NAUVO VODSTVO PORABSKI PENZIONISTOV STR. 3 PORABSKI DEN V KEJPAJ PA BESEDI STR. 6 … Se začne neka druga šola; na dvoriščih, na travnikih in v gozdovih, vsepovsod tam, kjer nam je lepo, pravi slovenski pesnik Tone Pavček v eni izmed svojih otroških pesmic. Šolski zvonec bo kmalu umolknil tudi v narodnostnih šolah v Porabju, šolsko leto 2005/2006 bo odšlo na počitnice. Po čem si ga bomo zapomnili? Ker smo optimisti, predvsem po dobrih stvareh. Prva takih je začetek dvojezičnega izobraževanja na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Pozorno sem spremljala pet vedoželjnih prvošolčkov in njihovo učiteljico Evo Lazar pri usvajanju slovenskih besed skozi vse šolsko leto. In ne le besed: mesec za mesecem so bili stavki daljši, pogovor bolj sproščen. Ob koncu šolskega leta lahko mirno rečem, da seniški »dvojezični prvošolci« obvladajo že veliko slovenščine. Upamo lahko samo, da se bo zavzeto dvojezično poučevanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih in pri vseh učiteljih. V prihodnjem šolskem letu bo v gornjeseniškem dvojezičnem prvem razredu sedelo 6 prvošolcev; to pomeni, da se bo petina vseh seniških učencev že izobraževala dvojezično in smelo stopala v svet slovenskega jezika. Čestitamo! V iztekajočem se šolskem letu so se okrepile, tako po kvaliteti kot po številu sodelujočih učencev, slovenske izvenšolske dejavnosti, ki jih pretežno vodijo mentorji iz Sloveni ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. junija 2006 • Leto XVI, št. 23 KO UMOLKNE ŠOLSKI ZVONEC… je, ob aktivnem sodelovanju domačih porabskih učiteljev, organizacijsko in finančno pa podpira Zveza Slovencev: šolske otroške folklorne sku-pine, glasbena šola, lutkovnogledališka dejavnost. Učenci z veseljem sodelujejo, se učijo in nastopajo, obenem pa vadijo komunikacijo v slovenskem jeziku. S svojimi nastopi popestrijo marsikatero slovensko prireditev tako v Porabju kot tudi v bližnjem Prekmurju. Z iztekajočim se šolskim letom se končuje dolgoletno sodelovanje predvsem gornjeseniške šole z murskosoboško glasbeno šolo; tako učenci kot njihovi starši želijo drugačne oblike glasbenega izobraževanja in druženja ob glasbenih dejavnostih. Zveza Slovencev jim bo že v prihodnjem šolskem letu to omogočila. Porabski učitelji in vzgojiteljice so se v tem šolskem letu skoraj polnoštevilno udeležili štirih popoldanskih izobraževanj, ki sem jih zanje pripravila avtorica tega zapisa. Na njihovo željo smo osveževali znanja o začetnem poučevanju slovenskega jezika in ob neštetih primerih poskušali iskati svoje optimalne poti. Seveda pa sem z veseljem tudi individualno svetovala učiteljem, ki so to želeli, in skupaj z njimi reševala številne strokovne zagate. Sicer pa se za porabske učitelje in vzgojiteljice šolsko in predvsem izobraževalno leto še ni končalo, saj je pred njimi še Seminar slovenskega jezika in kulture 2006, ki bo potekal od 19. do 23. junija 2006 v Lendavi. Bodoči udeleženci seminarja so z veseljem sprejeli novico, da le-tega letos organizira murskosoboška enota Zavoda RS za šolstvo, predvsem prizadevna predstojnica enote Irena Kumer skupaj z Dvojezično osnovno šolo I v Lendavi, kjer bo potekala glavnina seminarja. Tudi porabski učenci in dijaki svojih sivih celic ne bodo poslali na počitnice že po 15. juniju. Številni bodo imeli priložnost sodelovati v različnih taborih predvsem v bližnjem Prekmurju, kamor jih vabijo osnovne šole iz Murske Sobote in okolice. Zveza Slovencev v letošnjem letu ne bo organizirala tabora Za materinščino, ampak spodbuja in finančno podpira udeležbo porabskih učencev ter dijakov na poletnih taborih po Sloveniji. Stik s slovenskim jezikom in kulturo je lahko mnogo pristnejši v avtentičnem slovenskem okolju, zato naj se čim več porabskih otrok udeležuje taborov v Sloveniji, menijo na Zvezi. Državna slovenska samouprava pa bo tudi ob koncu tega šolskega leta finančno nagradila porabske učence, učitelje in vzgojiteljice za marljivo učenje in poučevanje slovenskega jezika kot tudi za uspehe na področju slovenskih izvenšolskih dejavnosti. Naša skupna evropska država Evropska unija je s številnimi ukrepi uzakonila večjezičnost kot način življenja in razmišljanja. Zakaj se tak evropski pogled ne bi dotaknil tudi vseh nas, ki sicer živimo na zelo zelo majhnem koščku velike Evrope? Verjetno se je dotaknil monoštrskih gimnazijcev, katerih skoraj trideset obiskuje pouk slovenščine, ne glede na narodnostno pripadnost in jezikovno predznanje, ker se želijo naučiti še en evropski jezik… Verjamemo, da jih bo vsako leto več in da pregovor Več jezikov znaš, več veljaš v bodoče ne bo le obrabljena fraza. Vsem, ki ste na kakršen koli način udeleženi v porabskem narodnostnem izobraževanju, želim lepe in prijetne, aktivne počitnice; uživajte jih z odprtimi očmi, ušesi in srci. Pa, srečno! Valerija Perger 2 Nove knjige: Panonski letopis 2006 SKROMNO ZASTOPANI SLOVENSKI AVTORJI Pri Panonskem inštitutu in v uredništvu dr. Roberta Hajszana je izšel Panonski letopis 2006 – več kot 500 strani obsežna knjiga zelo različne vsebine v gradiščansko-hrvaškem, hrvaškem, nemškem, madžarskem in slovenskem jeziku. Kot vsako leto, odkar izhaja Panonski letopis v gradiščanskem Pinkovcu – Güttenbachu, je tudi najnovejša publikacija v znamenju osnovne teme, tokrat o vključevanju Hrvaške v Evropsko unijo. Po uvodnih nagovorih znanih političnih osebnosti Gradiščanske – deželnega glavarja Hansa Niessela, predsednika skupščine Železne županije Pétra Marka in drugih uvaja nosilno temo hrvaški predsednik Stipe Mesić. V nadaljevanju so prispevki, s katerimi avtorji skozi zgodovinsko, aktualno politično in kulturno optiko poudarjajo, kako sodi Hrvaška v srednjeevropski prostor, torej v Evropsko unijo. Tu je najobsežnejši tekst zgodovinarja Dragutina Pavličevića. S preteklostjo in aktualnimi dogodki do leta 1995 se ukvarja tudi dr. Ivo Prlender, sicer intendant Dubrovniških poletnih iger. Na kar enajstih straneh so objavljene barvne fotografije večjih in manjših hrvaških mest in pomembnih kulturno – zgodovinskih spomenikov: Crikvenica, Motovun, Zadar, Šibenik, Stari Grad na Hvaru, Korčula, Split, reprodukcija Generalićeve slike, Zagreb – kralj Tomislav -prek 100 zgovornih fotografij in reprodukcij. Prvi del Panonskega zbornika je v znamenju jubilejev in pomembnih letošnjih obletnic v hrvaški in gradiščansko-hrvaški zgodovini in kulturi. Tu je denimo objavljen tekst o Ruđerju Boškoviću (1711 – 1787), hrvaškem znanstveniku svetovnega slovesa; bil je matematik, fizik, filozof in celo diplomat. V tem razdelku lahko preberemo tudi pesem Antuna Mihanovića »Lijepa naša domovino ...«, ki je zdaj hrvaška himna. Za nekatere bralce bo zanimiv tudi nacionalistično napisan tekst Neodvisna država Hrvaška (1941 – 1945). Drugo poglavje je namenjeno športu, mladini in dijakom, kjer je najprej predstavljena hrvaška smučarka Janica Kostelić. Za likovne reprodukcije je urednik izbral slike v oljni tehniki in akvarelu Biljane Abramušić iz Slavonskega Broda. Slikarka, rojena leta 1964, je imela doslej šest samostojnih razstav, prvo v Sarajevu, in sodelovala na številnih skupinskih razstavah. Slikarkin avtentični izraz se kaže v poudarjeni individualnosti in poetičnosti: Kapelica 1, Zaliv, Dubrovnik – Stradun 2, Ljubezen, Lokvanj, Dekle, Čoln... V poglavju Narodi in narodnosti sodelujeta tudi dva slovenska avtorja, in sicer Franc Kuzmič in Jelka Pšajd. Franc Kuzmič predstavlja glasbenega virtuoza Vladimirja Škerlaka in raziskovalca prekmurske zgodovine dr. Ivana Zelka, ki je posredno zelo dobro poznal tudi zgodovino Gradiščanske. Franc Kuzmič je tudi avtor zapisa Drobec iz zgodovine gornjeslavečke cerkve in prispevka o profesorju Aleksandru Mikoli, rojenem leta 1871 v Gornjih Petrovcih. »Aleksandra Mikolo poznajo Slovenci, posebno pa Prekmurci, več ali manj kot politika, medtem ko ga Madžari in drugi povrhu še kot fizika in matematika. Zaradi svojega političnega prepričanja in delovanja v prid Ogrski in z zagovarjanjem vendske teorije se je Slovencem zapisal, podobno kot nekoč Kopitar zaradi Prešerna, med obrobne osebnosti, čeprav ga bolj odlikuje strokovno delo.« Jelka Pšajd se je večkrat pogovarjala z Ivanom Martonom iz Dolnje Bistrice – zanimivo osebnostjo, ki ima in zna kaj reči na privlačen način. Pogovore je strnila v daljšo, privlačno in berljivo zgodbo. Posebno pozornost si je letos zaslužil književnik Peter Pavel Wiplinger, avtor številnih prispevkov, napisanih v nemškem jeziku. Sledi razdelek Kultura in literatura, kjer so objavljene pesmi in prozni teksti v gradiščansko-hrvaškem, nemškem in madžarskem jeziku. V tem poglavju je objavljen tudi del korespondence med Nobelovim nagrajencem za književnost Ivom Andrićem in madžarskim književnim prevajalcem Zoltánom Csuko, ki je prevajal tudi iz slovenskega jezika. V letopisu so še Čestitke pomembnim osebnostim, V spomin pisatelja Mila Dora in na koncu Panonska poezija – ki je nekoč izhajala samostojno, zadnja leta pa kot sestavni ZORKO PELIKAN PRI ŠTAJERSKIH SLOVENCIH Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak sta imela v Gradcu in Potrni pri avstrijski Radgoni pogovore s predsednikom in podpredsednico Kulturnega društva štajerskih Slovencev člen 7. Brankom Lenartom in Suzane Weitlaner. Tako v Gradcu, kjer je sedež KD člen 7, kot v Potrni, v Kulturnem domu – Pavlovi hiši, je bilo težišče pogovora na dopolnilnem pouku slovenščine v osnovnih šolah, ali natančneje, kako je z učenjem jezika sosedov. V tem šolskem letu je pri dopolnilni pouk slovenskega jezika prek 200 učencev, po zaslugi učitelja Ernsta Körblerja kar blizu 100 na šoli v Arnežu. Zorko Pelikan je zagotovil tudi v prihodnje pomoč Slovenije štajerskim Slovencem, pri čemer je poudaril vlogo zakona o odnosih s Slovenci v sosednjih državah in po svetu. Vodstvo štajerskih Slovencev je izrazilo željo, naj ob skorajšnjem obisku deželnega glavarja Štajerske v Ljubljani slovenski gostitelji opozorijo tudi na naloge med Slovenci na avstrijskem Štajerskem, še posebej pri učenju slovenskega jezika. Tekst in fotografija: eR del Panonskega letopisa. V venski politiki, vendar je doslej zborniku je tudi večje število – če se spomnim prav – sodelofotografij, ki doponjujejo kraj-val le prejšnji predsednik držaše ali daljše tekste. ve Milan Kučan. Za zaključek lahko »prepišem« Skozi sodelovanje v Panonocene Panonskega letopisa iz skem letopisu se odslikava tudi prejšnjih let: Čeprav urednik siceršnje sodelovanje in povedr. Robert Hajszan vabi avtor-zovanje severovzhodne Sloveje iz Slovenije, je njihov delež nije – in Slovenije – z eno izvsa leta skromen v primerjavi med avstrijskih zveznih dežel s sodelavci iz Avstrije, Hrvaške – Gradiščansko, v marsičem in Madžarske. Škoda, kajti v podobno Sloveniji. Pred deset-Panonskem letopisu bi lahko letji je bilo živahno kulturno promovirali slovensko razisko-in znanstveno sodelovanje v vanje na področju humanisti-takoimenovanem panonskem ke, tudi z narodnostno tema-prostoru južne Gradiščanske, tiko, objavljali krajša literarna zahodne Madžarske, sevedela, zlasti poezijo, kar vse ne rovzhodne Slovenije in delom bi škodovalo tudi avtorjem, ki Hrvaške, ki je zamrlo v času bi se odločili za sodelovanje. – kakšen paradoks – ko je v Vabila, naj napišejo za uvodna Evropski uniji v ospredju regirazmišljanja, dobijo tudi slo-onalno povezovanje. Ernest Ružič Porabje, 8. junija 2006 3 JESENSKE MANJŠINSKE VOLITVE NE BODO POPIS NARODNOSTNEGA PREBIVALSTVA Na to je opozoril predsednik Urada za narodne in etnične manjšine, državni sekretar Antal Heizer na tiskovni konferenci v Budimpešti, kajti zakon jasno pove, da se podatki manjšinskih volitev (manjšinskega volilnega registra) ne smejo uporabljati v noben drug namen. V tem smislu tudi za to ne, da bi se na podlagi njih sklepalo, koliko članov šteje določena manjšinska skupnost. Pomembno je, da se tudi državna podpora ne sme določati na podlagi teh podatkov. Število registriranih manjšincev v manjšinskem volivnem registru bo javni podatek, imena in priimki registriranih se ne smejo izdati javnosti. Manjšinski volilni register se mora po volitvah obvezno uničiti. Opozoril je tudi na to, da se jesenskih manjšinskih volitev prav gotovo ne bodo udeležili vsi volivci določene manjšinske skupnosti, temveč le najbolj aktivno »jedro« manjšine. Po podatkih popisa prebivalstva leta 2000 se je za pripadnike manjšine opredelilo 4-5 odstotkov prebivalstva na Madžarskem. Največ je Romov (206 tisoč), Nemcev (120 tisoč), Slovakov (40 tisoč). Njim sledijo Hrvati (26 tisoč), Romuni (14 tisoč). Za Slovence se je opredelilo kakih 3.400 ljudi. Najmanjša skupnost na Madžarskem so Armenci, njih je bilo pred petimi leti 1.165 oseb. Na zadnjem popisu prebivalstva se je pripadnost ugotavljala na podlagi več faktorjev. Anketarji so vprašali za narodnostno pripadnost, jezikovno pripadnost (materni jezik) in za pripadnost določeni kulturi. Čeprav je za manjšince pomembno, da se jih čimveč udeleži manjšinskih volitev, kar kažejo tudi razne aktivnosti manjšinskih organizacij in samouprav, se bo število manjšinskih samouprav gotovo znižalo. Trenutno deluje v 1300 krajih 1800 manjšinskih samouprav. Manjšinske volitve bodo razpisali le v tistih krajih, kjer se bo dalo registrirati v volilnem registru najmanj trideset ljudi, pripadnikov iste skupnosti. MS NAUVO VODSTVO PORABSKI PENZIONISTOV Drüštvo porabskih penzionistov je 31. majuša melo svoj občni zbor. Na velko žalost vsej penzionistov pa drügi navzauči so se na svojo predsednico Ireno Barber že samo leko spominali. Depa Irena de v düši furt med nami. Njeno delo, njeni plani do se tadale poštöjvali, njeni smej, tople reči do nas furt sprvajale. Desetlejtno vodenje Drüštva porabskih penzionistov Irene Barber nikdar nede v pozabo. Nejsmo se pa spozabili od naše članice Ane Unti tü nej. Vej nam pa uni ranč tak fejs falijo s svojimi flajsnimi rokami, stere so vejn milijon rauž, püšlov pripravile. Kak rada so spejvale obadvej ženske lejpe porabske, stare pesmi, kak so se vedle veseliti! Drüštvo je té dén zatok bola žalovalo. Nej bilau nej spejvanja nej muzike. Meli smo pa gledališko igro Karte špilarge od gledališke skupine Veseli pajdaši ZS Števanovec. Tau smo ranč v spomin Irene Barber dali, vej je pa tau igro tü ona napisala za nji. Pred igrov smo pa meli občni zbor, steri je tašni djilejš, gda so vküper pozvani vsi penzionisti, steri se vcuj držijo. Drüštvo je 2. oktobra 1996. leta melo 35 lidi, gnes pa 144. Na Gorejnjom Seniki je 15, Dolejnjom Seniki 12, v Sakalovci 15, Slovenski vesi 33, Monoštri 41, Števanovci 16, Andovci 2 pa na Verici 10. Občni zbor je sklepčni (határozatképes), če je več kak polonja vsej pa plus eden član, tau je 73 lidi. Na tau dji lejši je vküper prišlo ranč 100 penzionistov. Etak so bili sklepčni. V prvom tali djilejša so prejk poglednili statut (alapszabály). Potis tim so izvolili nauvo vod stvo. Predsednica Drüštva penzionistov je gratala Micka Svetec s Slovenske vesi, podpredsednik Ga bor Lazar z Dolejnjoga Senika, blagajničarka je Irena Mukič z Gorejnjo ga Senika. Drügi člani predsedstva so tadale Ma rija Merkli iz Števanovec Andovec, Irena Klement z Verice, Aranka Schwarc pa Margita Kukor z Mo noštra, Majči Antal pa na nauvo Iluška Bartakovič s Slovenske vesi, Ferenc Sukič s Sakalovec, Gabor Lazar z Dolejnjoga Senika pa Vera Gašpar z Gorejnjoga Senika. Čestitamo pa jim želimo veselo, dobro delo! Klara Fodor, sekretarka LEPAU SE VAM ZAVALIMO Na Slovenskoj zvezi smo letos že 15. pripravlali Porabske dneve. Za tradicionalno prireditev smo si letos odebrali ves Andovci s spaudnjoga tala Porabja, stera je z enim najmenša ves v Porabji. Vejmo pa, kak mála je tá ves, tak flajsno lüstvo živé töj. Če trbej včiniti kaj, vküper primejo. Tau so že dostakrat svedočili, povejmo, gda so meli svoje vaške dneve, dvakart borovo gostüvanje, za stero se malo vesi, organizacij poda. Vküper s Slovensko zvezov pa so že od drügim meli Porabske dneve. Trno smo zadovolni, srečni, smo njim radi pa hvaležni za tau. Vse potrejbno fizično delo so opravili Andovčani pod vodstvom župana Karčina Holeca. Pauleg deževnoga vrejmena se je duplansko trbelo pripravlati z mestom za programe. Ograd, gde se je zvekšoma vse godilo, je v pausado dau Joži Bedič. Andovski podje so té velki ograd dola pokosili, ranč tak v centri kaulek vaški zidauv, potistim pa travo dola spucali in tau vse svojimi mašini, na svojo ceringo. Stari, velki zid vesi so tak vred djáli, vö ščistili, gora ponauvili, ka smo ga kumar gora spoznali. S svejtlo sivo platnom so vöoblekli stené znautra zida pa ga z borovimi vejkami okinčali. No, žmečavo so tü zavolé leko zdigavali. Pred svetkom so vküper zvozili, po svetki so pa nazaj zvozili 60 gasilski garnitur od Andovec do Gorejnjoga Senika. Vse stole, stolice, dva odra so gora postavlali, dvakart - trikrat prejk nosili z enoga mesta na drugo mesto, kak nam je vrejmen tau ravnalo, na konci ške ščistili od blatá tü. Gda so tisti železen, žmeten oder zdigavali, so se nam smilili. Té ške tapače pa žage na pleče, gor na traktore pa hajt v gauško po vejke. Drva so tü telko vözasekali pa pripelali, ka so več vör goreli trgé velki ognji, gde si je v soboto večer že v kmici leko vsakši sam peko špejk. Plinske palacke, slamnate bale, posaudo, elektriko, vodau pa ške dosta kaj so nam tü vse oni dali pa šenkali. Največ dela, briga je emo sam župan Karči. Vse delo so ma pomagali opraviti: žena Anita, dva brata Laci pa Otto, Kovačini Tibi, Norbi pa Anastazija, David Hegyvári iz Otkauvec, Djürvin Zoli pa Karči, Monika Ropoš pa Joži Bedič. Pomagale so ške ženske tü, Tupin Matild, Sarolta Holec, Djürvina Marika, Bödraštji Margit, Kovačin Ani pa Valika Časar s svojim možaum. Slovensko mešo so nam omogaučili gorejnjisenički gospaud Feri Merkli, dekan Lojze Kozar iz Odranec pa MePZ ZS Avgust Pavel z Gorejnjoga Senika. Dobro štajersko pa prekmursko gesti so nam z dobre vaule sküjali pa ponöjvali za baug plati KID Janez Urbas Selnica ob Dravi pod vodstvom predsednika Janeza Urbasa, Jože Kalamar iz Čepinec pa Stanko Črnko s svojimi padaši. Za pripravlanja papirnati rauž pa kvačkanje večfele okraskov so se podale ženske Drüštva ČepČepinci s predsednico Diano Črnko, Iluška Dončec pa Ana Ropoš iz Števanovec, Margita Korpič iz Traušča. Ema Karba z Verica je pa bila prava rauka küjari iz Markovec. Velki gazda iz Otovec Vlado Smodiš je s svojimi pomaučniki, kak Öči Kranjec z Gorejnjoga Senika, - steri je dar-dar malo vujšo tü kaj kaulek poglednit - pa pripelo cejlo üto za žganje domanje palinke. Školnik v Monoštri Kókai Karči je s svojima dvöma konjama vred več gezero kilometrov dola vdaro, dočas se je vsakši vö leko nanoso na konjaj. Na kulturnom programi so nas v dobro volo sprajli ljudski godci in pevci KUD Černelavci, folklorna skupina ZS OŠ II. Gornji Senik pa folklorna skupina ZS Sakalovci. Gospaud Bencik iz Gornji Petrovec je en küp veteranski traktorov pripelo prejk s svojimi kolegi, steri so samo z velkim mantranjom leko skurblali traktor domanjoga župana za tekmovanje. Pod vodstvom djagara Gabora Dončeca je Milan Nemet letos tü prejk emo strejlanje z lokom pa z zračno pöjkšov. Vsejm goranašteti lidam se lepau zavalimo za vse tröjde. Trno lepau se zavalimo za stole, stolice, stere so nam posaudili gorejnjoseničko športno dröjštvo, dolejnjesenička pa andovska samouprava, dolejnjesenička pa sakalauvska slovenska samouprava, potejm vsejm lidam od Porabja do Sombotela, Budimpešta pa prejk granice, steri so leko bili z nami, za finančno pomauč pa Uradi RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Javnomi skladi v Budimpešti. Klara Fodor, sekretarka Porabje, 8. junija 2006 4 Veliki geniji glasbe so zmožni posredovati umetniško harmonijo najlepših melodij tudi tistim poslušalcem, ki glasbeno niso visoko izobraženi, kajti njihova sugestivna interpretacija popolnoma prevzame poslušalce, jih očara v tolikšni meri, da v globinah podzavestne sfere ponovno lahko preživijo lepe in vesele dogodke pa tudi najgloblje duševne žalosti svojega življenja. Njihova glasba ima ogromno moč, ogromen vpliv, ker se popolnoma vživijo v ustvarjalno razpoloženje skladatelja, ker se njihova interprecijska tehnika nahaja na najvišji ravni, kajti bolj poznajo svoj glasbeni instrument kakor svojo dlan. Nismo vedeli, da bomo 25. maja lahko v majhni koncertni dvorani glasbene katedre Visoke šole Berzsenyi Dániel v Szombathelyu spoznali dva tako imenitna umetnika, ki v vseh ozirih ustrezata zgoraj navedeni, v glavnih potezah skicirani karakteristiki. Malo po šesti uri se na odru pojavita dva simpatična umetnika visoke, vitke postave v črni prazničnih oblekah, se slovesno priklonita in se nam prijazno nasmehneta. Njeni imeni -Rita Kinka in Zoran Marković -sta znani v neštetih državah Evrope, pa tudi v Združenih državah Amerike in v Avstraliji. Rita Kinka, pianistka madžarskega rodu, je bila rojena v Subotici, študirala je glasbo v Novem Sadu in v New Yorku. Danes poučuje klavir na Akademiji za glasbo v Novem Sadu in je predstojnica Katedre za klavir. Prejela je številna priznanja in nagrade v svoji domovini, poleg tega pa na številnih mednarodnih RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. »GLASBENI MAJ« TUDI V SOMBOTELU »Genij ustvarja soglasje med svetom, v katerem živi, in svetom, ki v njem živi.« (Hugo von Hofmannsthal) komponista Reinholda Gliére (1875-1956) (Preludij, Scherzo, Intermezzo, Tarantella) in Sonato v A-duru francoskega komponista belgijskega rodu Cesara Francka (1822-1890) s stavki Allegretto ben moderato – Allegro – Ben moderato – Allegretto poco mosso. Solista sta torej interpretirala skladbe velikih predstavnikov 18., 19. in 20. stoletja in tako podala glasbeni prerez teh treh stoletij od Kijeva preko Pariza do Halleja. Lepo poslanstvo sta izpolnila oba umetnika s tem, da sta v okviru Festivala Pomurskega akademskega centra nastopila razen v Prekmurju tudi v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Namen PAC kluba je služiti razvoju in napredku pomurske regije, ponuditi pomurskemu prostoru vrhunska kulturna doživetja, sodelovati ter zmagati v prizadevanjih za razvoj in napredek tega okolja. Oba umetnika sta s svojo umetnostjo prispevala tudi k utrjevanju dobrih stikov med omenjenimi državami, kajti poleg pesmi in plesov, poleg stavbarstva in slikarstva je glasba tista umetniška ustvarjalna oblika, ki ne pozna meja, kajti s svojimi sredstvi je sposobna brez jezikovnih ovir predstaviti svojo kulturo tudi drugim narodom in tako prispevati k boljšemu medsebojnemu poznavanju evropskih narodov. Suzana Guoth Foto: Marija Kozar klavirskih tekmovanjih, med drugim je leta 1988 prejela zlato plaketo na mednarodnem festivalu mladih izvajalcev v Bordeauxu. V okviru tekmovanja kraljice Elizabete ter v sodelovanju z Inštitutom za razvoj evropskega kulturnega prostora, Digitalne medijske produkcije in Komisije za evropsko skupnost ji je bil podeljen naziv najboljše evropske izvajalke za leto 1991. Po tej prestižni nagradi je posnela tudi zgoščenko. Kontrabasist Zoran Marković miji za glasbo v Ljubljani ter sodeluje na raznih poletnih mednarodnih glasbenih akademijah doma in v tujini. Njun nastop bi si zaslužil v mestu Szombathely večjo pozornost, prebivalstvo namreč zna ceniti glasbeno umetnost, ker je mesto, v prvi vrsti njegova velika koncertna dvorana v bivši sinagogi, prizorišče neštetih pomembnih mednarodnih glasbenih prireditev in tekmovanj. To glasbeno občinstvo je žal bilo prikrajšano za enkratno umetniško doživetje, ni moglo uživati popolnega glasbenega sozvočja, enkratnih subtilnih utrinkov umetniškega duha teh dveh, se je po opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Podgorici in opravljenem magisteriju na Fakulteti za glasbene umetnosti v Beogradu izpopolnjeval pri uglednih pedagogih v Benetkah, Cremoni, Münchnu in Salzburgu. Koncertira doma in v tujini kot solist z uglednimi orkestri in komornimi glasbeniki. S pianistom A. Sedarjem je posnel lastno zgoščenko s sonatami Beethovena in Francka ter solistično skladbo za kontrabas skladatelja Firšta. Poleg tega je sodeloval pri snemanju več zgoščenk komorne glasbe. Od leta 1990 do 2004 je bil vodja kontrabasov v orkestru Slovenske filharmonije, od januarja 2004 pa je redno zaposlen kot docent na Akade- Porabje, 8. junija 2006 glasbeno popolnoma enakopravnih solistov, ki sta interpretirala Sonato za klavir in v priredbi Zorana Markovića za kontrabas v g-molu Georga Friedricha Händla (1685– 1759) s stavki Grave – Allegro – Sarabanda – Allegro, Štiri skladbe Op. 32 sovjetskega 5 SLOVENSKI IN BOLGARSKI KULTURNI POPOLDAN V 18. okrožju Budimpešte (Pestszentlőrinc), kjer deluje enajst manjšinskih samouprav, je že tradicija, da Slovenci priredimo spomladi kulturno prireditev, na kateri ponavadi nastopi porabska gledališka skupina. Pred kratkim smo se Slovenci iz Budimpešte udeležili odkritja spomenika Pribini in Koclju v Blatenskem kostelu/ Zalaváru, kjer stoji tudi spomenik Cirilu in Metodu. Kulturno prireditev na začetku maja smo organizirali skupaj z bolgarsko samoupravo, ki je praznovala dan bolgarske kulture, ki je povezan s slovanskima apostoloma. Tokratno kulturno prireditev so počastili tudi nekateri člani Društva slovenskih pisateljev (Feri Linšček, Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Tine Mlinarič, Vlado Žabot, Franci Just), ki so prebirali iz svojih del. Na začetku programa je predsednik naše samouprave Ferenc Kranjec pozdravil navzoče, med njimi vojaškega atašeja R Slovenije v Budimpešti Ljubomira Dražnika in njegovo soprogo, predsednico budimpeštanskega slovenskega društva Ireno Pavlič, svetovalca za človekove in manjšinske pravice Istváná Feitla, manjšinsko referentko gospo Nagy ter predsednike in člane ostalih manjšinskih samouprav. Z enominutnim molkom smo se spomnili Irene Barber, ki nas je zapustila le fizično, kajti njen duh bo preko njenih del še naprej ostal med nami. Program so začeli slovenski pisatelji, pesniki, ki so nam prinesli živo slovensko govorico. Ob tem so nam podarili knjige, kasete in zgoščenke. Na nek način so stražarji slovenskega jezika, ki so nam tudi na ta način želeli pomagati, da ohranimo naš jezik, našo kulturo. Števanovska gledališka skupina Veseli pajdaši se je predsta vila z veseloigro Kartešpilarge. Prizori na odru so nas spominjali na otroška in mladinska leta, ki smo jih preživeli v porabskih vaseh. Kvartopirjenje je bilo zelo popularno med moškimi. S tem so si kratili čas ob večerih ali ob praznikih. Med tem so se pogovarjali, pripovedovali razne zgodbe, se hecali ali celo čenčali. Nekateri so se celo napili, če se je to dogajalo v gostilni. Potem se je pa pokazalo, kdo nosi hlače pri hiši, kakor smo to videli tudi v predstavi. Gledališčniki so nam pričarali lepe spomine na dom, za kar smo jim zelo hvaležni. Slovenskemu programu je sledil bolgarski, slavnostni govor je imela ravnateljica bolgarske šole, nakar so učenci šole na kratko predstavili, kaj vse sta sveta brata Ciril in Metod storila za slovanske jezike. Na koncu programa je gledalce navdušila bolgarska folklorna skupina »Jantra«. Programu je sledilo druženje ob prigrizku, ki sta ga pripravili obe samoupravi. Zahvaljujem se vsem nastopajočim, da so nam spet prinesli v to veliko mesto del naše »duše«, domačo slovensko govorico. Jožef Karba podpedsednik slovenske samouprave Mestna četrt Magdalena v Maribori od sredine majuša mejsec dni ma razne programe v okviri svojga 9. praznika s tejm namenom, ka bi se lidgé med seov bola spoznali. Med programi majo izlet, gledališke pa lutkovne predstave, mlašeče športne programe (nogomet, rokomet, odbojka, ribolov pa šah), kulturni program, sveto mešo, na konci pa zaprejo s svečano sejo. Na té programe je več kulturni skupin pozvano od Slovenske zveze, zakoj se lepau zavalimo Štefki Čontali. Na kulturnom programi „Radi pojemo in igramo” so se leko čüle lejpe porabske pesmi ljudski pevk ZS Števanovci pa karažni slovenski plesi mlašeče folklorne skupine ZS Števanovci. Na harmoniki je sprvajo Boris Velner. Mentorica obadvej skupin je Marija Rituper. Skupine vodita Magda Bartako vič pa Anica Salai. Po programi smo se pa leko tadale veselili na prijateljskom srečanji z domanjimi lidami pri bejlom stoli. Klara Fodor, sekretarka Foto: Štefka Čontala Porabje, 8. junija 2006 6 PORABSKI DEN V KEJPAJ PA BESEDI Porabje, 8. junija 2006 7 dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. PO RITI Od sousedovoga Pepija souseda Petra je ednoga dneva trno pekla njegva rit. Nej ga je pekla zavolo toga, ka bi spadno v krplive. Pa ga je nej pekla, ka bi se naskalino. Pa ga je nej pekla zatogavolo tö nej, ka bi kaj na njoj betežen bijo. Pekla ga je zavolo atinoga remna. Ja, pojbič Peter je eno trikrat doubo z remnom prejk po riti. Istina, ka je tou nej najbole prav, depa njegvi ata si je nej mogo pomagati. Kak bi si pa, če je pa Peter pozabo dveri oprejte pa je v ram prišo sousedov maček. Pa je po tistom tisti velki čaren stvour Petrovimi ati pojo obed iz talejra. Pa tou nej kakšikoli obed. Liki njemi je pojo gulaž. Tou pa vsikši vej, kak od Petra ata rad gulaž gej. Vej njemi je sledi bilou trno žau za tou, ka je sina dau z remnom prejk po riti. Depa zatoga volo je Petra nej nika menje pekla rit. -Tou se meni nigdar ne more zgoditi, ka bi doubo z remnom ali rokou po zadnjoj, -si je na glas zbrodo sousedov Pepi. Vsi mlajši kouli Petra pa Pepija so se začnili smedjati, kak pri vragej ne more sousedov Pepi dobiti po riti ali po zadnjoj, kak tou bole včeno vej prajti ranč sousedov Pepi. -Vam vsem leko stariške eške nadejvlejo po zadnjoj. Pri moji starišaj pa pri meni je tou vcejlak ovak, -je že začno gučati kak kakši profesor. -Ge sam že vözraščeni pojep pa se meni dun ne šika, ka bi mi stoj na zadnjo naklo z botom, remnom ali pa z rokou. Tou je povedo pa že šou ta domou. Vej pa se s takšnimi pojbičami, ka eške dobivlejo prejk po riti, un že nede zgučavo. Vej je pa že vözraščeni pojep, čiglij je biu najmlajši od vsej mlajši MLAŠEČA LEJTA REVNI KMETIČ IN POŽREŠNI SOUSEDOVOGA PEPIJA BOGATAŠ Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig Nekoč je živel reven kmetič. »Vzemi si, kar ti srce poželi,« Prispodobe o živalih OSEL Tudi oslu je človek pripisal kup lastnosti, ki svoj značaj: »Pošlji osla križemsvet, nazaj ti verjetno ne sodijo v njegovo naravo: lenobo, pride uhat ko pred!« Kdor je zelo trmast, je neumnost, požrešnost. Kakorkoli že, osel je trmast kot istrski osel. Nekoč so neubogljive, v človeški govorici tepec, kronan osel pa še slabe učence za kazen pošiljali sedet v oslovdvakrat večji tepec. Če se kdo iz vas norčuje, sko klop – to je bila ponavadi zadnja klop, vas ima za osla. Kjer osel leži, dlako pusti namenjena samo takšnim nepridipravom. ali: nemarnež pušča za sabo nered. Celo osel Oslovska ušesa so zavihani ali pomečkani vogre le enkrat na led, zato: ne ponavljajte sta-gali knjig ali zvezkov. Osel vedno osla najde rih napak! Kdor trdo dela, dela kot osel. Kdor ali: vsakdo najde koga sebi primernega. Žal je govori oslarije, stresa neumnosti. Sicer pa si res tudi to, da je na svetu vse polno tepcev in vsakdo vedno najde kakšno opravilo, da mu ni lenob, kajti osel ima povsod žlahto. dolgčas, ali: vsak osel ima svoj posel. Bo že Klarisa Jovanović res, da je lažje premakniti goro kot spremeniti Imel je krpo zemlje in plug, toda nobene živine, da bi zemljo preoral. Zato je vpregel psa in mačko in si rekel: »Bo, kar bo.« Pa ni bilo nič. Plug se ni niti premaknil. Hrib nad vasjo je pozorno gledal, kaj se pod njim dogaja. Tokrat se ni mogel ubraniti smeha. Zarežal se je na vsa usta: med dvema ogromnima skalama je zazijala luknja. »Kaj je to?« si je rekel kmetič. »Te luknje do zdaj še nisem videl.« Spustil je plug in šel pogledat od blizu, kaj se dogaja. Od presenečenja je otrpnil. Jama v hribu je bila polna zlata. je hrib velikodušno ponudil revežu svoj zaklad. Kmetič si ni dal dvakrat reči. Z zlatom si je napolnil žepe in se vrnil domov. Od tedaj ni več otepal lakote. Nedaleč od kmetove domačije je živel bogataš. Čeprav je imel vse skrinje in predale polne zlata, mu še ni bilo dovolj. Opazil je, da je njegov sosed obogatel. Toliko časa se je smukal okrog njega, da mu je slednji naposled izdal skrivnost. Bogatin je, ne bodi len, vpregel psa in mačko, da bi z njima oral. Tudi tokrat se je hrib gromko zasmejal in spet je med dvema ogromnima skalama zazijala luknja. Lakomnež je na vrat na nos planil v jamo in v vreče, ki jih je bil prinesel s sabo posebej v ta namen, začel metati vse, kar mu je prišlo pod roke. »Takole pa se nisva zmenila,« je rekel hrib in zaripel od jeze zaprl usta. Požrešni bogataš je ostal v jami. Še danes prešteva svoje bogastvo. Slovenska ljudska povedka z Vipavskega Priredila Klarisa Jovanović tisti tam pod cerkveno lipo. gemau vse tisto, kama so ga Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota Bilou je eške isti den. Bilou je pri večerdji. Mama je sküjala zvali pa plačali tö. Tou je eške ranč tak dobro gesti kak vsigdar. Depa kak se dostakrat ma FOTOGRAFIJE bilou v tisti časaj, gda so bili šegou zgoditi, ništerni nous vejo gore obrnouti. Pa ranč tak Muzej Murska Sobota ma v pa eške vsefele drugoga. Med fotografi eške redki, pa nej je napravo sousedov Pepi tö. Eške sam ne vej, kak pa zakoj se svoji arhivaj čüda dosta foto-najbole poznanimi, ka so de-pri vsakšnom rami biu foto je tou zgodilo. Depa tiste palačinke so se njemi nej vidle. So grafij. Té nam pripovedav-lali fotografije stare Sobote, je aparat. Zato so lidge v tisti njemi nej bile žmane. lejo, nam kažejo, kakšni so biu Jerolim Purač. V njegovoj časaj nej prajli, ka dejo k foto bili inda naši varaši, vesnice, fotografskoj delavnici so se grafi, liki so prajli: Bole njemi je mama gučala, ka so ranč takše kak vsigdar, -Ge té večerdje ne zejm, ka so palačinke nikšne nej! kak so se oblačili lidge, kak delali z vün fotografij Sobote - Idemo se k Purači kejpat. so vövidli, kakše šege so meli eške portreti lidi, pa je gor Eške nej dugo nazaj, leko bole je emo trdo glavou. Pa bole se je trouso, ka un toga ne pravi stoj eške gnes, so lidge zej. Pa bi se eške tadale koriu z mamo, če bi nej vmejs dau gučali, ka dejo k Purači, gda svojo rejč ata. je Purača že dugo več nej bi -Zdaj pa tak, -je trno krepko zdigno glas. -Zej večerdjo ali lou. Šli pa so se fotografirat pa idi spat! Če boš pa eške tadale rejč zdigavo na mamo, k nekšnomi vcejlak drugo leko dobiš kaj po riti. mi fotografi. Ta pripovejst guči od toga, kak dugi je gé palačinke, spiu mlejčni kafej, pa odišo v postelo. Mujs je mogo tou naprajti. Vej pa tak vözraščeni pojep ne smej več dobiti prejk po zadnjoj. Nej s šiboj, Na, tak je te po tistom mer grato. Sousedov Pepi je zo tri kakšo delo. Ta Puračova foto nej z remnom pa nej z rokou. grafija pa pripovedavle, kak- Miki Roš ša je inda vövidla Sobota. Miki Roš človeški spomin in kak eden človek leko grata sinonim za ZLATA GIBANICA IN BOGRAČ PETEK, 09.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, 10.30 Z VAMI, 11.25 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 PORTRET REŽISERJA FRANTIŠKA ČAPA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: IZUMITELJ, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZLATO CARJEV, NEMŠ. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 ZLATO CARJEV, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 ALPSKI VEČER, PON., 3.05 INFOKANAL PETEK, 09.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.55 ŽANDAR V NEW YORKU, FRANC. FILM, 12.35 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 12.55 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, 16.00 PRED SP V NOGOMETU, 17.00 JASNO IN GLASNO, 17.50 ŽOGARIJA, 18.25 MOSTOVI -HIDAK, 19.00 SKRIVNOST WYVERNA, ANG. NAD., 20.00 ZAČETEK SP V NOGOMETU, 20.50 POLJSKA -EKVADOR, 22.50 STUDIO IZ LJUBLJANE, 23.15 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REP., 23.35 MLADI ADAM, ANG.-FRANC. FILM, 1.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 10.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRVI IN DRUGI, 13.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.50 IN ORANGE, NIZOZEMSKI FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SE ZGODI -5. EPIZODA: PRAZNOVANJE, 20.35 ČEZ PLANKE: ARMENIJA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 NOČNA IZMENA, FINS. NAD., 23.25 BUTNSKALA, SLOV. FILM, 0.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.35 ČEZ PLANKE: ARMENIJA, PON., 2.40 INFOKANAL SOBOTA, 10.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.20 SKOZI ČAS, 12.30 SP V NOGOMETU, POLJSKA -EKVADOR, 14.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 14.55 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU (Ž), 15.55 UMESTITEV MSGR. ANDREJA GLAVANA, NOVOMEŠKEGA ŠKOFA, 18.10 ROKOMET (M), SLOVENIJA -AVSTRIJA, 20.00 KROŽNIK, AVSTR. FILM, 21.40 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 22.40 NIKOLI OB DESETIH: JADRANKA JURAS, 23.40 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 0.05 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU (M), FINALE, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 11.06.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, 10.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ.DOK. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ALPSKI VEČER, 14.30 NOSTALGIJA: ZVEZDE PADAJO V NOČ, 15.20 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZVIRNA NAN., 16.05 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 17.45 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 SLOVENIJA 1945, SMRT IN PREŽIVETJE PO 2. SVETOVNI VOJNI, 22.30 POROČILA, VREME, 22.45 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 11.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 MLADI ŽE 80 LET - AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ, 11.20 ČEZ PLANKE: ARMENIJA, 12.20 PRISLUHNIMO MOLKU, ANG. FILM, 14.00 KOŠARKA NBA ACTION, 14.30 STUDIO IZ LJUBLJANE, 14.50 SP V NOGOMETU, NIZOZEMSKA - SRBIJA IN ČRNA GORA, 16.50 STUDIO IZ LJUBLJANE, 17.50 SP V NOGOMETU, MEHIKA - IRAN, 19.50 STUDIO IZ LJUBLJANE, 20.50 SPRVENSTVO V NOGOMETU, PORTUGALSKA - ANGOLA, 22.50 STUDIO IZ LJUBLJANE, 23.15 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.35 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU (M), FINALE, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.06.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, NAN., 11.35 TEATER PARADIŽNIK, 12.25 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.06.1991, 13.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, RIS., 16.15 BINE: SREČA, LUTK. NAN., 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: NOČNI TATOVI, 16.40 BISERGORA: ZAKAJ JE ČAS VČASIH DOLG, LUTK.NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 UMETNOST IGRE, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DOKTOR ŽIVAGO, ANG. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 ROJENI V DIVJINI, PON., 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 SP V NOGOMETU, 14.30 ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, 16.10 PRIMER DOMINICI, FRANC. DRAMA, 18.05 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 20.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL TOREK, 13.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.40 ALPSKI VEČER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.06.1991, 13.40 LEJ, KAKO SE DAN LEPO ZAČENJA, FILM AGRFT, 14.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 REMIZE -DRUGAČNA OKOLJA, 18.00 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD BRDO PRI KRANJU, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZMAJ V ČISTIH VODAH KAVKAZA, FRANC. DOK. SER., 23.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 0.55 REMIZE -DRUGAČNA OKOLJA, PON., 1.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.05 INFOKANAL TOREK, 13.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.40 ARITMIJA, 11.15 STUDIO CITY, 12.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.30 STUDIO SP V NOGOMETU, 14.50 SP V NOGOMETU, 23.15 MIŠELOVKA WALTA DISNEYJA, HRVAŠKA DRAMA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL SREDA, 14.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.25 ZLATO CARJEV, NEMŠ. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.06.1991, 13.40 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 14.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 16.35 ŽELODKO SUPERCA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZAJTRK NA TRAVI, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GRAZIJIN OTOK, IT. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SVETO IN SVET: DUHOVNI POKLICI, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.30 MATI IN HČI, DOK. ODD., 2.20 INFOKANAL SREDA, 14.06.2006, II. SPORED TVS 6.30INFOKANAL, 8.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 14.45 NIKOLI OB DESETIH, 15.45 JANI KOVAČIČ IN GODALNI KVARTET BAZILIO: BULVAR BANKROT, KONCERT, 17.00 TEKMA, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.55 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 TERRAFOLK & SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, KONCERT, 21.55 MED NEVIHTO, ŠPANS. FILM, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL ČETRTEK, 15.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 POD ŽAROMETOM, 11.10 IZZIVI, 11.40 SVETO IN SVET: DUHOVNI POKLICI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.06.1991, 13.40 VEČERNI GOST, 14.30 UMETNOST IGRE, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.00 HIŠA EKSPERIMENTOV: POUČNO-ZABAVNA NAN., 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET POŠASTI, RIS., 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 ŠTAFETA MLADOSTI, 2.55 INFOKANAL ČETRTEK, 15.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 23.15 ZA VSELEJ IN EN DAN, NEMŠ. DRAMA, 0.45 FUTURAMA, AM. RIS. NAN., 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Zvezda – Diana d.o.o. iz Murske Sobote je 27. maja letos pripravila že 10. jubilejno Bogračijado. Bilo je to tradicionalno tekmovanje za oceno gibanic ter kuhanja bograča. Prekmurske gibanice je prineslo v ocenitev skupno 20 posameznic in posameznikov, komisija pa je dve ocenila za zlato priznanje, pet gibanic za srebrno priznanje ter šest gibanic za bronasto priznanje. Največ točk - 41,52 - je prejela prekmurska gibanica, ki jo pripravila in spekla Magdalena Rudaš iz Radmožanec. V dveh skupinah pa je bograč kuhalo skupno 38 parov kuharjev, ki so prišli pravzaprav iz vse Slovenije. Kuhali so vsi, od kuharjev in gostincev, do vojakov in politikov. Komisija je trem bogračem prisodila zlato priznanje, osmim bogračem srebrno priznanje ter enajstim bogračem bronasto priznanje. Z največ točkami – 98,25 – je bil ocenjen bograč, ki sta ga skuhala Janez Fartek in Bojan Dornik, člana Društva ljubiteljev jedi na žlico iz Kočne pri Blejski Dobravi na Gorenjskem. Besedilo in fotografija: Filip Matko ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT