Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piaz/.a Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NDVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N
N A:
N A R O četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 ■ Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 703
TRST, ČETRTEK 11. JULIJA 1968, GORICA
LET. XVII.
Po noVih poteh
V deželnem svetu se nadaljuje razprava o programskem govoru predsednika Berzan-tija. Konec prejšnjega tedna je govoril tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka. V svojem govoru je obravnaval splošna gospodarska in zlasti manjšinska vprašanja. Na tem mestu objavljamo drugi in zadnji del njegovega govora, v katerem je z modernimi prijemi in v jeziku, ki je danes vsem najbolj razumljiv, opozoril na bistvo manjšinske problematike in tudi nakazal nove re šitve.
»Podoba, ki si jo moremo ustvariti o narodni manjšini, kakršna je slovenska manjšina v Italiji, je podoba nezaupanja in sumničenj. Nezaupanje in sumničenja pa so recipročna in če prevladajo, se °be narodnostni skupnosti začneta zapirati sami vase. Ce hočemo zato takšno razpoloženje odpraviti, če hočemo v teh krajih ustvariti nov položaj, če hočemo doseči, da ne bo kamen spotike za nikogar, kdor je Slovenec ali kdor javno govori slovensko, je treba vzpostaviti dialog med dvema narodnostnima skupnostma.
V ta namen si je treba prizadevati, da bo imel Pripadnik manjšine občutek, da predstavljajo posebne vrednote, na katere se sklicuje in po katerih se razlikuje od večine, koristno dopolnilo raznih člo-vaških vrednot, zaradi katerih je dežela Furlanija -Julijska krajina posebno področje italijanske drža-Ve- Vprašanje, ki ga tu postavljamo, je tole: ah' more naša manjšina, in sicer kot avtohtona 'n jezikovno različna manjšina, opravljati pozitivno ^nkcijo v okviru italijanske države, ali pa ta manjka ni nič drugega kot tuje telo v okviru italijan-ske države?
Kadar Slovenci govorimo o teh stvareh, česk-kret naletimo na različne težave. Mislim pa, da nas s težavo razumevajo in da nas obfo: liejo vitimi,trna Predvsem iz enega glavnega raz'cc,a : itanjanska država je nastala po teoretično-ideol: Škem vzcrcu narodne države, a ta vzorec je dejansko larik . uresničilo le malo srečnih narodov.
Del Slovencev je ostal v mejah itaiijanske držaja in dežele Furlanije - Julijske krajine. Ali na; zato ustvarimo novo žarišče nezadovoljstva in prepirov? -Ali bi ne bilo bolj koristno spremeniti po-iem, ki smo si ga naredili o državi, in sicer tako, rla bi v njenem okviru, v njenih strukturah in deželnih organizmih našli mesto tudi za narodne manjšine?
Še pred 30 leti so mislili, da so za državo naj-b°lj važna naravna bogastva; danes pa se je marsikaj spremenilo. Danes vemo, da zemlja ni največje bogastvo, temveč da je to človek, človek, ki zna hoteti, razumevati in preobražati.
Bogate države niso tiste, ki imajo predvsem naravna bogastva, temveč tiste, katerih bogastv.o ostoji v zavednem in razvitem ljudstvu. Inteligentno in dinamično ljudstvo lahko postane bogato tudi v najbolj žalostni puščavi, medtem ko nekulturno ljudstvo more umreti od lakote v najbolj bogatem or©' !u zemif. Dane., živim j v dobi, ko ponovno odkrivamo človeka.
Tako se torej odpira perspektiva o važnosti (Nadaljevanje na 2. strani)
RODOMOR V AFRIKI
Kako zelo je svetovno in zlasti evropsko javno mnenje pod vplivom politične propagande obeh velikih svetovnih blokov, se je zadnji čas posebno jasno pokazalo v zvezi z vojno med Nigerijo in Biafro. Medtem ko se velik del svetovne javnosti močno razburja nad Američani zaradi njihove intervencije v Vietnamu in morajo biti ameriška veleposlaništva v številnih evproskih državah skrbno zastražena, da ne vdrejo vanja razburjeni mladi demonstranti ali da jim v dokaz svoje moralne obsodbe ne pobijajo vseh šip, pa isti mladi ljudje ne izgube niti besedice in ne mignejo z mezin-am v protest proti rodomoru črnskega ljudstva Ibo v Biafri. Slvar je namreč ta, da si stojita kapitalistični in komunistični svet v Vietnamu nasproti, medtem ko v Nigeriji v najlepši slogi podpirata centralistično vlado v njeni vojni proti Biafri in ji dobavljala orožje za pokole biafrskega pre-bivavstva. Ni izključeno, da so tudi sekire in sablje, s katerimi muslimanski Haussa množično obglavljajo krščanske Iboje, iz jeklarn v Združenih državah, Angliji in Sovjetski zvezi.
ZLOČINI »LEGALNE« VLADE
Zaradi take sloge v podpiranju »legalne« nigerijske centralistične vlade je seveda razumljivo, da niti kapitalistični Zahod niti komunistični Vzhod nimata interesa, da bi obešala na veliki zvon zločine, ki jih počenja »legalna« nigerijska vojska v Bialri in tisto, kar počenja muslimansko vojaštvo in civilno prebivavstvo z ujetimi Iboji v zaledju. Medtem ko zvemo takorekoč za vsako prasko v Vietnamu, za vsako tono bomb, ki je bila odvržena, in za vsakega mrtvega, kar nam zahodne in vzhodne agencije vsak dan sproti servirajo v knjigovodsko natančnih statističnih podatkih, se iste agencije zagrinjajo v molk o tistem, kar se dogaja v Biafri. Le tu pa tam prodre v javnost novica o kakšni grozoti, a v nekam nejasni, skrivnostni, pogojni obliki, kakor da je Biafra nekje na koncu sveta in je zato nemogoče dobiti od tam točne novice. Isti ljudje, ki so pripravljeni vsak hip demonstrirati zaradi krivic, ki se dogajajo črncem v Združenih državah (in ki so kljub objektivnemu zapostavljanju v bistvu nekaj relativnega, kajti marsikatera evropska družina bi bila zadovoljna, če bi lahko zamenjala svoj povprečni dohodek s povprečnim letnim dohodkom ameriške črnske družine (nad tri milijone lir) in svoje politične pravice, zlasti kar zadeva pravico do protesta, s pravicami ameriških črncev), ostajajo popolnoma brezbrižni, ko slišijo ali berejo o umiranju biafrskih otrok od lakote, o množičnih obglavljenjih Ibojev in rušenju biafr-
skih mest ter vasi po Nigerijcih, čeprav so tudi Iboji črnci in se tudi njim godi krivica. Tudi njim odrekajo okupatorji politične pravice in jih tirajo v revščino in obup. Toda ker gre za navadne, afriške črnce in ker je tokrat tudi Sovjetska zveza proti njim i,n podpira njihove zatiralce, so tudi tisti, ki so sicer vedno pripravljeni demonstrirati proti vsemu, kar počenja Amerika, lepo tiho.
PREZRLO NAČELO SAMOODLOČBE NARODOV
Navadnemu človeškemu razumu je težko razumeti, kako morejo velike sile, kot so Združene države, Sovjetska zveza in Anglija, podpirati barbarski rasistični režim muslimanskih polkovnikov v Lagosu, ki skuša s svojimi četami ponovno zasesti deželo naroda lbo, ki hoče neodvisnost. To pojasnjujejo le sile s tem, da je vlada v Lagosu »legalna«, medtem ko gre pri Iboj-cih za upornike. V resnici je Nigerija bivša britanska kolonija in kot taka ozemlje, ki je bilo organizirano v državo brez posvetovanja s prizadetim prebivavstvom, ki se deli v več narodov različnih ras. Pri sedanji odcepitvi naroda lbo gre za poskus uresničenja načela samoodločbe narodov, ki je bilo že večkrat poudarjeno kot osnovno načelo v odnosih med narodi in ki je tudi eno izmed temeljnih načel Združenih narodov, le da je ostalo gola teorija. Zadnja leta se o njem skoro ne govori več, kajti to ni v interesu niti Sovjetske zveze z njenimi mnogimi narodi, niti Združenih držav niti Anglije ali kake druge velike sile s Kitajsko vred. Vsem tem državam je načelo samoodločbe narodov napoti pri zasledovanju njihovih sebičnih državnih koristi, Ameriki npr. v Južnem Vietnamu. Primer Bia-fre dokazuje, kakšno stopnjo nemoralnosti in cinizma je dosegla politika velikih sil v današnjem svetu. Moralno in pravično je zanje samo še tisto, kar je v interesu vodilne skupine v vsaki teh držav, pa naj gre za Vietnam, Biafro ali Izrael ali za katerokoli drugo državo in problem sveta.
OKRUTNOSTI NAD BIAFRCANI
Cete osrednje, centralistične nigerijske vlade, oborožene z ameriškim, britanskim, sovjetskim in belgijskim orožjem (in letali) izvajajo gnusne okrutnosti nad prebivavstvom zasedenih delov Biafre. Med drugim ne dovoljujejo, da bi mednarodne in vatikanske dobrodelne organizacije preskrbele z najnujnejšo hrano stradajoče biafrsko prebivavstvo. Zaradi lakote umre vsak dan na stotine biafrskih otrok, pa tudi odraslih, posebno v krajih, ki jih je že zasedla nige-
(Nadaljevanje na 3. strani)
tiADiO TRST A
♦ NEDELJA, 14. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Skladbe za kitaro; 10.00 Olivierijev god. orkester;
10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu;
11.15 Oddaja za najmlajše: »Naskok na gorske velikane«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za	vsakogar	nekaj;	13.15	Poročila; 13.30
Glasba po željah; 14.45	Glasba	iz vsega sveta; 15.55
Rebec: »Tramontana«, rad. drama; 16.30 Revija orkestrov; 17.30 Vabilo na ples; 18.30 Iz pesniških gajev: »Ruben Dario«; 19.15 Sedem dni v svetu;
19.30 Zbor »F. Prešeren« iz Kranja; 20.00 Šport;
20.30 Iz slov. folklore: »Pratika«; 21.00 Operetna fantazija; 21.35 Sodobna glasba; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 15. julija, ob: 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.00	Pianist Garner;	12.10	Poletna srečanja; 12-20 Za	vsakogar	nekaj;	13.30	Izbor motivov
in melodij; 17.00 Russov ansambel; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Novi zbor »Montasio«; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Iz Borodinovega in Hindemi-thovega opusa; 19.30 S Plečnikom po Italiji; 19.40 Glasovi in slogi; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Folkl. skupina »Lado«; 20.50 S. Majcen: »Kvartir št. 8«; 21.20 20 minut popevk; 21.30 Slovenski solisti; 21.55 Tamburaški ansambli; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 16. julija, ob: 11,35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 »Pratika«; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassi-ma; 17.15 Poročila; 17.20 »Italijanščina po radiu«;
17.35 Glasba za vaš transistor; 18.00 Zbor »V. Vodnik«; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.50 Orkester »Living Strings«; 19.10 »Plošče za vas«; 20.00 Šport;
20.35 Strauss »Daphne«, operna enodejanka; 22.20 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 17. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Trobentač Collins; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.00 Skupina »Le Tigri« iz Gorice; 17.20 Odvetnik za vsakogar; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 »Ljudske pesmi«;
18.55 trio Perger-Ferrara-D'Iorio; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert - V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 22.30 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 18. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 »Visoška kronika«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Dalmatinska folkl. skupina P. Traliča; 18.30 Ital. skladatelji; 19.00 Baezova poje ameriške ljudske pesmi; 19.10 Otroci na počitnicah; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 D'Agata »Prodaja-vec«, rad. drama 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 19. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Harmonikaš Nuarez; 12.10 Gospodinja nakupuje; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 »Beri, beri rožmarin zeleni«;
18.30 Skladbe B. Bjelinskega; 19.00 Garlandov jazz kvintet; 19.10 »Kam v nedeljo?« 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo;
20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 20. julija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Duo Morghen-Mellier; 12.10 Iz beležnice fotoreporterja Magajne; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Semenj plošč; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 16.10 Lefevrov orkester; 16.30 Mladi solisti;
16.50 Karakteristični ansambli; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.40 »Pravljice žive« v velikem meslu«;
17.55 Zenski vokalni kivartct iz Ljubljane; 18.30 Mojstri jazza: Friedrich Gulda; 19.00 Pojejo Les Surfs; 19.10 Poletna srečanja; 19.20 Zabavni ansambli na Radiu TS; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 »Visoška kronika«; 21.30 Za prijeten konec tedna; 22.00 Komorne skladbe; 22.i5 Zabavna glasba.
14. julija, nedelja: Franc, Svoboda
15. julija, ponedeljek: Justa, Vladimir
16. julija, torek: D. M. Karm., Marija
17. julija, sreda: Aleš, Leksej
18. julija, četrtek: Miroslav, Friderik
19. julija, petek: Vincenc, Zlata
20. julija, sobota: Marjeta, Ceslav
Nasser išče pomoč - a
Egiptovski predsednik Nasser je bil pretekle dni z nekaterimi svojimi ministri na uradnem obisku v Moskvi, ki je trajal šest dni. V sredo dopoldne pa je odpotoval iz Moskve v Jugoslavijo, kjer je gost predsednika Tita.
Nasserjev dolgi obisk v Moskvi je vzbudil veliko ugibanja v svetu, kaj dejansko pomeni, Kot je razvidno iz tiskovnih in urad nih poročil, je iskal Nasser pri Sovjetih predvsem pomoč za svoje nadaljnje bojevite načrte proti Izraelu, ker se še ni odpovedal upom, da bo s sovjetsko pomočjo končno vendarle obračunal z njim.
Sovjeti so se kazali precej hladni do njegovih bojevitih načrtov, vsaj v začetku, ker bi radi, da bi prišlo do politične rešitve na-sprolstva med Izraelom in arabskimi državami. Končno pa so prišli Nasserju nekoliko naproti, in kot se zdi, je bil dosežen kompromis, ki ga odraža sklepno uradno poročilo. Nasser bo dobil nadaljnjo sovjetsko pomoč v orožju, pokazati pa bi moral več dobre volje do sedanjih mednarodnih pobud za mir na Bližnjem vzhodu.
Nedvomno bo prosil Nasser za podporo tudi v Beogradu. Niti besede pa ne izgubi o Sueškem prekopu, ki bo ostal, kot zdaj že vse kaže, najbrž za stalno blokiran, dokler ga ne bo spel zasul pesek, žalostna bilanca egiptovske uprave nad to mednarodno vodno potjo, ki je trajala komaj eno stoletje. Z zaprtjem prekopa sta hudo udarjena Trst in Koper.	—
Po noVih poteh
(Nadaljevanje s 1. strani) skupine ljudi, ki v naši deželi poznajo in obvladajo nekaj, kar jih razlikuje od večine ostalega prebivalstva, to je drug jezik, druga kultura. Iz tega tudi jasno izhaja, zakaj je važno, da se manjšina razvija avtonomno, po svojih lastnih zakonih, ne pa da samo živi in vegetira.
Naša dežela nima mnogo naravnih bogastev, ki bi jih lahko izkoriščala, a ima velik zaklad, ki ga še ni dovolj izkoriščala, zaklad, ki ga ne smemo
Bivši predsednik češkoslovaške republike Antonin Novotny je bil upokojen in živi v svoji vili v praškem predmestju Smichov. Baje mu ne morejo dokazati njegove zločinske stalinistične dejavnosti. Kol je izjavil novi partijski tajnik Cisar v razgovoru z delavci iz Kladna, je še vedno bolje, da mu plačujejo lepo pokojnino v znesku 5 tisoč kron (435 tisoč lir) na mesec, kakor da bi mu dopustili, da bi še naprej počenjal zlo. Sicer obstaja še 1 ret ja alternativa — sodba in pokora v ječi, toda Cisar ni povedal, za kaj je niso vzeli v poštev.
Češkoslovaški obrambni minister in Cisar pa sta tudi izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da so sovjetske čete, ki so se udeležile nedavnih manevrov sil varšavskega pakta na češkem, še zdaj v državi, četudi so poljske in madžarske čete že odšle. Gre za kakih 3-5.000 sovjetskih vojakov. Med manevri je vlada ponovno zagotovila prebivav-stvu, da bodo sovjetske čene odšle iz države takoj po koncu menevrov. Sekretar partije Cisar je skušal pomiriti javnost z zagotovilom, da se bodo sovjetski vojaki umaknili iz države »čez nekaj dni« in da ne bodo ostali
ne za odprtje prekopa
skrivati in zanemarjati. Ta dragoceni zaklad je prav slovenska manjšina na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Pisatelj Guy Herout v svoji knjigi »Evropski narodi in jeziki«, ko obravnava manjšinska vprašanja, pravi nalsednje: »Vir bogastva je predvsem jezikovna raznolikost. Če jo branimo, ne branimo samo človekovih pravic, temveč tudi kulturni zaklad, ki koristi vsemu človeštvu. Narodna manjšina, ki izumre, je kot mozaik, ki se izbriše.« Zato je zaščita narodnih in jezikovnih skupnosti — pravi Herout — ena temeljnih dolžnosti vsake politične strukture, vsake politične ustanove, kar velja zlasti za našo deželo, ki je dobila posebni statut prav zaradi prisotnosti Slovencev na svojem ozemlju.
Prepričan sem, da se bo naša dežela vsestransko razvila, če se ji bo posrečilo uresničiti to načele, če bo ustvarila takšno ozračje, ki bo Slovencem dovoljevalo, da se bodo počutili popolnoma sproščene, ne da bi bili prisiljeni k stalnemu boju bali za svojo bodočnost in ne da bi se vedno bali za svoj narodni obstoj.
Samo na ta način bo naša manjšina sposobna opravljati vlogo mostu med italijanskim narodom in narodi vzhodne Evrope. Takšna vloga mostu postaja vedno bolj važna na vseh področjih človekovih dejavnostih, kot so trgovinska izmenjava, kulturne, duhovne in znanstvene izmenjave. To vlogo naravno opravlja narodna manjšina, ki obvlada več jezikov, kar 'lahko opažamo že danes, glede na vedno večji dotok turistov in kupcev z Vzhoda. Kakor se bo sproti večala življenjska raven tdh držav, tako bodo te naloge postajale vedno bolj potrebne in važne.
Priznati vse pravice manjšini in ne omejiti se na načelne izjave, pomeni manjšino vedo bolj vključevati v njeno naravno družbeno funkcijo. To hkrati pomeni razširiti sedanja utesnjena obzorja, ustvarit' nov svet, odkloniti, kar se je preživelo, in osvojiti nove ideje miru in pravičnosti.
Skupaj torej gradimo bolj pravičen in boljši svet za naše prebivalstvo. Skušajmo skupaj graditi boljšo bodočnost za slovensko manjšino, kar je V korist mirnega sožitja in miru med vsemi ljudmi dobre volje.«
v državi do konca septembra (?). Do lakrat pa je še skoraj tri mesece. Sovjeti očitno upajo, da bo prišlo v Pragi kmalu do kakšne protiofenzive Moskvi zvestih ljudi, ki naj bi našli v teh sovjetskih četah oporo, ali pa naj bi jim dala njihova prisotnost pogum za udar.
Gotovo pa je, da vsi razumejo, da pome ni to podaljšano bivanje sovjetskih čet v državi opomin novi češkoslovaški vladi, naj ne gre predaleč v »sprostitvi«.
Slovaki postajajo počasi nestrpni zaradi počasnega obravnavanja njehove zahteve p° federaciji in zlasti zaradi poskusov določenih čeških krogov, da bi ostala federacija bolj ali manj formalnost. S slovaške strani je bil° slišati zadnji čas že nekaj ostrejših izjav ° teh spletkah in zvijačah za vnaprejšnjo iz-votlenje federacije. Slovaki vidijo v pošteni federaciji nujen pogoj demokratizacije >n večje narodne samostojnosti.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik-Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiia • Tiska tiskarna »Graiphii« - Trst. ulk® Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
TEDENSKI KOLEDARČEK
2>o6ro Je izvozit
lih ti* filial at i« h [tunini
Med primorske like vodilnih mož, kot so bili Valentin Stanič, Karel Lavrič, -Anton Gregorčič in podobni, moremo po vsej pravici uvrstiti tudi Virgila Sčeka.
Dne 10. julija, včeraj, je minilo 20 let, odkar le pustil odprt obračun svojega vztrajnega javnega delovanja, šele 60 let star. Ščekov življenjski obračun je silno bogat. Zajeli bi ga v en stavek, da je bil duša in gibalo političnega, prosvetnega in gospodarskega delovanja med dvema vojnama na Primorskem.
Po rodu je bil Tržačan iz delavske družine. Oče je bil železniški strojevodja in že zato do minute natančen, kar je podedoval tudi sin Virgil. Mama Pa je bila srčno dobra ženica, tip študentovskih mater, ki si je želela sina pred oltarjem. Gildo, to |e bilo običajno Sčekovo ime, je mater cankarjevsko globoko ljubil in je deloma tudi njej na ljubo stopil v semenišče. Postal pa je duhovnik tudi zato, ker je preroško slutil, da bo mogel le ta stan vzdržati pred poplavo fašizma in ohraniti slovenskemu narodu na teh tleh njegovo samobitnost.
Prav to prizadevanje je bilo Ščekovo vodilno delo in delo vseh njegovih soustvarjalcev, ki so na krščansko socialnem programu vsestransko obnavljali od vojne pregaženo primorsko deželo.
Sček in njegovi so so začeli iz niča ustarjati Prosvetno zvezo, Gospodarsko zvezo, Katoliško tiskarno in knjigarno, Mohorjevo družbo in Jadran-sko založbo. Prosveta - gospodarstvo - tisk. Troje, ki je pomenilo prve temelje narodnega življenja na Primorskem po letu 1918. Poleg tega so Šček in njegovi sodelavci iz krščansko-socia-lnih vrst poskrbeli za tisk z Goriško stražo, Malim listom, ^'acUko, Našim čolničem, Jaselcami in knjižicami
ICa Janeza za otroke. Obnovili so se po njegovi sPodbudi tudi vzgojni zavodi: Alojzijevišče in Siro-iišče. 2 realističnim pogledom je ustvaril tudi te-lrielje za krščansko socialno politično organizacijo Primorskih Slovencev, za »Kmečko delavske zveze«,
Šček je bil tudi prvi v skupini slovenskih poslancev v rimskem parlamentu, ki je stvarno in z izrednim pogumom prikazal vladi in poslancem bridki položaj Slovencev v Italiji. Nakopal si je sovraštvo vlade, nasprotovanje cerkvenih krogov in celo solze matere, češ naj »popusti posvetno rabo« in se umakne iz javnega življenja, ki mu je vzelo zdravje in gmotni položaj.
Umaknil se je kot dušni pastir v Avber in v Lokve, kjer je sredi najhujših črnih zalezovanj postal tihi voditelj še tlečega narodnega gibanja -in odpora. Ob smrti je to še žarečo baklo prepusti mlajšim z naročilom, naj ustvarjajo dalje, kjer je omahnila utrujena roka!
Nov/ob po svetu
Kot kaže, namerava začeti De Gaulle z raznimi reformami. Med drugim naj bi bili delavci udeleženi pri dobičku podjetij (kar pa sindikati odklanjajo, ker bi iz tega sledilo, da bi morali biti delavci udeleženi tudi pri izgubi). Zamenjal je tudi ministrskega predsednika. Pompidouja je nadomestil Cou-ve de Murville.
☆
V Združenih državah predvidevajo, da bodo predsedniške volitve novembra precej zapletene in da noben kandidat ne bo dobil potrebne večine. Tako bi moral izvoliti novega predsednika senat, kar bi se zgodilo tretjič v ameriški zgodovini.
Rodomor v Afriki
Francija je ponovno odbila britansko ponudbo, da bi države Skupnega trga preučile njeno ponudbo za pristop k tej skupnosti.
(Nadaljevanje s 1. strani)
rijska vojska. Ta izvaja blokado tudi nad še nezasedenim delom Biafre, kamor je zdaj skoraj nemogoče prodreti. In vse to svet, ki se sicer toliko razvnema za rasno enakopravnost in za pravične odnose v svetu, mirno gleda. Študentje v Parizu in drugod, ki jim je dozdevno toliko do boljšega sveta in do bolj humanih odnosov med ljudmi, niso začutili potrebe, da bi protestirali tudi proti nehumanosti nigerijskih čet v Biafri. Najbrž spadajo tamkajšnje okrutnosti k podobi novega, »boljšega« sveta in k zaželjenemu »sožitju« med velikimi silami in bloki. Narobe je potemtakem le tisto, v čemer si bloki niso edini, če pa skupno podpirajo krvoprelitje, pa je vse v naj lepšem redu.
ZA SVOBODO IN DEMOKRACIJO V AFRIKI
Biafra je prva dežela, ki se je proglasila za neodvisno po načelu samoodločbe narodov. Njena izkušnja je boleča, a njen zgled bo nedvomno potegnil tudi druge afriške narode za seboj ter pomeni morda začetek procesa narodne osvoboditve tudi v Afriki, kjer se bodo gnusne državne tvorbe v obli-
| ki skupaj nametanih delov bivših kolonij, organiziranih brez vsakega upoštevanja etničnih razmer, morale prej ali slej umakniti organskim, na etnični osnovi urejenim državam. S tem pa bodo tudi izpodrezane korenine raznim vojaškim in birokratskim režimom, ki so se zadnja leta razbohotila v novih afriških državah in ki predstavljajo, kot npr. v Nigeriji ali Kongu, nič lažji, verjetno pa celo hujši jarem za posamezne črne narode, kakor je bila kolonialna oblast. Šele svoboda in neodvisnost pravih afriških narodov, ne pa birokratskih tvorb kolonialnih uradnikov, bosta pomenila tudi nujni predpogoj politične osveščenosti in s tem demokratičnih hotenj afriških množic. Ni svobode brez narodne svobode in ni demokracije brez narodne neodvisnosti.
Z veseljem pa smo zadnji čas ugotovili, da se v časopisju v matični Sloveniji in v Jugoslaviji sploh množijo članki v prid Biafre in nijene pravice do neodvisnosti, katero so priznale tudi že nekatere naprednejše afriške države, npr. Tanzanija. Želeti pa je, da bi se te simpatije izrazile tudi v konkretni politični in materialni pomoči nesrečnemu biafrskemu ljudstvu.
F.J.-23 SMRT V POMLA
Iz njenega molka je čutil, da ji to ni prav. Toda nista več govorila o tem. Nalila mu je kave v njegovo skodelico in mu Jo prinesla na mizo. Vedel je, da je ves čas nalašč kurila v Cedilnik, da bi ostala kava topla, zato jo je spil, da bi ji ne Pokvaril veselja.
»Hočeš, da ti kaj namažem na kruh?« je vprašala. »Morda °i malo zaseke?«
Ne, hvala, zdajle pa res ne.«
»Pa malo skute s kislo smetano?« Vedela je, da je to njegova najljubša jed.
Nasmejal se je.
»To pa bi. Vi me pač zapeljete, mama.«
Tudi ona se je nasmejala. Dobro se ji je zdelo. Prinesla je skledo s snežnobelo, svežo skuto in mu jo nadevala na krožnik ler jo polila s kislo smetano, ki jo je imela v modrem pločevinastem lončku.
»Kje pa ste dobili skuto in smetano, mama? Ali ste ju kupili nalašč zame?« je vprašal, ko je pokusil skuto.
»Ne, dobila sem ju.«
»Pavrova Veronika ju je prinesla prejle, ko si bil v cerkvi.«
»Veronika?«
»Da. Kuna jo je poslala: zdaj jim ona gospodinji, odkar je
stara bolna. Vodenico ima, najbrž ne bo več dolgo. Kuna pa je dobro dekle.«
»Ali vam večkrat kaj pošlje?«
»Večkrat. Tudi koline mi je pozimi poslala, tiste, ki sem ti jih prinesla v Maribor, ko sem te obiskala. Ali ti nisem povedala, da mi jih je ona poslala?«
»Ne.«
»Potem sem pa pozabila.«
»Pa kako to? Sta takšni prijateljici?«
»Včasih ji kaj zašijem.«
»Pa pride večkrat sem?«
»Da, večkrat me obišče. Samo zdaj si morda ne bo upala, ker si ti doma.«
»Zakaj pa ne? Ali se še zmerom boji, da bi jo potegnil za kite?
»Ne, toda sram jo je, ker misli, da si gospod, pa bi jo gledal zviška,« se je nasmehnila mati.
»Smešno! Kakor da bi res zviška gledal na koga!«
»Tako mi je dejala.«
»Recite ji, da ne sme tako misliti. Za skuto se ji pa res lepo zahvaljujem. Morale ji še kaj zašiti zato.«
»Bom saj ima zmeraj kaj novega. Rada se lepo oblači, pa je tudi čedno dekle, lepša kakor kakšna mestna, čeprav se ne barva.« Mestnih deklet ki se šminkajo, ni trpela, imela jih je za pokvarjenke. Tine v tem oziru ni soglašal z materjo, toda ni ;jj hotel ugovarjati, samo hudomušno se je nasmehnil. Mati je to opazila.	r.,
(Dalje)
1/ T'#šfit ---------
Počitniška brezskrbnost?
Slovenska demokratska zveza v Trstu je izdala posebno številko svojega nekdanjega glasila »Demokracija«, v kateri je objavila pismo, s katerim je naznanila svoj izstop iz Slovenske skupnosti, in nekaj komentarjev svojih vodilnih osebnosti: dr. Agneletta, dr. Marca in dr. Sfiligoja.
Vodstvo Slovenske skupnosti do danes ni zavzelo javnega stališča do tega koraka in tudi ni odgovorilo na obtožbe, ki so vsebovane v omenjenem pismu o izstopu in v
Pisma uredništvu
Spoštovano uredništvo,
Vaš kritik omenja v recenziji nove številke revije »MOST« z dne 20. junija tudi moj članek o osnutku programa Narodnega sveta koroških Slovencev. Nimam navade reagirati na kritike, ki se tičejo mojega pisanja, toda tu gre v bistvu le za vrednotenje aktualnih političnih dogodkov na Koroškem.
Vaš kritik piše, da je hiba mojega komentarja v tem, da ne navajam pozitivnih predlogov. Zdi se mi, da je smisel mojega komentarja treba iskati na drugačni ravni, t. j. v poglabljanju načina in duha pri vrednotenju položaja, v katerem se nahajajo koroški Slovenci. Gre za to, ali je osnutek programa NskS res primeren temelj za vključevanje v deželno realiteto. Ravno zaradi tega, sem skušal tolmačiti, pa čeprav mogoče nekoliko osebno, duh in posredovati mnenje tistih, ki jih omenjeni osnu. tek ni zadovoljil (in teh ni malo).
Vaš kritik omenja v svoji recenziji tudi pojem teritorialne etnične avtonomije. Piše, da mi je ta pojem tuj. Mogoče zato, ker ne vidim nobene možnosti, da bi to načelo izvedli v praksi. Osnutek programa NskS, ki -pa toliko govori o kulturni avtonomiji, se je sploh premalo dotaknil vprašanja funkcije, ki naj jo ima slovenski človek v današnjem položaju na Koroškem. Ni čudno, da se ob takšnem mitiziranju vprašanja kulturne avtonomije (jasno formuliranega pojma o etnični avtonomiji v osnutku nisem našel) pozabi na vprašanje samostojnega nastopa pri volitvah. No, tej zelo konkretni možnosti se je NskS že zdavnaj odpovedal. Osnutek programa NskS je mojo ugotovitev (glej MOST št. 16) samo potrdil. Ne vem, kako je Vaš kritik mogel prezreti to osnovno dvoumnost omenjenega osnutka programa. Ali mogoče misli, da se da pomanjkanje samozavesti v vsakdanji stvarnosti nadoknaditi z omamnimi in donečimi besedami o slovenstvu?
Tudi dokončni program NskS je nedavno prišel v javnost. Jaz bi bil vesel, ko bi se tudi kdo drug lotil analize položaja, v katerem se nahajajo dandanes koroški Slovenci. Mogoče se bodo nato naše ocene o tem bolj ujemale.
Z odličnim spoštovanjem Vladimir Vremec
Po branju tega pisma nam je mnenje Vladimira Vremca o dogajanju na Koroškem vsekakor bolj jasno kot po branju njegove razprave v »Mostu«. Ne vemo pa, zakaj se ne more premagati, da bi ne podtaknil hkrati našemu recenzentu misli, ki jih ni nikdar izrekel. Problem teritorialne avtonomije je vsekakor eden aspektov manjšinske problematike. Drugo vprašanje pa je, ali je ta na Koroškem j izvedljiva. Kako mi - in s tem tudi naš rečen- | zent — mislimo o samostojnih političnih nastopih, je menda vsem našim bravcem znano, kot je tudi znano, da se prav glede tega vprašanja ne strinjamo s stališčem NskS.	D.	L.
—•—
VPISOVANJI:, V I. RAZRED SREDNJE ŠOLE V TRSTU
Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar« obvešča, da se je vpisovanje v I. razred že začelo.
Rok vpisovanja traja do 25. julija.
Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
komentarjih predstavnikov Demokratske zveze. Ne da bi se spuščali v presojo o upravičenosti ali neupravičenosti tako usodnega koraka, kot je bil ta izstop, se nam zdi, da niti sedanja poletna vročina in počitniško vzdušje ne opravičujeta dovolj lake flegme ali bolje brezskrbnosti vodstva Slovenske skupnosti, razen če mu je morda popolnoma vseeno, da se izloči iz Slovenske skupnosti gibanje, ki je bilo ena od njenih ustanovnih skupin.
Mislimo tudi, da postaja nujno, da se končno razčisti vprašanje, ali namerava ostali Slovenska skupnost res skupnost ali bolje volivni in akcijski okvir vseh demokratičnih slovenskih političnih in nazorskih skupin na Tržaškem in po možnosti v Italiji, ali pa se želi spremeniti v nazorsko skupino ali stranko. Potem pa naj si spremeni ime in objavi svoj strankarski program, da se bo vedelo, pri čem smo. Sedanja dvoumnost postaja ne ie mučna, ampak tudi nepoštena tako do ustanovnih skupin kot do tistih volivcev, ki so volili Slovensko skupnost v želji po enotnem nastopu vseh Slovencev na političnem področju, ne pa samo določeno stranko
želeti je, da se razčistijo ta vprašanja v javni in odkriti debati.
—o—
Nabrežina:
VII. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
V soboto, 6. t. m., so v Nabrežini slovesno odpli VII. razstavo vin, pridelanih na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Razstavljenih je bilo 20 vzorcev vina, in sicer 13 vzorcev belega in 7 vzorcev črnega vina. Razstavo je odprl župan Drago Legiša, ki je ob tej priložnosti govoril o kmetijski dejavnosti v občini, pri čemer je omenil zlasti vinogradništvo in živinorejo, ki imata možnosti, da se še bolj razvijeta. V tej zvezi je omenil pobudo za zgradnjo zadružnega hleva, ki bi ga morali zgraditi v občini. Dalje je župan omenil cvetličarstvo in vrtnarstvo, ki tudi imata pogoje za razvoj.
Vinogradnike in občinstvo je nato pozdra vil novi kmetijski nadzornik dr. Bucco, ki je ob tej priložnosti tudi dal nekaj koristnih in zanimivih nasvetov kmetovavcem. Zadnji je spregovoril tajnik Kmečke zveze Mario Grbec, ki je prirediteljem in razstavljavcem čestital za lepo pripravljeno manifestacijo.
Razstava, ki je odlično uspela, se je zaključila v ponedeljek zvečer. O delu ocenjevalne komisije bomo še poročali.
Kulturno novloe
Te dni je bil na nekajdnevnem obisku v Trstu gospod Rafko Vodeb, ug dni slovenski pesnik in publicist iz Rima, urednik slovenskih oddaj na radiu Vatikan. Obiskal je nekatere svoje prijatelje med tukajšnjimi slovenskimi literati.
☆
V Ajdovščini so odkopali zanimive ostanke iz prvih stoletij po Kr. in iz zgodnjega srednjega veka. Pač pa grozi neslavna usoda tamkajšnjemu rimskemu stolpu, da bo postal -— gostilna.
☆
Na prodajni mizi v Tržaški knjigarni se je pojavila nova pesniška zbirka Milene Merlak z naslovom »Beseda brez besede <.
JAKOB UKMAR — DEVETDESETLETNIK
Dne 13. julija bo dopolnil 90 let starosta slovenskih tržaških duhovnikov msgr. dr. Ja-i kob Ukmar. Ob tem častitljivem jubileju se je slavljenca spomnila tudi »Družina«, osrednje versko glasilo v Sloveniji. List najprej razvija slavljenčev življenjepis in zlasti njegovo izredno plodno delovanje ter med drugim pravi: »Ves čas se je ukvarjal tudi s pisanjem nabožnih del. Med drugimi je napisal dve knjigi o maši, zadnji čas pa piše o zgodovini koncilov in o misioloških vprašanjih. Jubilant je še vedno čil in zdrav. Skrivnost dolgega življenja je tudi pri njem: delo, red, samodisciplina, askeza.«
Uglednemu slovenskemu duhovniku in strokovnjaku k visokemu jubileju iskreno čestita tudi naš list, na katerega je od začetka izhajanja zvest naročnik. Vsi mu želimo, naj ga Bog še dolgo ohrani pri dobrem zdravju, da bo lahko še naprej v oporo našemu ljudstvu pri njegovem duhovnem in kulturnem razvoju.
V SOBOTO IN V NEDELJO BO PRIJETNO NA REPENTABRU
V soboto popoldne in v nedeljo ves dan bo v Velikem Repnu »šagra pršuta in terana«. Poskrbljeno je tudi za zabavni program, ki se bo začel že v soboto zvečer in se bo nadaljeval v nedeljo od 16. ure naprej. Igral bo orkester lahke glasbe.
Izlet na Repentabor pomeni vedno lepo doživetje. To je izlet v lepo Kraško naravo, saj je Repentabor na najlepši točki Tržaškega ozemlja, pa tudi izlet v davno, častitljivo preteklost našega ljudstva, ki jo predstavlja in simbolizira strarodavna cerkev z mogočnim taborskim zidovjem, ki je nudilo v nevarnosti zavetje našim prednikom. O kvalitetah repentaborskega pršuta in vina pa niti ni treba izgubljati besed, ker so dobro znane.
SLOVENSKA FILHARMONIJA V VIDMU
Včeraj zvečer je gostovala v Vidmu Slovenska Filharmonija iz Ljubljane. V programu kulturnih izmenjav med Furlanijo in Slovenijo je nastopil na videmskem gradu ljubljanski orkester pod vodstvom dirigenta Bogota Leskovca. Sodelovali so tudi slovenski, bolgarski, furlanski in japonski solisti ter solistke.
Spored je obsegal dva dela. V prvi polovici Dvorakov op. 104, koncert za. čelo in orkester, v drugem delu pa Rossinijevo kan-tado »Stabat Mater« za soliste, zbor in orkester.
Izmed vseh obmejnih pokrajin sc je doslej še najbolj izkazala videmska v pogledu kulturnih izmenjav s Slovenijo. Zasluga za to uvidevnost gre predvsem pokrajinskemu predsedniku Turellu.
Centa:
»ŠAGRA TARCENTK«
»Tarčentke« so zadnje lepe debele češnje, ki zaključijo v naših krajih letino tega žlahtnega sadu. Stara navada je, da se ob koncu priredi ljudska šagra »tarčentk« z razstavo teh češenj in s pestrim zabavnim in folklornim sporedom.
Tudi letos smo proslavili 27. »šagro tar* čenlk«. Več pridelovalcev tega sadja je pfc'
OBČINSKA SEJA
Prejšnji petek so se zbrali občinski možje k redni seji, kjer so sprejeli različne odločbe. Med drugim tudi to, da se najame posojilo 14 milijonov lir za popravo stavbe otroškega vrtca v ulici Cadelli. Odbor je sprejel tudi predlog, da kupi občina i/. lastnih bilančnih sredstev vse avtobuse, potrebne za mestni promet.
V ta namen ne bo najemala posojila, kol je bilo prvotno mišljeno. Mestni odborniki so tudi sklenili potrošiti štiri milijone lir za ureditev spominskih prostorov na na Kalvariji. Nadalje je bil odobren tudi spored svečanosti ob obletnici zasedbe Gorice in koledar kulturnih in športnih prire ditev v prihodnji jeseni. Odbornik Bratina pa je predlagal novi iznos občinskih davkov na industrijo, obrt in trgovino.
GORIŠKI PEVCI
Že od nekdaj slovi Gorica, da ljubijo njeni prebivavci lepo petje. Znani so bili slovenski pevski zbori ž.c pred prvo vojno, ko še niso italijanski sodeželani gojili zborovskega petja. Po vojni so se pa začeli razvijali v Gorici tudi italijanski pevski zbori. 2c običajne so postale pevske tekme mednarodnega značaja v septembru. Letos bodo nastopali domači in tuji zbori iz če ške, Bolgarije, Jugoslavije in Avstrije, še prej pa se bo pomeril na pevskem tekmovanju v Arezzu goriški zbor »Seghizzi«. Vodi ga Slovenec France Valentinčič ml. iz Pevme. Pri zboru sodeluje tudi več slovenskih pevcev.
STARA TRGOVINA
Prejšnji teden je odprl na novo preurejeno zlatarno in urarno daleč na obe strani meje znani urar Darko Šuligoj. Trgovina in delavnica se nahajata v ulici Carducci št. 49.
* tiaštalbUa iltilina
jelo na razstavi nagrade in odlikovanja. Prvo nagrado je dobil Guido del Medico iz Moje, tretjo Angela Kusič iz Sedlišč.
Obenem z gospodarsko razstavo smo imeli tudi kolesarske tekme in blagoslov motor nih vozil. Zbralo se jih je nad dvesto. Po teh slovesnostih je igrala godba iz Buj in se je razvila ljudska zabava.
Čedad:
OBISK KULTURNIH DELAVCEV
Na dan sv. Petra in Pavla se je pripeljala na obisk v Beneško Slovenijo skupina profesorjev in knjižničarjev iz Ljubljane. Ustavili so sc v Čedadu, kjer so obdaro vali s knjigami prosvetno društvo »Ivan Tninko«, in se pomudili v krogu domačinov. Nato so se odpeljali do Cepletišč z avtobusom, od tu dalje pa so šli peš v Trč-fiiun, kjer so se na grobu poklonili spominu Ivana Trinka. Na grobu sta govorila prof. Zorec in beneško-slovenski zastopnik Marjo Kont. Vsi izletniki iz Slovenije so pa bili prijetno iznenadeni, ko so se srečali na Pokopališču tudi z izseljenimi nečaki pokojnega monsinjorja, ki so prišli iz tujine na počitnice v domačo vas. Najstarejši iz-fited njih se je zahvalil kulturnim gostom, ker so prišli počastit spomin njihovega strica.
V tej ulici, tedaj via dei Signori ali v Gosposki ulici, je imel urarsko obrt že oče Martin leta 1900, ki je prišel iz Kanala, kjer se je ukvarjal z istim delom.
Sedaj je v urarstvu že Ireja generacija, ker sta novo moderno zlatarsko prodajalno in urarsko delavnico uredila Darko in njegov prav tako podjetni sin Bogdan. Glavni lastnik Darko je pomagal očetu že v delavnici na Blančah. Ko se je družina vrnila iz konfinacije, so urarji Šuligoji šli znova na delo. Toda zaradi zavednega prosvetnega dela je bil gospodar, komaj si je malo opomogel, zopet konfiniran. Na posledicah trpljenja mu je umrla žena in on se je z majhnimi otroci že v tretje lotil vsega na novo.
Ob poklicnem delu je pa še vedno posegal v javno ivljenje.. Kot eden prvih slovenskih občinskih svetnikov se je neustrašeno potegoval za pravice svojih volivcev, čeprav je bilo to v tistih časih še v škodo njegovi obrti.
Prešli so težki časi in šuligojevo podjetje se je tehnično vedno bolj izpopolnjevalo do sedanje višine, široki krog klientov z obeh strani meje zna ceniti poštenje in sposobnost te stare goriške slovenske obrtne hiše. Danes so ti novi prostor: v čast in tudi v ponos vsem goriškim rojakom, ker se je eden izmed njih povzpel do uglednega trgovskega in obilnega položaja.
Krmin:
NOVE INDUSTRIJE
Prejšnji teden so obiskali nekatera obnovljena podjetja zastopniki krožnega sklada za industrijski razvoj Goriške.
V Krminu so si ogledali razširjeno in modernizirano tovarno pohištva Ivana Prinčiča. Ta naš ugledni krminski rojak je dvignil tovarno iz skromnih začetkov v najmodernejše podjetje svoje stroke. Začel je z izdelovanjem zabojev za sadje, danes pa izdeluje po lastnih načrtih sestavljeno serijsko pohištve za velike odjemalce tudi v tujih državah. S pomočjo krožnega sklada je zgradil nove tovarniške lope, opremljene z najmodernejšimi stroji.
Drugo večje podjetje v Krminu, ki so si ga omenjeni zastopniki ogledali, je opekarna Fornaci Giuliane. Tudi ta je s podporo za industrijski razvoj dvignila svoj obrat na sodobno višino. Proizvodnja vseh vrst opek je skoro docela avtomatizirana.
Če presodimo gospodarski razvoj Krmi na, moremo ugotoviti, da prehaja iz prej pretežno agrarnega v industrijsko mesto, pri katerem je na prvem mestu predelovalna lesna stroka, za njo pa opekarska. Veseli nas, da imajo pri tem tudi slovenski rojaki svoj delež.
števerjan:
ODLOŽENA CESTA — SLIKANJE
Daleč naokoli je bilo že davno pred volitvami razglašeno, da bodo vse ceste v šte-verjanu v najkrajšem času asfaltirane. Tu ne ne gre samo za občinske, ampak tudi za tiste, ki jih ima na skrbi pokrajina z deželno pomočjo. Med te spada tudi cesta iz Bukovja na Jazbine in Plešivo, ki je bila odobrena v šestletnem pokrajinskem načrtu. Na razpo lago je menda že tudi bilo 200 milijonov lir
in 20 odstotkov občinskega dodatka. Pokrajinski tehnični urad je že izdelal tudi ustrezne načrte za lepo, široko cesto.
Vse je že bilo torej v naj lepšem redu, da bomo imeli sodobno cesto tudi na krminsko stran že do prihodnje pomladi.
Pa je vtaknil vmes vrag svoj rep, čeprav ima nekatere bele dlake. To je pa tako, kot pojasnjujejo tudi z uradne strani. Vlada je priznala tudi števerjansko občino za gospodarsko nerazvit okraj. S tem je prevzela tudi vso skrb za javna dela in je za omenjeno cesto določila 300 milijonov, torej sto več kol pokrajina in dežela. Tudi občinam, ki bi imele koristi od te ceste, bi ne bilo treba več prispevati. Pokrajina in vsi, ki so jazbinsko cesto risali v oblake, so si zadovoljno po-mencali roke. Našim Občinarjem se je pa šele zdaj pokazal zlodjev rep. Tistih državnih 300 milijonov bo na razpolago šele leta 1970,
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Dijaška šolska knjižnica na slovenski e-notni srednji šoli v ul. Randaccio je odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
potem bo še kako leto minilo za pripravo načrtov
Namesto s cesto se bomo pa zadovoljili s kulturno prireditvijo, ki bo zadnjo nedeljo v avgustu v Formentinijevem parku. To bo šesto mednarodno »ex tempore«, slikarsko tekmovanje, še pred leti, bodimo kar jasni, je bila ta prireditev popolnoma enostranska, celo naperjena proti števtrjanskemu slovenskemu značaju. Od lani pa je drugače. Tekmovanje pripravlja Zveza posoških likovnih umetnikov, ki bo izrecno povabila tudi umetnike iz Slovenije in Koroške k sodelovanju.
Solkansko polje:
SUŠA IN POŽAR
Stari ljudje, ki se razumejo na vreme, pravijo, da ni bilo že nekaj let tako sušno vreme; to se pravi, da je morda kazal toplo mer kako stopinjo več, a take ovlažene pripeke ni bilo. Saj je bilo v torek do osemdeset odstotkov vlage v zraku, ki je povzročila pravo kuhalico. Ko se vlaga izpari, se tudi vse izsuši.
Na našem polju se je tudi vse izsušilo, in sicer tako, da ne bo več dosti niti kaka ploha pomagala. Suša povzroča že požare. Prejšnji teden se je vnelo pri Francetu Vendraminu zloženo seno kar samo od sebe. Gasilci so imeli več kot štiri ure dela, da so zadušili ogenj, ki je žugal že sosednji stavbi. Zgorelo pa je le okrog sto stotov sena in ima Vendramin več kot za milijon lir škode.
Julijska vročina pa je le prinesla Solkanskemu polju eno novost oziroma jo je obnovila. To so kopalci. Soča pod našim bregom spet privablja cele trume kopalcev, ki se dosti prijetneje počutijo v hladnih sencah na soškem bregu in v še prehladnih rečnih valovih kot pa v mlačnem in gostem morju. Gostilne in točilnice ob poti proti goriškii »rivieri« že prihajajo na svoj račun.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kraja slovenske zgodovine
Te dni smo prejeli 12. številko revije »Goriška srečanja«, ki izhaja v Novi Gorici. Podrobnejšo _oce-no o njej bomo prinesli v eni prihodnjih številk. Tokrat naj opozorimo predvsem na odlično razpravo »Batujske arheološke najdbe«, ki jo je napisal arheolog Drago Svoljšak, ki je sodeloval pri izkopavanju v Batujah. Kot znano, je to vasica na Vipavskem, kjer so izkopali lani precej arheološkega materiala iz prvih stoletij slovenske naselitve na današnjih slovenskih tleh. Svoljšak na splošno opiše najdbe, ki obsegajo obsenčne obročke, uhane, fibulo (zaponko), prstane, nože (v bistvu gre pač za kratke meče ali bodala, ker nožev v funkciji orodja gotovo niso dajali mrtvim moškim v grob) in žeblje.
Doslej je bilo odkritih 56 grobov, vendar najdišče še ni v celoti raziskano in odkopano. Zato je pričakovati, da se bo število najdenih arheoloških predmetov še povečalo in s tem tudi važnost tega arheološkega najdišča, ki je že zdaj med najpomembnejšimi v Sloveniji, zlasti kar zadeva staroslovenske najdbe. Najdenih je bilo 30 bronastih ali srebrnih ob-senčnih obročkov, pet uhanov iz istih kovin, pet prstanov, ena bronasta fibula, nekaj malega lončenih črepinj, pravokotna železna spona, precej kovanih železnih žebljev, drobec zelenkaste steklene mase, drobci ometa in malte ter del kamenite-ga stebra. »Te poslednje najdbe so očitno ostanki porušene cerkve svetega Jurija in nov dokaz, da je. le-ta stala na tem mestu«, pripominja Svoljšak.
NAJDBE SPADAJO H KOTTLAšKI KULTURI
Zanimivo je, da je kot prvi že pred 17 leti opozoril na to, da mora biti v Batujah staroslovensko grobišče, znani slovenski umetnostni zgodovinar (in pisatelj) dr. Emilijan Cevc, ki je našel vzidane v kmečkih hišah v Batujah dve plošči s pleteninasto ornamentiko in ju opisal v »Arheolo škem vestniku«.	.
Arhelog Svoljšak datira te najdbe v razdobje kbttlaške kulture, po kraju Koltlachu na Semmeringu v Avstriji. Kbttlaška kultura je bila izrazito karantansko-slovenska kultura in se kot taka jasno loči 'od drugih kultur tedanjega časa. To pa ni odvrnilo nekaterih italijanskih arheologov, od tega, da ne bi pripisovali najdb v Batujah Langobar-bardom. Svoljšak zato polemizira z njimi in jim skuša dokazati njihovo zmoto. Članke, ki pripisujejo arheološke najdbe v Batujah Langobardom, so objavili M. Caligaris v tržaškem »Piccolu« (19.10.1967), A. C., v videmskem »Messaggero del lunedi« (4.12.1967), Alberto Spaini (»Piccolo«, 14.1. 1968), Sergio Tavano (»Piccolo«, 19.1.1968) in še nekateri drugi v raznih drugih italijanskih listih, vendar so se ti naslonili na prej omenjene. Svolj-šakovo dokazovanje je jasno in prepričljivo, ni pa pričakovati, da bo kaj zaleglo, kajti v bistvu ne gre za polemiko med arheologi strokovnjaki, ampak za nov pojav tistega, kar bi lahko mit no imenovali krajo slovenske zgodovine.
NAŠO ZGODOVINO SI PRISVAJAJO DRUGI
Ena izmed značilnosti v mnogih pogledih izredne slovenske usode je ta, da nam tuji imperialistični nacionalizmi, kakor jih v isti številki »Goriških srečanj« imenuje Josip Vidmar, n'so skušali vzeti le našega narodnega ozemlja, jezika in narodne zavesti, ampak da nam kradejo tudi našo narodno zgodovino. V isti sapi, ko odrekajo Slovencem v času naseljevanja in tudi pozneje »prodornost, moč in življenjsko silo«, in zatrjujejo, da bi »brez širokega slovanskega gibanja v 19. stoletju, ki sta ga vodila Zagreb in Praga, Slovenci ostali »pastirji« na periferiji Trsta in Gorice« (kot piše npr. Alberto Spaini, po citatu Svoljsaka, pa tudi razni avstrijski zgodovinarji), pa skušajo prilastiti svojim narodom vse, kar izkazuje slovenska zgodovina pomembnega. Ce čutijo celo zgodovinarji in arheologi velikih narodov potrebo, da »obo-gate« svojo narodno zgodovino s tem, kar si prilaščajo iz slovenske zgodovine, potem torej zgodovina slovenskega naroda ne more biti tako brezpomembna. Celo tako je bogata, da je doslej napajala zgodovinske legende in nacionalne mite ter ponos vseh sosednih narodov, Italijanov, Avstrijcev, Hrvatov, Cehov in Slovakov z dejanji naših slovenskih prednikov.
Alberto Spaini skuša prisvojiti izkopanine v Batujah Langobardom v bistvu z argumentom, da stari Slovenci niso imeli dovolj izvirne kulture, 1
ustvarjalnosti in »prodorne moči«, da bi bili ustvarili tako kulturo, kot jo izpričujejo te najdbe. Tako izvirnost, kulturo in prodorno moč naj bi bili imeli baje le Langobardi. Toda zgodovinski dokumenti nedvoumno dokazujejo, da so naši predniki večkrat temeljito premagali Langobarde in v neki bitki okrog leta 705, o kateri poroča sam langobardski zgodovinar Pavel Diakon, so popolnoma uničili langobardsko vojsko iz Furlanije, tako da je ušel le en sam mož.
SLOVENCI SO POMAGALI LANGOBARDOM Slovenci so bili tisti, ki so stalno vpadali na langobardsko ozemlje, kar dokazuje tudi zgodovina slovenske naselitve. Tudi ozemlje današnje Slovenije je bilo langobardsko, ko so se Slovenci naselili na njem. Še prej so ga seveda Slovenci iztrgali Langobardom in morda Obrom. Zgodovina ne poroča o tem, da bi bili Slovenci kdaj zaprosili za langobardsko pomoč, pač pa ve povedati, da so morale slovenske čete leta 603, od julija do novembra, pomagati Langobardom v Italiji pod vodstvom kralja Agilulfa, da so zavzeli utrjeni bizantinski mesti Cremono in Mantovo in gradova Vulturno (Valdoria) ter Brexillus (Brescel-lo), da je Agigulf tako rešil svojo hčer, njenega moža in njune otroke iz bizantinskega ujetništva.
Lahko bi navedli še več dokazov za to, da so bili v resnici Slovenci aktivnejši v odnosu do Langobardov in to na način, katerega se slovenski zgodovini ni treba sramovati. Pomagali so npr. pregnanemu sinu langobardskega vojvode Lupa, Ar-nefritu, ki se je zatekel k njim po pomoč (leta 664), in neka stara slovenska ženica je pomagala samemu Lopichisu, pradedu zgodovinarja Pavla Diakona, da je pobegnil iz obrskega ujetništva, medtem ko bi na langobarski strani zaman iskali takih velikodušnih dejanj do Slovencev. Ne najdemo jih niti v poročilu samega Pavla Diakona.
KULTURNI VPLIVI PREKO MEJA Ce je arheološki material, ki so ga izkopali v Batujah, po nekaterih potezah soroden langobardskemu, to še davno ni dokaz, da bi bil langobardski alt da bi bili tedaj tam živeli Langobardi. Že samo ime kraja — Batuje — razodeva, da so živeli tam Slovenci, kajti glede na običajno spremembo glasov v slovenščini (v postane b) je več kot verjetno, da se je prvotno glasilo Va-tuje. Vatuje pa se je glasilo pred izgubo staroslovenskega nosnika verjetno Vantuje ali Ventuje. Prvi zlog v tem imenu gotovo ni drugega kakor beseda Vend, kar je pomenilo Slovence. Kultura pa enako kot danes tudi v srednjem veku ni bila ločena strogo po narodnih in etničnih mejah, zato je jasno, da so segali kulturni vplivi preko političnih mej. Tako je npr, sledove kottlaške sloven-1
Kot se zdi, so razne sile na delu, da dokončno napravijo iz Slovencev orientalski narod. Te dni prejemajo raziti Slovenci v tukajšnjem zamejstvu razmnožene poslanice v pismih, ki so bila oddana na pošto v Kolnu in v katerih jih nepodpisani vabijo k udeležbi na »Bahajski poletni šoli — Bahd-i — Sommerschule« v Celovcu. Poslanica je napisana v retoričnem slonu in v takem tonu, da naj bi zbit. dila pri naslovljencih radovednost za omenjeno šolo in mohamedansko sekto, ki jo je organizirala, ter ji dala pomembnost. Izkoristiti skuša tudi spor med vodstvom kluba koroških študentov iz Mohorjevo družbo, kar proglaša za »edinstveno krizo zgodovinskega razvoja« Slovenske Koroške in za »globok prepad med njenimi ustaljenimi političnimi, kulturnimi in verskimi ustanovami na eni in njeno študirajočo mladino na drugi strani«. Ni dvoma, da skuša nepodpisani propagandist pritegniti s tem koroško študentovsko mladino v okrilje mohamedanske sekte, ki nastopa z velikimi frazami o človeškem brusivu in propadu krščanstva, ki da ni doraslo naši dobi.
Slovencem zatrjuje, da jih je Bog kot narod zavrgel zato, ker so »pred drugo svetovno vojno veliko govorili o krščanstvu, toda njihova vsakdanja praksa je bila prežela s politično in idejno nestrpnostjo, da, celo s sovraštvom in željo po oblasti in nadvlado nad „maso". Tako so bili
ske kulture najti še na Češkem in Slovaškem, pa tudi najdbe na Švedskem še iz prazgodovinske dobe razodevajo vplive grške, rimske, egiptovske in drugih kultur (npr. meče in sekire), čeprav je znano, da tam niso nikdar gospodovali niti Grki niti Rimljani in tudi ne Egipčani. Dosledno prizadevanje raznih laških in nemških nacionalističnih znanstvenikov, poniževati Slovence in jih prikazovati kot narod »pastirjev«, razkriva pri njih akuten občutek narodne manjvrednosti; tak občutek sc razodeva, kot je znano, ravno v poniževanju drugih.
PRIMER KRALJA SAMA
Kar zadeva krajo slovenske zgodovine s strani zgodovinarjev drugih narodov, je najznačilnejši primer kralja Sama. Niti en zgodovinski vir ne omenja, da je vladal kralj Samo na Češkem ali Moravskem, vsi zgodovinski viri pa omenjajo, da je vladal Samo Karantancem (Carentani) ali Vinilom (VVinidi), tako pa so imenovali zahodni sosedje samo Slovence. Kljub temu so si Cehi prilastili Sama, najbrž le na podlagi računov, da je Slovencev številčno premalo, da bi se mogli ponašati s takim zgodovinskim dejanjem; toda v tistih časih so bili Slovenci, glede na tedanje razmere, mnogo močnejši narod, kar priznavajo v novejšem času tudi nekateri nemški zgodovinarji. Značilno je tudi, da so v času kralja Sama poskusili nekateri ugledni misijnarji z Zahoda z misijonskim delovanjem ravno pri Slovencih (Karantancih), npr. sveti Amand, ki je bil škof v Utrechtu na Holandskem, ce se je napotil k Slovencem namesto k Cehom, je dobro vedel zakaj: hotel je pač po tedanji navadi spreobrniti najprej slavnega vladarja ali vsaj dobiti od njega dovoljenje za spreobračanje njegovih rojakov. Ce bi bil vladal Samo na Češkem, bi škof Amand ne bil šel mimo Češke k Slovencerii, ampak se bil napotil tja.
ZAKAJ PODCENJUJEMO LASTNO ZGODOVINO
Znano je tudi, da si Hrvatje lastijo posavskega kneza Ljudevita, ki je vodil posavsko-karantanski upor proti Frankom v 9. stoletju. Vendar je bila Slavonija tedaj slovenska dežela, hrvaška je postala mnogo pozneje, ko je prišla pod oblast hrvaških kraljev. O njenem slovenskem izvoru priča še sedaj njeno ime, pa tudi kajkavsko narečje.
Samo neznanje slovenske zgodovine pri Slovencih samih ali vpliv tujega zgodovinopisja na slovenske zgodovinarje sta kriva, da Slovenci podcenjujejo lastno narodno zgodovino. Ena izmed glavnih napak slovenskih zgodovinarjev je v tem, da stalno govore o Slovencih v času naselitve in še pozneje kot o alpskih Slovanih. V resnici je jasno (in to se da dokazati), da so Slovenci že bili izoblikovani kot posebno ljudstvo, ko so se naselili v Alpah in na sedanjem slovenskem ozemlju. Vsi sosednji narodi so jih imenovali, kot rečeno, Karantanci ali Windi ali Wendi, medtem ko je za sredino 9. stoletja že izpričano v nekem dokumentu ime Slovenci (listina, ki jo izstavil kralj Ludvik panonskemu slovenskemu knezu, mejnemu (Nadaljevanja na 7. strani)
zavrženi, ker niso bili vredni, da nosijo Njegovo ime.« Mož pa bolj slabo pozna ne le moderno zgodovino Slovencev, ampak tudi novejšo zgodovino Evrope, ker očitno ne ve, da sla obstajala tedaj v Evropi med drugim tudi fašizem in nacizem. Težko je razumeti, zakaj naj bi se bili „bahajskemu" bogu tako hudo zamerili ravno Slovenci, ko pa vidimo, da se nekdanjim fašistom in nacistom, ki so gnjavili Slovence, čisto dobro godi kol tudi narodoma, ki sta vzredila tisti dve totalitarni in zatiralski gibanji v svojem okrilju. Tisti bahajski bog ali pravzaprav njegov slovensko-orientalski prerok je tudi, kot vse kaže, mnogo bolj milostljiv z nekdanjimi liberalci na Slovenskem, kljub njihovemu podpiranju aleksandrovsko-živkovičevske diktature in trganju Cankarjevih spisov iz slovenskih beril ter pre-j povedi slovenskega narodnega imena in slovenske zastave.
Iz celotne poslanice seveda ne diha toliko »ogorčenje« nad nekdanjimi slovenskimi klerikalci, ki služi samo za izgovor, ampak sovraštvo do katoliške Cerkve in krščanstva.
Čutimo poročevavsko dolžnost, da registriramo tudi to kot simptom dobe, kot pojav duhovne krize pri slovenski inteligenci in kot opombo za material bodočih avtorjev zgodovine slovenskega naroda v današnjem času.
E.	Z.
ANNO 1968: POMOHAMEDANJENJE SLOVENCEV!
Kraja slovenske zgodovine
(Nadaljevanje s 6. strani) grofu Pribini). Ime Slovani namesto Slovenci uporabljajo naši zgodovinarji v napačni domnevi, da se Slovani takrat še niso delili v različne narode. Toda novejše etnografske in jezikoslovne raziskave so dokazale obratno. Tudi ime Karantanci, Wi-nedi ali Slovenci so prinesli naši predniki že s seboj, enako kot so prinesli Hrvati s seboj iz prvotne domovine svoje narodno ime in Srbi svoje, enako pa tudi Bolgari.
S. K. A. D. — GORICA vabi na
IV. TABOR ZAMEJSKE MLADINE
Srečanje koroške, Lržaške in goriške mladine
Sobota 13. julija
Ob 17 v Katoliškem domu v Gorici
»Povezava z mladino v tujini« - Referati predstavnikov 3 dežel.
Sledi debata.
Ob 21,30 v Katoliškem domu
Kulturni večer posvečen slovenski besedi (recitacije Gradnikovih in Dra-bosnjakovih poezij, Cankarjev satirični dramski koral)
Nedelja 14. julija
Ob 9 Skupna sveta maša v mestni cerkvi sv. Ignacija »na Travniku«
Ob 19 Velika javna prireditev v Števerjanu »Med borovci«.
Nastopajo:
Veseli študentje — Koroška
Zbor koroške dijaške zveze
Zbor visokošolcev iz Gradca
Pleiades — Trst
Zabavne točke — Trst
Pevski zor »Mirko Filej« — Gorica
Pevski zbor »Fantje izpod Grmade« —
Gorica
Folklorna skupina »01ympia« - Gorica Sledi družabni večer
Deloval bo dobro založen bufet. Točila se bo pristna briška kapljica.
V primeru slabega vremena bo nedeljska prireditev v Katoliškem domu v Gorici.
Mladina in prijatelji mladine toplo vabljeni!
NAPAČNO RAZUMLJENA TEZA
Drugi razlog, da govore o Slovanih namesto o Slovencih, je dozdevna marksistična teza, da so se narodi izoblikovali šele v času nastajanja kapitalizma. V resnici gre tu samo za slabo razumljeno tezo, da so nastale v času mladega kapitalizma meščanske narodne države namesto nadnacionalnih fevdalnih držav. Ker pa so nemški marksistični teoretiki preteklega stoletja uporabljali za nacionalne meščanske države izraz Nationen (nacije), kot je na Zahodu še zdaj v rabi, ker predpostavlja, da ima vsak narod svojo državo (uporabljal se je v zvezi z druževanjem Nemčije, Italije itd. v nacionalni državi), so naši marksisti to slabo razumeli in nerodno prevedli kot da bi šlo za nastanek narodov namesto narodnih držav, medtem ko je jasno, da so obstajali narodi že davno prej, žc v starem veku. Govori se torej lahko o porajanju in odmiranju narodov v zgodovini, ne pa o rojstvu narodov šele v preteklem stoletju, recimo I. 1848, kot bi nam radi nekateri dopovedali.
Toda take napake slovenskega zgodovinopisja so prava mana za tuje šoviniste, tudi med zgodovinarji. In ta napaka našega lastnega zgodovinopisja je vzrok, če pišejo Alberto Spaini in drugi v zvezi z najdbami v Batujah, o »nekem slovanskem plemenu, ki je prišlo iz severnomadžarske nižine« itd. Kajti če ni bilo Slovencev, je res težko razumeti, kako naj bi bilo prišlo tako pleme, ki je malo prej privandralo nekje od Karpatov, do rafiniranih oblik zahodne kulture, kot so pletenina-sti vzorci na kamenitih ploščah.
BREG IN SOKOL NISTA PRODRLA
Preteklo soboto in nedeljo je bil na sporedu na odprtem igrišču v Nabrežini finalni del letošnje moške odbojkarske promocijske lige. Med šestimi ekipami, od katerih so bile tri tržaške, sta bili tudi postavi Brega in Sokola. Žreb jc določil, da se mora Breg srečati z Auroro iz Remanzacca, Sokol pa s tržaškim Acegatom. Posebno Sokolu žreb vsekakor ni bil naklonjen, ker se' je moral srečati s poznejšim zmagovalcem turnirja. Več sreče so imeli Brežani, a sc jim kljub temu ni posrečilo premagati ovire. Proti Aurori so v prvem setu povsem nad-krilili nasprotnika in vse je kazalo, da bo tudi končna zmaga njihova. V naslednjih dveh setih pa smo bili priča popolnemu preobratu. Drugi set je bil sicer precej bojevit in Brežani so ga le tesno izgubili, v tretjem pa jim ni šlo več nič od rok in poraz je bil neizogiben. Končni rezultat je bil 2:1 (—4, 12, 6) za Auroro.
KDO JE BIL TRDOŽIV IN PRODOREN
Končno še nekaj besed o Slovencih kot »pastirjih«, kakor nas imenuje Spaini. Slovenska materialna kultura ni bila nikdar pastirska, ampak poljedelska. Slovenci smo v zgodovini narod kmetov, ne pa pastirjev. Trditev, da smo bili pastirji, bi sama po sebi sicer ne bi bila nič hudega, če bi bila samo pomota; vendar gre tudi tu očitno za poskus narodne žalitve in poniževanja, kajti Spaini hoče s tem reči, da naša naselitev na tem ozemlju, »pred vrati Trsta in Gorice«, ni bila stalna in da kot nomadski pastirski narod nismo mogli imeti kakšnih višjih oblik kulture, ampak da smo bili primitivci. K temu lahko pripomnimo le to, da je Gorica slovensko ime in da ljudje, ki tako pišejo, naravnost v sramotni obliki razodevajo svoje neznanje o zgodovini in etnografiji srednje Evrope, h kateri neločljivo spadamo tudi Slovenci.
Kar pa zadeva slovensko trdoživost in prodornost, je najboljši dokaz zanju ravno to, da smo Slovenci še vedno tu (na veliko nevoljo ljudi, kol so Spaini in nekateri drugi prej imenovani), medtem ko so Langobardi že davno izginili kot narod, enako kot Obri, Goti in Franki. In vse kaže, da bo imela zgodovina še dolgo opravka z nami.
F.	J.
H	Naročnike, ki še niso poravnali na-
f 1	ročnine, opozarjamo, naj to store čixn-
O	prej. Poravnajo jo lahko ali na upra-
(O	vi lista ali po poštni položnici, ki Jo
i O	dobe na vsakem poštnem uradu.
Tudi Sokol proti Acegatu ni prodrl. Mladi Nabre-žinci so sicer dali vse iz sebe, a tržaško moštvo je bilo objektivno res močnejše. Drugi sel je bil zelo razburljiv in Nabrežinci so ga izgubili le z najmanjšo razliko. Posebno v tem delu igre so se Nabrežinci enakovredno borili, a na koncu je prišla le do izraza večja rutina tržaškega moštva. Acegat je zmagal proti Sokolu z 2:0 (10, 14), v nedeljo zjutraj pa še proti moštvu Kennedy in Aurora in si s tem povsem zasluženo zagotovil vstop v D ligo.
SONJA PERNARČIČ V REPREZENTANCI
Mlada Borova igralka Sonja Pernarčič, ki je bila že večkrat poklicana na skupne državne treninge, je bila dokončno izbrana v državno mladinsko odbojkarsko reprezentanco, ki bo v dneh 19.,
20.	in 21. julija nastopila na mednarodnem mladinskem odbojkarskem turnirju v Neaplju. Iskreno čestitamo.	Edi Košuta
Uprava
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
tfpomini ptoe hoetoone vojne
• mm 102 ■ ■ ■ ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU« ■■■■■■■■■■■ Inž.-J. R. ■ ■ ■
Tako sem čakal. A ne dolgo, ker se je kmalu pojavil Čumak st. z žrebci in sanmi. Poštni sluga mu je povedal, kako je bilo z menoj, a da moram biti zelo zdrave krvi, ker si drugače ne bi bil tako hitro opomogel. Poštarica mi je dala protivrednost, nakazila — 18 rubljev za 50 kron. (Pred vojno, lo je do 1914, je bilo za 100 rubljev potrebnih 250 avstrijskih kron. Pravilni tečaj bi bil 20 rubljev za 50 kron, a očitno je avstrijska krona na mednarodnem trgu — glavno na švedskem — več izgubila kot rubelj.) Ko sem jo vprašal za moj dolg, mi je dala Poljub, za srečo in v spomin, je rekla. Slugi pa sem vsilil 50 kopejk, a pozneje sem se kesal, da mu nisem dal več. V sani me je spet nesel sluga, ker nisem imel čevljev na nogi. Galko so privezali za sani in dal sem ji 2 sladkorčka, da je prišla zopet k dobri volji. Trpela je tudi ona.
Poslovili smo se od dobrih ljudi in ču-niak je pognal žrebce. Cumak pa je bil
brdak. Tik lak smo bili na postaji Mireni. Tam pa je bila postajna gostilna in privoščila sva si oba po dober kozarec črnega vina. Potem je nadaljevala pot, a Cumak ni šel po krajšnici, po kateri sem jaz jahal, marveč po daljši poti, naprej proti Bulbo-kom, potem na desno, po poti, ki je bila dobro ugažerta, a je jaz nisem poznal. Ce bi jo bil poznal, bi mi bile prihranjene mnoge bolečine. A noge sem imel gorke in v saneh sem se izborno počutil. V tem razpoloženju sva tudi prišla domov. Ravnatelj je bil vesel, da ni hujšega. »Nabljudateljsko« službo zvečer in zjutraj drugi dan je prevzel on, da se bolje prespim. Povedal sem tovarišem, kako se mi je zgodilo. Bil je januar 1917.
DELO V LABORATORIJU
V dobi, ko sta sneg ali mraz preprečila vsako delo v gozdu ali na polju, se je razvilo delo v laboratoriju. Zima je pokazala svoje rogljičke že okoli 10. oktobra in tra-
jala kakšna 2 tedna. Nato je bilo lepo vreme skoraj do decembra, nakar je pritisnil mraz z visokim zamrznjenim snegom. Najnižja toplota za Rusijo ni tako nizka, pač pa za Besarabijo, ki je najbolj na jugu. Najnižjo toploto, katero sem čital na termometrih, je bila —26" C ali šestindvajset stopinj Celzija pod ničlo. Mraz pa ni bil posebno občutljiv, ker je bil dan brez vetra. Sneg je ležal že nekaj dni in je zmrznil. Bilo ga je kakšnih 40 cm. Svojo meteorološko slubo sem moral vršiti tudi v dotičnih dneh in nisem prav nič trpel, za kar se pa moram zahvaliti zlasti kobili Slepki, ki me je lepo vlekla na opazovaliče in potem nesla domov. V laboratoriju pa je bilo lepo toplo.
V laboratoriju je bilo veselo. Tam so delali 4 Avstrijci, Griša in še drug Mol-dovan, 2 starejši Moldovanki in 4 mlajše. Delo se je vršilo na 6 mizah, pri vsaki 1 moški in 1 ženska. Mlajše Moldovanke, vse zelo čedna dekleta, so delale z mojimi tovariši. Delu so se morali privaditi samo Avstrijci, ker so ostali poznali delo že iz prejšnjih zim.	(Dalje)
n
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
in-
G O MJ3 .
uM-
E G G M
rQ _
N
l/l
O
".s
Prt G •
9 c
c c u 5
•'—i C3
C G
Uh O 60 ^ O ^
d
aJ\-
!•§ c bo
<u 2
3-°
ifl? »
OJ q
O S
si .£
U,
• Cd 3
E E
d) G
g >o
c/i
^ 2 « h
C 00 G ft £ ^ n rt
, . >o •—
d d >0 C «
■z d ~ _r
15 p
<	—<5
5 o -d ■ OJ o , -d
> <D o ) u ž
G
._T3
C
o ^
črt w
c
oj
u
x Uh
P N
G D d
5 a * g — a
i'
a? _§
5, S
C/l • —
ora
a
-I
5 *S
G G
UJ
l/l
a>
•N o
.G O* črt d C oo
G O JS
d g
^ -O
a.g
— >N 60 >U O O iJ —
rt M ■§	-
g-a ° o
c'Z .5 *
S 2 g|
i C-
G
60
d) G 60 N
'■8
O : d
(/) —3 ‘J C, d) •-• 60 £ .D	Cd
c/1
G .S d	G
G G G o
£ > G
O
U-0 & °
P
O O
c/i
G
d —
O c > .2 G £
Uh ■
.S ft-
N
“ c'
^ G G ►—i • Cd
O (jj
c/i ”—1
d) O —
J e
-*« d)
'c £ •— G
P ^
d)
rt G > D N G
>CJ V
G d
60
G u
Hft G MN G ^ G 1> .d
•G G 'G'
oo .E ^ d >o —	:g,
•G d) g ^dS
.21," S
G
l_i c/i G d) > G ^ _
■jf ° .2,
ei S
G O o, N .H G ^ J-< Urt G a
(U N 0 >o _ — d d> d d >cj G G G d' N
:|'£-S.s
?as;
O .- OJ -G
60^ c/) _
S gs s
pr — rt U-
N P ‘O 0J > d) +-*
o o d ^ -G »-3 „
a o " 5 c c- o. 2
.S -a
' .o : ■> o •
d d 1 o -r
oj _
oo d G V rtD
G o
N So
' d ^ -14
G
O
Cd
o
d
s
03 , Cd i
Cd 2 > -G O ■rt G “2
S 22.»* 3
G1 d
- 2 ..i o
n'14 gl-
G o
d 'S
O Uh
aj E
G
>o
d>
G
G
d>
d
G
G
a>
Z
60
p-S-SIŠ
d
G
SV *->
rt G
d <d*
d) --H
G .GJ .
d E
G 'G
G n '
d)
N rtrt
d> OJ ^ G
03 — d
^ G 2 'U% |
G
— M
co c/i 60 d> •—■
° O Cd
c
-rt u, ° G ^ d d . u o 9 d
Uh Cd Dh
O "	,d)
E G ^
'So«!
aa§^
d/ & >o
£og« S ^ a IS s,S S
O o _ ^ G rS d .^r >o G ■er p
G d)
60
O d> <£ •-—■ c/i G U-
d g d
^	>	O
, —h >c/i G 13
d
d) o g d
c 3 d)
-h E --->
'E P E *-. n
^ 60 U
E o G
O	>5	d
.g 'G c ■" -
cd.:
O >
d G « 00 d
.a g
(U	^	^
d	G	G
«	r	C	«
d	G	o
‘G1 G G d d -2 b0 h, d	M	60	>
rt
a <U -s "o O c/i	G	C
•-	2	-	»	c
G	•-	G	‘d	G
O	G	G.	c/j	.j
N d) G d) O
£ d a
G U-•-J d) G >C/1 Cd
V G,
G ‘d G c E d
'H”1 -id E
s g, P « B S3
H rt o >"
S, > a <u
£ 2 S “
> o N o B ^ d> G >“> M M m
° n 3
60 |
.N « j
G j
o 'c?! 2.5 ’
'I"1 :
a
o E
G
S
7"	'	N	r
d) T3 •— d
•c/Ig ■
prt, • —	.
S «,«,«
M u o
*5 N H C 13
>W3 lE	■ —
p .5 5 <u ^ ^ ri c .-
d)	r-J
•>—i * (Vi G C O -1 Uh d) 2 10 S ji jv; c s
® “ M O « O ° ^
O/ -H
G E d>
Uh	-h
.£
.Hi/ia
2 2^ • 13 o 1 C C 1
E T!
C/J >d)
Š.S
>c^
G 'd'G Ah ^ d o -E ■O P.-J5
js^gtj
2* V) G
^ S« G G
. c/j d) OS N d) ^
<t H >•-—.>