno priznal glede kupljenja prič: »Pri nas je pač enkrat ta običaj in mi Indijci ne moremo v tem oziru prepustiti mohamedan-cem samim te prednosti.« našo decoa Lov na nosoroge. Dalje. Razni norci. Malokatera beseda so rabi tolikokrat v slabem in dobrem pomenu, kakor beseda: norec. Komaj se narodi dete, že ga imenujejo — malega norčka, če napolni s svojim kričanjem ušesa vseh domačih ljudi. Mnogokrat zraste tak mladič v pravega norca, in nam pozneje s svojim praznim govoričenjem še mnogokrat povzro-čuje uhobol. Lepe deklice imenujejo radi v mladostnih" letih ljubeznive norčke. Toda ko postanejo velike, dobi ž njimi mož mnogokrat prav prismojenega norca v hišo. Kdor nima denarja, 03tane vedno v ljudskih ustih ubog norec, in naj je prebrisan še bolj ko marsikateri bogatin, ki bi si prej zaslužil imenovano besedo. Toda denar je denar in je celega sveta gospodar. Kdor je v svojem srcu škodoželjen in hudoben, imenujemo ga: hudobnega norca. Gleda tudi, če mora komu škodovati, a radi' tega ni srečen, ker ni nikoli zadovoljen. Več vredni so seveda' dobri norci; toda tudi ti so malokedaj na dobrem, ker jih vsakdo rad za to ali ono pri-škrtne in si njihovo dobrosrčnost na mogoči način izkoristi. Najbolj sožalja potrebni pa so stari norci, katerega pa pri drugih ljudeh nikdar nimajo. Kajti za smeh so preveč nerodni, za so-žalje pa preveč = neumni. Na to Miha baš je čakal, bd veselja je kar skakal. Črnci sekali so drva, ¡Vlihi so pomoč zdaj prva. Eden z žago prihiti, nosorog zelo kriči. Rog v drevesu mu tiči, Miha se ga ne boji. sfll-J Ko v jutro se zbudi, premišlja točno, kaj stori, da nosoroga si dobi in se z osličkom veseli. Zdaj lutko mično tu sestavi in z obleko svojo jo opravi, lepa lutka, ni ji para, nosorogu je prevara. Ob deblo lutko že postavi in čaka, da se zver pojavi. Miha z oslom zdaj odide, nosorog za njima pride. Črnca tu pridno žagata, kako, povem vam slika ta. Nosorog še vedno teče, ker ga jeza znotraj peče. Teče, skače, Miho hoče, prej pač mirovati noče. MALA OZNANILA. Valjčke za sadne mline iz granita, ki edino so trajni, izdela poceni Ivan Čretnik, izdelovanje mlinskih in poljedelskih strojev, Sv. Jurij ob južni žel., poleg farne cerkve. 816 $adne mline različne velikosti z granitnimi in navadnimi valjčki izdela poceni Ivan Čretnik, špecijalist za izdelovanje mlinskih Sn poljedelskih strojev, Sv. Jurij ob južni žel., poleg farne cerkve. Kmečko dekle, mlajša, zdrava in močna, ve-\ šča molže in poljskega dela, se sprejme ta-/ ko j v župnišče Ormož. 814 Jiašs cene vam priporočajo obisk naših trgovin. F. Senčar, Mala Nedelja ln Ljutomer. Hraslova debla kupi Josip Ramšak, sodar v Mariboru, Meljska cesta 10. 811 Sodarske pomočnike, tesače, sprejme takoj Josip Ramšak, sodar, Maribor, Meljska cesta 10. - 812 Prodaja v petek in soboto: več postelj od 80 Din, omare, odeje, perilo, pernice po 150, stoli. Maribor, Židovska ulica 4, dvorišče. Najstarejše in najsolidnejšs podjetje: tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: Betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt itd. Le prvovrstno, najboljše blago! 802 . Tovarna: Maribor, Koroščeva 39, Vrbanova 60 Za emo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno: 1. Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi. 2. Venee sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—. 3. Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 5.50 in Din 7.50. 4. Jezus, blagoslovi nasl (Slomšekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.=. 5. Kvišku srca (pesmarica z notami)', broš. Din 12.—, vez. Din 20.—. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. Učenca, močnega, zdravega, ne pod 16 let starega, poštene družine, išče: Valjčni mlin Rus, Grosuplje. Vsa oskrba v hiši. 798 Zakonca brez otrok iščeta službo za poljska ali hišna dela. Naslov v upravi lista. 805 Gornja Polskava. Za po požaru uničeno cerkveno hišo es razpiše natečaj do 1. avgusta 1933. Do tistega termina naj se vložijo pri župnijskem uradu načrti in proračuni. Župnik Fr. Gartner. 807 Zdravega in krepkega fanta iz dobre hiše vzame takoj v učenje: Franc Grobušek, mesarija inprekajevalnica v Brežicah. 801 Harmonij še kakor nov se po ugodni ceni proda. Lovro Muršec, Nadbišec, pošta Sv. Lenart v Slov. goricah. 799 Dobro vino portugiser in belo liter po 3 do 4 Din od 50 litrov naprej, tudi slivovko in dro-ženo žganje. Preda: Ivo Jaušnik, posestnik, Spodnja Sv. Kungota (Morgraben). 804 Učenec se sprejme od 14 do 16 let v pekarni, Taborska ulica 16, Maribor. 800 Nakupovalce za sadje strokovnjake iščem večjo množino, kjer se nahaja dobra letina sadja, pod dobrimi pogoji. Ponudbe samo pismene, pošljite točno na; Veletrgovino sadja Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 126 —128a, 762 Iičem službo majerja z več delovnimi močmi: Črnec, Vešenik, Konjice. 817 _ ^ Vabilo na izredni občni zbor Kletarskega društva v Ormožu, r. z. z o. z., ki se bo .vršil dne 6. avgusta 1933, ob 8. uri dopoldan mali dvorani pri kletarski gostilni & sled^ čim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnik*^ zadnjega občnega zbora. 2. Sprememba pra^' vil. 3. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bo: napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure: pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen po; pravilih pri vsakem številu navzočih zadružnikov. = Načelstvo. 810. Valentin Min, Celic, Prešernova ulica 14. * Informirajte se o ugodnih cenah našega izborno izbranega modno-manufak-turnega blaga! — Ugodni položaj našega trgovskega lokala na eni najpro-metnejših celjskih ulic nam omogoča živahno kučijo, hitro in stalno menjavanje blaga ter vam zato lahko vsalt čas zaupno postrežemo s svežim in mo dernim manufakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Da izkoristite to ugodno priliko, Vas vabi 809 Valentin Hladin, Celic, Prešernova ulica 14. „ Praktični čevlji Da m s ki: ševret, črni ali rujavi Din 88'-, iz fin. boks usnja Din 110'-, 125'-, Moš ki: nizki, šiv. Din 78'-, iz boks usnja, trpežni, elegant Din 120*—, 135'—. Delavski iz gov. usnja rujavi, okovani Din 90'—, 98'— M H • črni Samo kratek čas, tako nizke cene, ne zamudite ugodne prilike! Hsnfelicija 39R0BL9H, Maribor, OEm trg Z. Nieral vložki kom. po Din 100-— Žični vložki iz izvanredna trde žico kom. po Din 150'— Afrik madrace 3 delne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 864 „WEKA" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. Inserirajte! fcrez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojih avstrijskih in nemških patentov (avstrijski patenti 127566 in 115037 in 127559, nemški patent 532082 in švicarski patent 158978). Rešenje trpljenja in fežkoč! Brezplačno neobvezno predvajanje vršim osebno v sledečih krajih:' Spielield-Strass: v hiši gostilne Kaschl v Spielfeldu: 1. avgusta od 8. do 2. Ure. R&dkersburg: v hiši hotela »Kaiser von Oesterreich«: 2. avgusta od 8. do 2. ure. Ena mi dnevno doposlanih zahval: Že več kot 30 let podvržen vedno večji kili in pred dvemi leti brez uspeha Operiran (kila je prišla kmalu po operaciji spet), sem v moji sili uporabil Strei-fenederjev patent. V moje veselje je kila s tem brez vsakih težav in delanezmož-' nosti popolnoma izginila. Zato izrekam moje popolno priznanje in hvaležnost javno in vsakega, ki trpi na kili, opozarjam na ta idealen način vpliva Streifen-: ederjevega patenta. Lorenz Kampusch. — Leibenfeld, Post Deutschlandsberg, dne 23. junija 1933. _ Potrjeno po dekanijskem uradu Deutschlandsberg. 805 Dajte s! doposlati mojo pojasnilno ilustrovano brošuro proti dopošiljatvi dvojne pisemske poštnine, neobvezno in brezplačno. Pozor pred ponaredbami! Prosim, da natančno pazite na moje ime, na moje večletno delo v Avstriji in na moje najnovejše patente. Tisoči trpečih na kili so samo po njih uporabi našli odrešenje svojega trpljenja. F. G. Strelfeneder, Fiirstenfeldbruck bel Mlinchen ; f Ä'Sks^Si?iSSfe .: 1 ¡1 * Iriiiliici Dravske Mnovlic Centrala: mmrn v lastni novi palači na ogle Gosposhe-Slovenshe ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti Celfe nasproti pošte, prej Isilnosta-5S8 fersHa Hranilnica. najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj Varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. f Predtiskarija vzorcev za ročna dela - z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor. nas sili, da oddamo poceni naše blago. Ker pa gotovine povsod primanjkuje, sprejemamo tudi hranilne knjižice kot v plačilo. Trgovski dom — Maribor. 784 v vsako hišo — Sveto pismo! Sv, pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv, pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv, pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv, pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene: Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15'—. Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv, pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Molino > > i i Belo platno < , Tiskovina . i x Tiskovina dvojna Poldeleni . . . . je nastavila vsemu blagu manufakturna veletrgovina Franc DofeovKnllf, Celic, Oosposha ulica 15. 715 Dokazi: , , , od 4.80 Din naprej, i s , od 6.— Din naprej, i , , od 7.50 Din naprej. , s , od 12.— Din naprej. : . . od 9.— Din naprej. Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din. Svileni robci . , . . » od 25.— Din naprej. Zen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24.— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah. Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni ? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla- čuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in .vsled tega vedno sveže blago. Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina frčMSebovičnih, Cclic E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E. najboljše in najvarnejše pri Spodnještojepshl ljudski posojilnici v Mariboru 1?. '...V Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. Za varnost tiraitiaralli vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! EBBBBBBBBBBBBBBBBEBSEBSBBEBEaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH a a a g a a a 3 ffj a a a a a a a Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, ¡-J Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, predstavn k: Franc Hrastelj v Mariboru.