OBČINSKA KONFERENCA ZKS
Naloga: realen dolgoročnejši program razvoja
Na četrti seji občinske konference ZKS so med drugim obravnavali varnostnopolitične razmere v občini in ocenili idejnopolitično" usposabljanje komunistov v občini v prete-klem šolskem letu.
Ob ugotavljanju varnostnopolitičnih ra-zmer v občini in sprejetju ocene so člani občinske konference poudarili, da se ponov-no nahajamo v določenem zgodovinsko od-ločilnem trenutku razvoja Jugoslavije: »Od ,tega, koliko bomo sposobni naprej razvijati socialistično samoupravljanje, naš politični in gospodarski sistem, pa je odvisna tudi naša obramba, neodvisnost in naša vloga v neuvrščenem svetu. Če bomo zaradi eko-nomskih težav, s katerimi se srečujemo, za-čeli odstopati od socialističnega samouprav-ljanja in začeli uvajati administrativne nači-ne reševanja problemov in zoževati samo-upravljanje, bomo direktno napadli tudi osnove naše neodvisnosti in v bistvu tudi vse druge pridobitve naše revolucije.«
Konferenca je poudarila, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja še z večjo ostrino izstopajo primeri slabega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in druge slabosti. Zlasti v prvem četrtletju 1982 se je močno poveča-
10  število OZD, ki so izkazale izgubo, pa ,tudi znesek izgub je znatno višji, čeprav smo leto 1981, prvič po petnajstih letih, zaključi-
11  brez izgub. Ker rezultati kažejo, da smo iskoraj v vseh kazalcih gospodarske razvito-sti na zadnjem mestu v Ljubljani, je ena najpomembnejših nalog vseh subjektivnih subjektov v občini, pripraviti realen dolgo-ročnejši program razvoja. Kljub objektivno slabšim pogojem bi ob bistveno boljšem iz-koriščanju vseh naših materialnih, prostor-skih, znanstvenih in kadrovskih možnosti ter solidarnem sodelovanju celotnega ljubljan-
skega združenega dela, lahko postopoma za-gotavljali izenačevanje življenjskih in delov-nih pogojev v našem mestu.
Pri uveljavljanju novih družbenoekonom-skih odnosov v visokem šolstvu je eden izmed temeljnih pogojev uveljavljanje sa-moupravnega planiranja, ki je še vedno do-kaj neučinkovit in sprejeti srednjeročni-pla-ni razvoja posameznih visokošolskih temelj-nih oziroma delovnih organiz.acij praviloma še ne predstavljajo kvalitetne podlage za uresničevanje svobodne menjave dela.
Usposabljanje je komunistova dolžnost
Ob ugotavljanju izvajanja idejnopolitič-nega usposabljanja (IPU) v preteklem šol-skem letu je konferenca ugotovila, da smo zastavljeni program uspešno izvajali in da smo presegli miselnost in pojav, ko so v osnovnih organizacijah ZK potrebo po IPU le poudarjali, konkretno pa ničesar ukrcnili. Kadrovanje v posamezne oblike usposablja-nja se je sicer izboljšalo, ni pa še takšno, kot bi moralo biti. Izobraževanje ne sme in ne more biti le akcija komiteja OK ZKS in komisije za IPU ampak neprestano prizade-vanje in skrb za akcijsko in idejno rast vsake OO in Zveze komunistov v celoti.
Idejnopolitično usposabljanje vsebuje in-dividualno usposabljanje članstva, usposab-Ijanje v osnovnih organizacijah in pedago-ško vodene oblike, kot so seminar kandida-tov za sprejem v ZK, seminar za novospre-jete člane ZK, dopisna šola marksizma, poli-tična šola v občini, seminar o samoupravlja-nju v združenem delu in pedagoško vodene oblike iz dela.
Osnovna ugotovitev ob uveljavljanju in-dividualnega usposabljanja je, da komunisti
premalo berejo, posledica tega pa je slabo razumevanje družbenih dogajanj, slabo zna-nje in nastopi s pomanjkanjem argumentov. Tega pa si komunist, katerega obveza in dolžnost je nenehno izpopolnjevanje, ne bi smel dovoliti. Tudi usposabljanje članstva v osnovnih organizacijah ZK ni na zavidljivi ravni, na tem področju nismo izpolnili zada-nega programa, ki pa smo ga dolžni realizi-rati in zamujeno nadoknaditi najkasneje v septembru.
Seminarja za kandidate za sprejem v ZK se je uspešno udeležilo 67 kandidatov, vse tiste, ki se tudi drugemu vabilu za seminar niso odzvali, pa komite v soglasju z OO ZK briše iz seznama. Enak kriterij velja tudi za novosprejete člane ZK, ki se ne udeležijo zanje organiziranih oblik usposabljanja. Konferenca je odločno (Jodprla stališče, da bodo tisti, ki teh seminarjev zaradi neopra-vičljivih razlogov ne obiskujejo, poklicani na odgovornost, s priporočilom, naj zapusti-jo vrste ZK.
Zelo smo lahko zadovoljni s številom, predvsem pa z uspehom slušateljev dopisne šole marksizma. Oddelek naše občine je bil namreč proglašen za najboljšega v Ljublja-ni. Zadovoljstvo pa se kaj kmalu razblini, ko pogledamo naše rezultate pri pedagoško vo-denih oblikah iz dela. V Politični šoli pri CK ZKS in v Politični šoli »Josip Broz Tito« v Kumrovcu se v tem šolskem letu namreč ni izobraževal noben komunist iz naše občine, iz naših OZD. Temu je kriv neodgovoren odnos OO ZK, ki kljub vsem možnostim in razpoložljivemu kadrovskemu potencialu, v te šole ne kadrujejo. Posledica takšnega neodgovornega kadrovanja oziroma neka-drovanja pa je nenazadnje tudi slabša kvali-teta dela osnovnih brganizacij.
NINA LEGAT-ČOŽ