KATOUgK CERKVEN UST, _
»Danica" izbaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za ..-elo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 gl. 2»» kr.. za eetert leta 1 gl. kr V tiskarniei sprejf mana za eelo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta <tan praznik izi<!-» ..b;tn -a H»n poprej
Tečaj XLIII.
V Ljubljani, 22. vel. serpana 1890.
List 34.
Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev.
Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus je v Zakramentu presv. Rešnj. Telesa resnično pričujoč, in v tej božji skrivnosti med nami prebiva. Kdor namreč koga ljubi, želi pri njem biti, in zato pravi večna modrost, to je, včlovečeni Sin Božji sam, v bukvah Pregovorov (8. 31): „Moje veselje je, biti s človeškimi otroci.u Njegova ljubezen do nas je tolika, da želi, pri nas biti: ni ji zadostovalo, tri in trideset let v človeški podobi med nami na zemlji prebivati, temuč našla je sredstvo, pri nas ostati do konca sveta, kakor je Gospod pred svojim vnebohodom rekel: ,,Glejte. z vami sem vse dni do konca sveta.u Mat. 28, 20.) Vsegamogočnost in neskončna modrost božja ste v tem tako rekoč morali služiti njegovi neizmerni ljubezni, da zamore v presv. Zakramentu na prečuden, skrivnostni način resnično med nami prebivati na tisuč in tisuč krajih, in nas obsipati s svojimi blagri. Tako tedaj božji Zveličar ostane in prebiva med nami na zemlji skozi vsa stoletja kot odrešenik med odrešenimi, kot učenik med učenci, kot veliki duhoven med grešniki, kot zdravnik med bolniki, kot pastir med ovčicami, kot oče med otroci, kot kralj med podložnimi. In tako spolnujejo se besede skrivnega razodenja (21, o): ,,Glejte, prebivališče Boga z ljudmi, in prebival bo z njimi. In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog bo njimi."
S kako gorečnostjo, s kakim svetim veseljem bi se tedaj imeli zbirati okoli našega ljubezni
polnega Zveličarja v presv. Zakramentu, kjer mu gre vse naše počeščevanje, kjer prebiva z vsemi zakladi svoje vsega mogočnosti, neskončne modr »sti in ljubezni, kjer vedno pripravljen nam pomagati še sedaj kliče: Pridite k meni vsi. ki ste revni in obloženi, in jaz vas bom poživil! Mat. 11. 28.) In pač skušnja vseh kerščanskih stoletij spri-čuje. da se tolažba in pomoč v dušnih in telesnih britkostih in težavah, mir serca. nebeška sladkost na tem svetu nikjer tako zanesljivo ne najde, kakor pri Jezusovih nogah v presvetem Zakramentu. Tukaj je zares pozemeljski paradiž vernih in bogoljubnih duš!
Zato pa tudi tako rado in mnogoštevilno pristopajo k naši bratovščini ved nega češčenja presv. Rešnj. Telesa, in z veseljem donašajo svoje darove, da bi se presv. Zakramentu tudi v ubožniših cerkvah napravilo vredno prebivališče. V preteklem letu se je zopet oglasilo .'»<»«»4 novih udov, tako da jih je do sedaj že 48.28.'» bilo vpisanih v našo bratovščino. Milili darov za opravo ubožnih cerkev je pa bratovščina od lanskega leta prejela 5832 gld. liO 1 - kr.. in vsled te obilne miloščine s pomočjo nekaterih neutrud-ljivih družabnic, katerim se s tem izreče dolžna zahvala, je v minulem letu zamogla napraviti veliko lepili paramentov, namreč 14 pluvijalov (12 belih in 2 vijolična), 5!) masnih plaščev z vsem, kar zraven gre (20 belih, 1(1 rudečih, vijoličnih, 8 černih, d zelenih), 21 velumov za blagoslov z Najsvetejšim, (j plašči kov za ciborij, antipendij, 30 oltarnih blazinic, 1 oltarno pokrivalo, 50 raznih štol, 24 obhajilnih burz s plaščiki, 50 koretljev. 50 mašnih srajc, lOo humeralov, 50 cingulov. 1( in korporalov. 1 < m i pal. 150 rutic za lavabo, 200 puritikatorjev.
Vsi ti cerkveni paramenti so bili 3., 4. in ."». avgusta t. 1. bratovskim udom in dobrotnikom očitno na ogled razstavljeni v prostorih za to določenih tukajšnjega 1'ršulinskega samostana, in po tem. ko so bili tudi blagoslovljeni, med naslednje cerkve naše škofije ra '.deljene. Prejele so namreč:
1.	šent-Jakobska cerkev v Ljubljani: 1 velum.
2.	Ternovska cerkev v Ljubljani: 1 obhajilno burzo. 3 albe. 0 humeralov, 3 cingule.
3 Cerkev čč. oo. Jezuitov v Ljubljani: 1 veluin
I.	Iršulinska cerkev v Ljubljani: 1 l>el masni plašč.
5. Kapela dekliške sirotišnice v Ljubljani: 1 oltarno pokrivalo.
ii. Kapela čč. g g. Karmelitaric na Selu pi i Ljubljani: 1 obhajilno štolo.
7. Čern uče: 1 antipendij.
<>. Dobrova: 3 obhajilne štole, 3 albe. G humeralov. 3 cingule.
U. Ig: 1 Lel mašni plašč.
lo. Polje: 1 bel pluvijal.
II.	.So str o: 3 koretlje, 2 obhajilni štoli, 2 obhajilni burzi.
12.	Sv. Katarina: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 1 belo pridigarsko štolo. 6 korporalov, G pal, 9 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih.
13.	Ž e 1 i m! j e: 1 antipendij.
14.	šk-.fja Loka: 2 obhajilni burzi, 1 rudečo pridigarsko .-r.-lo. 3 albe, G humeralov. 3 cingule.
1."». Uetnče: G korporalov, G pal. 9 rutic za lavabo. 12 rutic za kelih.
It;. Trata: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule.
17. Železniki: 1 belo pridigarsko štolo, 6 korporalov. i; pal. 9 rutic za lavabo. 12 pertičev za kelih.
1	S o r i c a: 1 bel pluvijal.
19.	G o r i č e: 1 bel mašni plašč.
20.	Š e n t - J u r i pri K r a n j i: 1 rudeč mašni
plašč.
21.	P o d b r e z j e: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. G korporalov. G pal, 9 rutic za lavabo, 12 pertičev za kelih.
22.	Preddvor: 1 velum.
23.	Smlednik: 1 rudeč mašni plašč.
24.	Velesovo: 1 velum.
2.7. Z a p o g e: 3 koretlje.
2	G. Zgornja Bes niča: 1 zelen mašni plašč.
27. š m a r t i n pri Kranju: 1 bel pluvijal.
25.	Grad: 1 vijoličen mašni plašč.
29.	Brezni ca: 1 čern mašni plašč, 1 štolo za spovednico.
30.	Gorje: 2 černi oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo, <i korporalov. G pal, 9 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih.
31.	Lesce: 1 plašček za ciborij, 1 belo pridigarsko štolo.
32.	Bohinjska Bistrica: 1 velum.
33.	Srednja vas: 1 bel mašni plašč.
31. Dobrava: 1 čern mašni plašč.
35. Dovje: 1 bel mašni plašč.
3»i. Kropa: 1 obhajilno burzo in štolo.
37. Rateče: 1 bel mašni plašč:
38.	Farna c e r k e v v K a m n i k u: 1 bel mašni
plašč.
39.	Frančiškanska cerkev v Kamniku: 1 bel mašni plašč.
40.	Me kine: 1 bel mašni plašč.
41.	Selo pri Kamniku: 1 velum.
42.	Zgornji Tuhinj: 3 koretlje.
43.	Spodnji Tuhinj: 1 rudeč mašni plašč.
44.	Berdo: 1 obhajilno štolo in burzo.
45.	Goric i ca: 1 čern mašni plašč.
4G. Motni k: 3 albe, G humeralov, 3 cingule.
47.	Rova: 1 velum.
48.	Špitalič: 3 koretlje.
49.	Vodice: 1 obhajilno burzo in štolo, 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule.
50.	Vranja peč: 3 koretlje, 1 obhajilno burzo
in štolo.
51.	Zlato polje: 1 bel mašni plašč.
52.	Dob: 1 vijoličen mašni plašč.
53.	Moravče: 3 koretlje, 3 obhajilne štole in burze.
54.	Čemšenik: 3 koretlje.
55.	Šent-Gotard: 3 albe, G humeralov, 3 cingule.
5G. Ihan: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 1 štolo za spovednico, 1 obhajilno štolo.
57.	Št. Lambert: 1 rudeč mašni plašč.
58.	Peče: 3 koretlje.
59.	BI ago vi ca: G korporalov, G pal, 9 rutic za lavabo. 12 pertičev za kelih.
GO. Izlake: 1 bel mašni plašč.
Gl. Sava: 1 bel pluvijal.
62. Šm arija: 2 obhajilni burzi in štoli.
03. Višnja gora: 1 velum.
64.	L i p o g 1 a v: 1 čern mašni plašč.
65.	Zagradec: 2 vijolično-zeleni oltarni blazinici. G korporalov, G pal, 9 rutic za lavabo, 12 pertičev za kelih. 1 štolo za spovednico.
(Konec nasl.)
Olikovanje Bulgarov v Drinopolju (Adrija-
nopolu).
Bulgarija ima to srečo, da katoličanstvo ima sedanji čas precejšen vpljiv na oliko ondotnih naših bratov. En del dežele ima celo še katoliškega kneza Ferdinanda, in zaboleti mora katoličana, ako celo kak slovenski list zaničljivo bersne proti hudo ter-pinčenemu vladarju. Dobili smo ravnokar letošnje šolsko sporočilo iz Adrijanopola v roke, ki ima zanimiv vvod o ondotnem olikovanji mladine po čast. oo. Kristovega vstajenja. Po večem se glasi tako-le:
Predno pričnemo s pravim šolskim poročilom, zdi se nam potrebno razložiti ob kratkem namen in popisati razvoj našega misijona in vzgojevalnega zavoda na iztoku. To pa nas vabi omeniti nekoliko versko gibanje med Bulgari o sredi našega veka.
Od 18.—30. decembra 1850 vernil se je del bulgarskega naroda z dovoljenjem (turške) cesarske vlade v naročje rimskokatoliške cerkve in le-ta je pričela takoj nato skerbeti za dušne potrebe svojih zgubljenih ovčic, katere je zopet našla. Da bi se poterdili v veri in ostali zvesti svojemu sklepu, potrebno je bilo pred vsem poslati tjekaj katoliških
duhovnov in učiteljev. Med drugimi, ki so bili poklicani, da delujejo v vinogradu Gospodovem, izvolili so namestnik Kristusov, sv. Oče Pij IX blazega spomina. tudi našo kongregacijo, očetov vstajenja Kristusovega. S poterdilom kongregacije rde Propaganda fide" poslal je naš takratni general P. Hieronim Kajsie\vicz 1 18(53 patra Ignacija Kaezano\vskega z jednim samostanskim bratom v Adrijanopelj, kjer je bilo versko gibanje največje. Temu je kmalu sledil preč. p. Tomaž Brzeska (v Ljubljani dobro znan, zdaj v Rimu) z jednim redovnim bratom. Naročeno mu je bilo pomagati preč. bulgarskemu katoliškemu škofu, ki je bil ravno takrat izvoljen od sv. Sedeža in je tudi od otomanske Porte dobil ferman (poterdivno pismo), ter se je nastavil v Adrijanopeljnu. Glavno nalogo, katero so si stavili naši predniki, je bila, pečati se z nravno in znanstveno vzgojo mladine, pri tem pa ne opuščati propovedi in druzih cerkvenih opravil, katere jim je naložil preč. g. škof.
Leta i 804 priččl je preč. p. Tomaž Brzeska šolo za zunanje v predmestju Kiršane, kjer se nahaja škofova stolnica in palača. Isto leto prišel mu je na pomoč tudi preč. p. Simon Kobzrynski še z jednim redovnim bratom. Pripravljavna šola napolnjevala se je od leta do leta, tako da je štela že leta 1807 nad 150 učencev. Do takrat je bival misijon v najeti hiši, katere število učencev ni dopuščalo več po-vikšati. Ker pa niso bili katoličani samo v Kiršani, temuč tudi v predmestjih, kot n. pr. v Kaiku in Filderimu, brez šol, kupil je ranjki p. Kaczano\vski hišo v sredi mesta v Kale, v jednaki daljavi teh treh predmestij. Kmalu zatem bil je pater Kacza-no\vski, že več kot 701eten starček, poklican v Rim, kjer je umeri že leta 1871. Voditeljstvo misijona izročili so sedaj preč. Tomažu Brzesku, kateremu so kmalu prišli na pomoč p. Rafael Ferrigno, Aleksander Szymonski, Konstantin Chauland, Pavel Smoliko\vski in trije redovni bratje.
Pod voditeljstvom patra Tomaža Brzeska se je je zopet pomnožilo število učencev in sicer v novo-pričeti šoli v Kalč, tako, da mnogo učencev nismo mogli sprejeti, in zato je moral pater Brzeska zopet jedno hišo vzeti v najem, in sicer pet minut od naše perve hiše. Ker pa je s tako delitvijo našega zavoda nastal velik nered in je tudi več starišev prosilo, da bi sprejeli njihove otroke v internat (notranjo šolo), in se je tudi število otrok pomnožilo od treh, ki so bili sprejeti še v Kiršani 1. 1870, na 18, kupiti je moral prečast. pater superijor sosednjo hišo, ki pa je bila že precej stara in ni popolnoma vstrezala našim potrebam.
V	onem času bilo je tu le še malo in le slabo vravnanih šol. Naša je bila razdeljena že leta 1800 v tri in malo zatem v štiri razrede. Zato so kmalo pričeli, ne samo Bulgari, temuč tudi tukajšnji nasel-niki in še Gerki, Armenci in Judje prositi za sprejem svojih otrok. Toda niso vsi želeli, da bi se učili otroci bulgarskega jezika in zato smo šolo razdelili v bulgarski in francoski oddelek. V bulgarskem oddelku se uči v bulgarskem jeziku; obligatna (zapovedana) je pa tudi francoščina in nemščina.
V	francoskem oddelku se bulgarščina ni učila. Razun tega so se učenci vadili tudi v novogerščini. Zraven bulgarske notranje šole, ki se je dan na dan množila in ki je imela učence veči del brezplačno, so nas naselci vedno prosili in nagovarjali, da smo
napravili tudi francoski internati. Razun rodovniških učiteljev smo potrebovali tudi pomoči svetnih uče-nikov; ta čas imamo razun 4 svetovnih 24 učenikov iz našega reda. in sicer <) duhovnov. 1 dijakona. 2 duhovnika (klerika) in 12 bratov laikov.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopis:.
Iz Ljubljane. V r o j s t v e n o obletnico presvitlega cesarja so v stoljni cerkvi prevzvišeni gospod knez in škof imeli pontitikalno sv. mašo, ktere so se vdeležili civilni načelniki in dos*o janstveniki in mnogo ljudstva. Vojaštvo je imelo sv. mašo v latermanovem drevoredu. Gospod deželni predsednik je o tej priliki daroval 100 gld. za mestne reveže in po 25 gld. štirim ubožnim napravam
Češčenje do Marije I). Lurške se po Slovanskem vedno bolj razširja. Tako je bila preteklo nedeljo. 17. t. m., častitljiva slovesnost na Dobrovi pri Ljubljani v tem oziru. Premilostni gospod knez in škof ljubljanski so imeli ondi pontitikalno sv. mašo in so slovesno blagoslovili kapelo in novo prelepo štatuvo Marije Device Lurške. Prečast. gosp. kanonik Karol Klun je imel o tej priliki slovesnosti primerno pridigo. Gotovo bo tudi to po-vikšalo že tako močno priljubljeno starodavno božjo pot na Dobrovi. Pri mnozih in nenavadnih nezgodah in zlobnostih sedanjega časa je res potrebno pomoči iskati pri toliki pomočnici, ki je vselej bila in je Tolažnica žalostnih in Pomoč kristjanov.
Kamna gorica. Č. g. župnik Lovro Pomik je bil zarad vedne bolehnosti prisiljen v pokoj se podati. Šestega t. m. je Kamna gorica slovesno sprejela novega svojega župnika č. g. Ant. Verbajs-a, kterega so v nedeljo potem. 10. t. m., milgsp. prošt dr. Leonh Klofutar, patron ondotne duhovnije. sami predstavili in vmestili. Bog poterdi mnogozaslužnemu vpokojenemu gosp. župniku Berniku njegovo slabo zdravje in mirni pokoj, novemu pa vsaktero pomoč, da bi srečno pasel svojo novo kerščansko čedo, sebi in vsim ovčicam v časni in večni blagor!
Iz Rajhenburga na Štajerskem imamo tudi veselo novico. Ravno ta dan je bilo tudi tam prelepo opravilo. Blagoslovili so namreč 17. t. m. novi oltar „Lurške Matere Božje." Slavnostni temelit. ginljiv in podučljiv cerkveni govor o brezmadežni Devici Mariji po prikazni v Lurdu imel je čast, gosp. župnik Vi-tanjski, rojak rajhenburški, ki je bil že sam osebno na božjem potu v Lurdu. O tej priliki, pravi pridni gospod poročevalec, pela se je nova pesem v čast „Lurški Materi Božji", ki jo je zložila priprosta oseba in naj bi se priobčila v „Zg. Danici," v dokaz, „da je še mnogo pesniškega duha med vernim slovenskim narodom, in isto tako mnogo vernih čuti v pesmih priprostega naroda slovenskega." (Res veje v pesmici prijazna priserčnost ter bomo skusili pesmici še srajčico malo vravnati in o drugi priliki pride Daniea ž njo na dan. Vr.)
Pij Marija Mortara. o kterem se je njega dni veliko govorilo in pisalo (kakor piše eden njegovih soredovnikov — učeni avgustinec dr. Mitter-rutznez iz Briksnas, je postal drugi Vincencij Fererij na Spanjskem. Po vsi Španiji pridiguje in s pri-pridigano milošnjo je zidal velik ..novicijat" za sv« .je sobrate v kraju Onate »Biskajaj. pa še več. zidal je tudi lepo gotiško cerkev presv. Jezu-s •» v e g a Serea, ktera je sicer dogotovljena še le na de belo. Mortara je bolehen: pisal pa mi je že v drugič: _ N - tj bolje zdravilo zame je. po dvakrat na dan pridigati.u Po biskajski okrajini pridiguje v biskajskem jeziku
Prikazovanja žalostne 3Iatere Božje v Kastelpetrozu v južni Italiji.
II.
(I>*lje.)
Prečastiti {►. Josip Lais. oratorijanec in pod-ravnatelj vatikanske zvezdarne. pisal je vredniku list i ..S-rv" ii Maria" sledeče pismo o prikazovanjih v Kastelpetr /u:
Rim. Pj. jan. W>0 Častiti gospod'
Prikazovanje Matere Božje v Kastelpetrozu. ki j,, g...lil. leta Inapravilo je na vse samnijske prebivalec globok vtis. Moja opazovanja o značaju kmetov prev-rila so me popolnoma o teh dogodkih, v tem k>. mi j" na drugi strani njihovo odkritoserčno in pripros* . Ve lenje odvzelo vse dvome. češ. da s<» vsi dogodki vsaj leloma fantastični in sami domišljiji pripisovati. Vse. kar ima nenavaden značaj, kot na primer razod"Vanje čeznaravnega. se ne prizna, dokler je m -L".ee vtis*-, taji*i. Zlasti pa se težko verujejo take r"či. ako s - ustavlja temu tisto oblastvo. katero ima t" določiti. in se brani temu priterditi. Po nepremišljenosti se je to zgodilo v zadevi prikazovanja v Kastelpetrozu.
K« maj sfe razširili kmetici Fabijana Cecchino in Libera Valentino vest o prikazovanji, bil je pervi. ki je del »val proti nj-j. kastelpetroški nadduhoven g"Sj.otl Ahil Ferrara. meneč, da je to samo dozdeva obeh žensk. In ni se samo upiral, temuč izrekel je tu li javn . da ni treba verjeti tacih nenavadnih dogodk«»V.
Preč. bojanski nadduhoven g. Jožef Nardone je j, neved -ina ravnal istotako s tem. ker je rekel, da B« g d-la čudeže bolj za neverne nego za verne i >ign i intidelibus non tidelibus"); zatoraj bi bili čudeži nepotrebni za one kraje, ki poslušajo glas P.ožji in verujejo vanj.
Vsak i« lahko sprevidi vtis, katerega so morali narediti taki nauki na prosta serca priprostih kmetovalcev. In če so že hodili na čudovito mesto, zgodilo se jr t«» bolj iz zvedavosti, nego iz kacega druzega vzroka, ali pa so šli tjekaj vsaj z mnogimi dvorni in pomisleki. P izun tega so v Bojanu zasmehovali one. ki so šli k pečini, in šalili se z njimi. Tedaj je bilo treba, predno je bilo mogoče terditi prikazovanja, odstraniti nasprotne predsodke, zatem premagati strah pred ljudmi in verh tega je bilo treba prepričati tudi one, ki so dejali, da vsa ta prikazovanja niso dru-
zega nego prazne dozdeve Toda resnica, da je stotine in stotine ljudi, ki so hodili k tej pečini, premagalo vse te pritežnosti, da je oblastvo nehalo nasprotovati. in da je zginil tudi strah pred ljudmi, ker se sedaj popolnoma prosto o tem govori, to so sami dokazi v korist prikazovanja.
Ali reklo se bode, ni li to prenapetost? Nikakor ne. Kajti nihče ne govori o prikazovanji, ako ga kdo ne vpraša. In Fabijana Cecchino, ko so jo povabili, naj pride na čudapolno mesto in povč vse dogodke, ni niti več pogledala v razpoke. Istotako tudi dve kmetici ne. ki ste tjekaj prišle po vod6.
In da odtegnemo še one zmoti, ki mislijo, da je to sleparija, moremo zagotoviti dvomljivce, da razpoka, k« »maj tri palce globoka in jama s komaj eno štirjaško ped merečo odpertino in jednako glo-bočino ne dopuščajo sleparij, zlasti ker je mogoče priti odzgoraj do razpoke in vsi gledavci s pomočjo sveč gledajo v notranjost razpoke.
To so moja opazovanja o dotičnem mestu, katera kažejo dogodek mnogo resnejši, nego bi človek v začetku mislil.
III.
Solnograd, 13. marca.
Danes srno dobili odgovor vrednika časopisa rServo di Maria" v Bolonji. Glasi se v predstavi tako-le.
Bologna. 10. marca 1890.
Prečastiti gospod!
Ravno sem prišel iz Kastelpetroza in dobil Vaše pismo od ■>. t. m. Zelo me veseli, ko vidim, da si je prikazovanje v Kastelpetrozu pridobilo priveržencev tudi v Avstriji, in da imam koga, ki bode prikazovanje priobčil h časti naše velike žalostne Matere I »ožje.
Zato Vam odgovarjam po versti na Vaša vprašanja
A d I. Res je, prav res. in jaz hranim original pisma, katero mi je pisal 17. febr. prečastiti bojanski škof in v katerem poterjuje prikazovanja in pravi, da je od sv. Očeta v to imenovan se podal na kastel-petrcško pečino in trikrat videl žalostno Mater Božjo; jedenkrat tako natančno in resnično, da se ne da kar nič več dvomiti. — Jaz sam sem videl žalostno Matjr Božjo na istem mestu, moj sin jo je videl ravno tam naslednji dan in moja hči jo je videla poslednje dneve mesca maja.
A d II. Res je, da je preč. pater Jož. Lais, podravnatelj vatikanske zvezdarne, v Kastelpetrozu preiskaval ter v nekem pismu do mene prikazovanja terdil in to pismo sem jaz priobčil v „Servo di Maria."
A d III. Res je, da so se že zgodili čudeži, po rabi studenca, ki je po prikazovanji pričel sam od sebe izvirati na podnožji skale.
A d IV. I 'reč. bojanski škof o tem niti najmanj ne dvorni in priznal je resnico čudežnih dogodkov kar naravnost in pričel po naročilih sv. Sedeža pre-iskavati celo zadevo. Preiskava terpi še sedaj, ker je na tisoče ljudi videlo prikazen.
A d V. Sedaj se v Kastelpetrozu na mesto prikazovanja ne more priti, ker je cel meter visoko s snegom pokrito. Tu ni nikacih potov, nikacih stanovanj in nikake kapele. Priprost lesen križ kaže ob-iskovavcem kraj. kjer se je prikazovala presv. Devica.
Moj časopis „Servo di Maria" je pričel nabirati -darove, da bi se tam zidala veličastna hiša Božja in nabralo se je že 40.000 lir v ta namen. Pervega maja položil bode prečast. bojanski škof temeljni
kamen temu velikemu poslopju......... Celo zidanje
bo stalo 200.000 lir.	Karlo Acquaderni.
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Hervaško. Poročilo hervaške realne gimnazije v Karlo vcu (v Rakovcu pri Karlovcu) kaže. da je ta naprava ob koncu šolskega leta imela 253 učencev, in sicer v pervem razredu v 2 razdelkih G5, v 8. razredu pa samo 10. Po veri je bilo 188 katoličanov, 1 gerško-katoličan, 55 nezedinjencev, 1 lutrovec in 8 izraelcev. Po narodnosti 238 Her-vatov in Serbov, 13 Slovencev, 2 Čeha. Odličnjakov je bilo 47. s pervim redom in za popravo odločenih 172, z dvojko 23, s trojko 9. — Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bode 28., 29. in 30. sept., ter se prično šole 1. okt. šolnina znaša 6 gld. na pol leta. Tudi to je še dosti hudo. ker morajo stariši že tako davke plačevati. — Pregled učnih ur kaže, da je hervaškemu in nemškemu jeziku odločena neka srednja mera časa, največ latinščini (47 ur na teden), tudi gerščini še precej, zemljepisju premalo (samo 0 ur), matematiki (41 ur) pač ne premalo, veroznan-stvu samo po 2 uri na teden v vsakem razredu (tedaj 16 ur). Profesorjev je razun onih za proste tvarine kacih 20. — Spis v programu „0sebine današnjega stati vskoga nareč ja", kakor se govori v selu Stativo. od prof. R. Strohal-a. je konec od lanskega. Izda pa toliko, da je program precej debela knjižura (od 3. do 96. strani'). — Hvale vredno je. da je katoliška rnladež imela pred veliko nočjo tudi duhovne vaje za vredno pripravljanje na velikonočno spoved in sv. Obhajilo.
Maribor. Presvetli cesar je dovolil, da sme po svojih deržavnoznanskih delih znani lastnik in voditelj tergovske šole v Mariboru, gosp. Peter Reš, nositi viteški križ papeževega reda sv. Gregorija. Poslednje njegovo delo: „Papeštvo in narodno pravo", veleli so sv. Oče pretolmačiti na latinski jezik.
Dunaj. 3. avgusta je pridigal pervikrat v cerkvi sv. Štefana novi nadškof dr. Gruša. Prej je bil ondi stoljni pridigar. Minulo je že 35 let, odkar je zadnjič pridigal na onem mestu sedanji dunajski knezo-nadškof.
V Doblingu pri Dunaju je 9. t. m. umori nemški pesnik dr. Edvard pl. Bauernfeld v 89. letu svoje dobe. Ta mož, bivši nepremišljen lahkoživec. je spisal Nemcem marsikaj bogoskrunske robe zoper Boga in sv. vero. Zato so ga pa tudi novošegni judje in psevdosvobodeži hvalisali na sežnje in komolce, kakor v vsakem jeziku vsacega petelina, ki je enekrati zakakodajkal zoper papeža in Cerkev. — Božje usmiljenje pa je nezmerno, kacih 5 let je, kar se je v Bauernfeldovi duši kazal pokret k luči. Njegova gospodinja ga je nagovorila, da je začel brati „Stimmen aus Maria Laachu in zadostovati velikonočni dolžnosti; tudi umeri je po prejetji ss. zakramentov. -Bog mu bodi milostljiv!
Solnograd. (Katol. univerza potrebna.) Ko je bil 10. t. m. dopoldne slovesno vmeščen preč gosp. knez nadškof dr. Jan. Haller. se je obhajal popoldne ob 5ih izredni shod za napravo solnograške univerze. Grof Chorinski je pričel sejo s kratkim nagovorom, v kterem je omenil prelepe slovesnosti tistega dneva. Zneski za to tako potrebno napravo znašajo dozdaj nekaj čez 77 tisuč gld. Poročevalec je naznanil, da se vlada ne vda v pogajanja, da bi izročila vstanovne zneske in poslopja od za terte univerze. Dosedanji podpredsednik vseučiliščnega odbora. novi knez nadškof, je bil nato izvoljen za predsednika, in sklenjeno je bilo. da vsakočasni nadškof bode samo po sebi tudi društveni predsednik.
Slednjič je dr. Katchthaler v navdušenem govoru pojasnoval potrebo katoliškega vseuči,:šča. V daljnem okrogu so katol. univerze iv Vašingtonu. Kanadi. 5 univerz na Francoskem, dalje v Freiburgu). Le mi Avstrijani smo bolj počasne natore: toda tudi mi moramo priti do namena in prišli bomo. Katoliška univerza je potrebna. Katoliško vseučilišče zahteva blagor sv. Cerkve, blagor deržav«*. skerb za mladino. Sedanje univerze niso več kerščanske. I'ni-verze imajo velik vpljiv do prebivavstva. Strupu nasproti se mora pripraviti zdravilo. Dandanes so katoliški družinski očetje v veliki skerbi za sv«»je sine. ker na univerzah pride vera v veliko nevarnost. Poprej so bile univerze kerščanske. profesorji s«, morali celo priseči na katoliško vero; danlanes so univerze brezverske. Profesorji so prosti, š" t«» se ne zahteva, da bi bili kerščanski; tudi uk j«- prost. «»d tod učna prostost. 0 vzgoji se ne praša na dandanašnjih univerzah. Znana je dogodba s profesorjem Briihlom na Dunaju. Razun malega števila kerščanskih profesorjev večina svetnih pr«»fesorj«-v ni več na kerščanski podlagi. Govornik popisuje velike n«*var-nosti. ktere žugajo mlademu katoliškemu študentu na univerzah. Ako je študent zgubil vero. zaverž«-tudi čednost. Le katoliška univerza bi zmanjševala nevarnosti. Govornik pojasnuje vravnavo trike univerze.
Graf Galen govori v enakem duhu in kliče: Mi Avstrijanei hočemo katol. univerzo... Katoliška univerza se mora vstanoviti. Naš Cesar je tudi katolišk; on je izgled, kako se morajo dolžnosti spol-novati. K sklepu govori še novi knez nadškof, priporočuje pričujočim, naj si k sercu vzamejo, kar sta govornika povdarjala in j »odeli* poslednjič škofovski blagoslov.
Angleško. (Kardinal Manning.) Angleški list _The Month" je prinesel posnetek delavnosti učenega in modrega kardinala Manning-a. Le-ta je bil pred nekimi leti službeno ter od anglikanske strani zbran v odbor za sirotišče in v tej komisiji 11111 j-- londonski lordmajor dal prednost pred seboj. Znano je. kako modro je kardinal ov« rševal preteklo leto kakor izbran sodnik v vrišu mornarjev. Manj znano je. da on je tudi v višem odboru za bogočastje. Sin Fr. Sanford, ki je bil tajnik v tem odboru, je delavnost Manningovo v tem odboru zaznamnjal z besedami: Njegova zasluga je, da je Angleško ostalo kerščanski narod, kajti on je tisti, ki je obderžal v naših šolah konfesijonalni nauk. (Er nune viri Sloveni. intel-ligite!)
Kes je, da vzvišeni nadškof svestministerski, naslonjen na peščico katoličanov, ki je bil v tem odboru, odločil je odvračati vse predloge, kteri so na to merili, da bi se šole „1ajicirale", izročevale iz duhovskib v svetne roke.
Ako se pomisli na preteklost katoličanstva na Angleškem, ne more se dosti načuditi dvema človekoma. dvojici kardinalov, ki sta se vedela tako obnašati, da so njima rojaki v visoko ceno šteli šk» rlat. s kterim ju je ogernila Rimska cerkev. In bili bi nepravični, ako bi k tema dvema AVisemannu in Manningui ne prištevali še kardinala Ne\vmana.
Angleško, v Kardinal Henrik Xe\vman, ki je te dni umeri, je bil rojen v Londonu 21. febr. lfcOl. Bil je profesor v Oxfordu in anglikanski župnik. Bil je zvest tovarš Puseyeve šole, ki se tako verlo nagiba h katoličanstvu že čez pol stoletja, in naj učenejši mož te stranke, in po tej poti ga je milost božja pripeljala v katoliško Cerkev. Kardinal je bil imenovan 12. maja 1>7!>. Anglija ima to srečo. da njeni učeni možje s<» tudi pošteni značajniki in kadar resnico najdejo, ae je poprimejo z vsimi močmi. Xa slov-skein polji je Xe\vman storil silo veliko dobrega. Bog mu daj večni mir.
Belgija. »Cesar Viljem o delavskem vpra šanji.i Delavsko društvo bilo je poslalo cesarju Viljemu zahvalnico za njegovo pečanje v korist delavcev. To je bilo povod, da cesar Viljem je proti škofu Bruggu, kterega mu je belgiški kralj predstavil, to-le govoril: rM o n s e i g n e u r, srečen sem. da imam priliko. Vam povedati, kako visoko zadovoljstvo čutim zarad adrese, ktero mi j^ poslalo eno delavskih društev tega mesta, in t«* prilike se poprimem, ter Vam naznanim, da s«*m v polnem soglasji z nazor i m i i n načeli N j. Svetosti Leona XIII v delavskem vprašanji."
Turško. Kako se razkolništvo drobi in razkosuje, kaže meti drugim to. da v tem stoletji so od ger-škega tako imenovanega vesoljnega patrijarha v Carigradu odstopile dežele: Kumunija. Serbija, Bul-garsko. (ierško »v gerškem kraljestvu). Bosna in Hercegovina. in zdaj še Macedonija. Verli vsega tega je pa še ubogi osamljeni patrijarh v Carigradu, Dijonizij, v sinodi naznanil, da se patrijarhatu odpovč.
Si huje se je 27. prešnj. mesca zgodilo armenskemu razkolnemu patrijarhu Ašikijanu, in vsled tega je tudi on sultanu poslal odpoved, da neče več biti patrijarh. (Lepa reč! Xiso hotli biti papeževi višji pastirji, so postali pa sultanovi sužnji tudi oziroma na vero!) Ta patrijarh je namreč rekel, da je čisto ves vpljiv zgubil pri armenskem narodu. Armenci v Carigradu namreč dolže svojega patrijarha Ašikijana. da je »turkoljub". da ne varuje svoje čede in ne spolnuje svojih dolžnosti. Kaj tedaj se je zgodilo? Slavili so turki 27. jul. svoj praznik ^bajram-1; o tej priliki razkolni patrijarhi v svojih katedralkah imajo navado slovesne molitve opravljati za sultana. Ašikijan se odpravi v svojo stoljnico v Kumkapu — oddelek mesta ob Sofijini mošeji — dasiravno so ga prijatelji od tega odvračevali.
Ašikijan, v veliki omat napravljen in obdan s svojim duhovstvom. se vsede na svoj sedež. Takrat vstane neki svetnjak in zahteva besede, da govori
o neki dogodbi v Erzeru (o hrupu namreč, ki je bit o vstajenji). Patrijarh mu odreče besedo in nato vstane vriš; ljudstvo se gnjete proti patrijarhu; zavlečejo ga s prestola, tepejo s palicami in z nogami ga izcabajo iz stoljnice. Prijatelji patrijarhovi pokličejo turško stražo in zdaj nastane pravo pretepanje in bitva med policijo in ljudstvom, da je bilo mnoga ranjenih in kacih 10 mertvih.
Zdaj pa poslušajte, če je bil to slučaj ali ne-slučaj ?.. Ta natepeni patrijarh je prav tisti, ki je bil očetovsko poslano pismo sv. Očeta Leona XIII do nezedinjenih armenov pred ravno tisto cerkvijo sežgal in v ravno tej cerkvi oklical za izobčene vse tiste, kteri bi ne pokončali vsaeega iztisa papeževega pisma! In glej: čez dve leti ga sramotno zdeluje ljudstvo v isti cerkvi!.. Ima i kod nas gerdivcev sv. Očeta: elevate capita!
Kastelpetrozo. Vprašanje je: „Kako je kaj sedaj v Kastelpetrozu?" „Servo di Mana" iz Bolonje naznanja sledeče verstice: Celi mesec junij bil je pridni zidarski mojster in stavbar Gualandi iz Bolonje na skali prikazovanja, da bi s pomočjo nekaterih dobrih prijateljev kastelpetroških in posebno s pomočjo g. notarja Ernesta Forte-ja in visokočast. gosp. velikega duhovna kastelpetroškega različne pogodbe sklenil, katere bi dale tako potrebno zemljišče za zidanje hiše Božje, za stanovanje redovnikov, kateri bodo varhi novega svetišča... Da so pridobili potrebno zemljišče za zidanje, morali so 42 kupnih pogodb skleniti; sedaj jih imajo še 4 narediti.
Xeke radodarne osebe dale so tudi že velikih daril. Posebno mora se omeniti gosp. Scipijo Ferrara, kteri je podaril nad 1000 lir vredno zemljišče; škof iz Kaserte podaril je zemljišče, katero je poprej za visoko ceno kupil. Ko bodo vse pogodbe sklenjene in vse vravnano, bo inženir Gualandi pričel delo, in pred vsem bo napravil cesto; do zdaj so deržale do tje le steze. Nato bodo določili prostor za zidanje cerkve in zidati pričeli Za to. se vč, porabilo se bo vse, karkoli se je do sedaj nabralo v denarjih, namreč 41.(;r>2 lir. Vse bo nekje stalo 100.000 lir. Bojanski škof bo nato določil dan. kedaj da se bo položil temeljni kamen. .Upamo," tako piše omenjeni .Servo di Maria", rda bodo posnemali tisti dan laški verniki našega soseda Francoza v tem, da bodo sv. kraj obiskovali." — Nadalje mora se povedati, da v Kastelpetrozu romarjev vse mergolf: v onih hribih se vedno odmevajo zahvalne pesmi Marijine. Vrednik lista „Servo di Maria" podal se jo pred malo dnevi zopet tje. in našel je tam trume od 300 do ."»00 ljudi. Nekateri izmed teh terdijo. da so videli nebeške reči.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec avgust (vel. serpan).
a) Glavni namen:
Danija, S cedijo, Xor cegij't.
b) Posebni nameni:
24. Serca Marij. praz. S. Jernej. HPo.«nemanjo sv. Sena prebl., vedno brezmadežne Device Marije.*1 Serea M arij i m-jra bratovšei n a.
25.	S. Lj udov i k. Cerkev na Francoskem in po romanskih deželah. Sv. Ljudovika misijonsko društvo. Serčnost in stanovitnost mlademu možu.
26.	S s. E o b a n in A d e 1 a r. Z molitvenim apostolj-stvom posebno združene redovniške družbe. Društvo sv. Bonifacija. Važne volitve.
27.	S. Jožef K al as. Red pobožnih šol. Družba pobožnih delavcev. Več učiteljev in učiteljic. Spreobernjenje mnogih.
28.	S. Avguštin. Ljubezen do Boga in do nebeških reči. Kerščanska veda. Teologičen vstav.
21». O b g 1 a v 1 j. s. Janeza Kerst. Knezi in mogočneži. Od staršev zanemarjeni, ali celo pohujševani otroci. Važno znanstveno podjetje.
30.	S. R o z a L i m a n s k a. Cerkev po južni Ameriki. Mladina, ktere vera in nravnost je v nevarnosti. Delavci. Hudo stiskani in skušani.
31.	S s. Angelj. varuhov p raz. Otroci. Posli. Vse poslane in še ne uslišane zadeve. Mesca avgusta umerli in oni udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli mesca septembra.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. <x. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan deček za zdravje. — Lepo vreme, da bi se mogla inerva spraviti.
Zahvale.
Nastala mi je bolezen smertna v persih. taka, da tudi -kušeni zdravnik ni imel upanja pomoči in rešenja iz bolezni moje. V tej hudi sili obernila sem se z zaupanjem k „Mariji-pomagaj", k sv. Jožefu, sv. Frančišku Asiškemu in sv. Antonu Padovanskemu z devetdnevnico: obljubila sem iti na božjo pot na Brezje k Mariji-Pomočnici, in pomoč zadobljeno naznaniti v ljubi „Zgodnji Daniei." Hvala Bogu! češčenje blaženi Devici, naši vedni pomočnici Mariji, sv. Jožefu, sv. Frančišku iu sv. Antonu! Istinito Čudežno sem bila gotove smertne bolezni rešena in kmalo sem zamogla zopet opravljati vse dela in opravila, primerne mojemu stanu. Povedano dalo bi se z mnogimi spričevanji in pričami dokazati. Toraj, verni terpini, le s terdnim zaupanjem k Mariji Pomočnici iu k Svetnikom Božjim!	Iz R. po br. M. A.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Duhovske spremembe. Špiri-tuval v knezoškofijskem semenišču je imenovan č. g. Jožef Erker; za stoljnega kaplana pride čast. g. Andrej Kalan, kapi. v Ternovem. Župnijo Brez-nico je dobil čast. g. Ant. Hočevar, župnik v Sent-Joštu nad Polhovim Gradcem. — Premeščeni so čč. gg.: Jan. Nemanjič s Fare pri Kostelu v Šentjurij pod Kumom; Ant. Bojanec iz Šentjurja pod K. v
Šentjanž; Jan. B o 11 a iz Šentjanža v Ledine za farnega oskerbnika; Jan. L a v r e n č i č iz Cerkelj v Kranj; Val. Bernik iz Moravč v Verhpolje za Lihtenberšk. beneficijata; Ant. Žnidaršič, novomašnik, na Faro pri Kostelu; Fr. B i r e k. semeniški duhoven, v Kočevje; Jan. Ambrož iz Križevega pri Kostanjevici v Moravče; Vaclav Vondrašek, novomašnik, v Križevo pri Kostanjevici; Val. L a v t a r, ekspozit v Ternju pri Slavini, v Kropo; Matej P i nt a r iz Šentruperta v Ternje za ekspozita; Jan. Šiška, semeniški duhoven, v Šentrupert; Fr. Košir iz šent-petra pri Novem mestu v Škocijan pri Dobravi; Jan. Hromeč iz Borovnice v Sp. Log kot farni oskerbnik; Ljudovik Šifrer, semeniški duhoven, v Borovnico; Ant. T r a m t e iz Dobrepolja v šentpeter pri Slavini za ekspozita; Jan. Zakrajšek. novomašnik. v Metliko; Janez Sternad iz Košane v Babnopolje za farnega oskerbnika; Ljudovik Jenko iz Terno-vega pri II. Bistrici v Košano; Fr. Krek iz Cirknice v Cerklje pri Kranju: Jan. Hlad ni k i/. Polhovega gradca v Cirknico; Vinc. V i de r ga r iz Spodnje Idrije v Polhov gradeč; Jak. Lebar iz Boštanja v Spod. Idrijo; Jan. Pavlič iz Metlike v Boštanj; Jan. Hudovernik iz Preserja na Vače kot Issen-hauški beneticijat; Val. Eržen iz Hadolice v Šentpeter v Ljubljani; Jož. Vrus, novomašnik. v JVržič; Rok Merčun iz Teržiča v Šentjakob v Ljubljani; Fr. Raj če v i č, novomašnik, na Brezovec; — Čast. g. Andrej Plečnik, kaplan v Kočevji. je sprejet v ^Jezusovo družbo."
V	bogoslovsko semenišče ljubljansko so doslej na novo sprejeti naslednji gg. abiturij.nti: Nad r ah Ign. iz Zatičine, Štrukelj Ivan iz Vižmarjev. Mase 1 j Ivan iz Kranja. Rihtaršič Ivan i/. Sile, Ko bij ar Jož. iz Selc, Z d eš ar Ant. Horjula, Ka s tel ec Matija spod Mehovega, Krajec Andr. iz L »šk«*gi Potoka, Plehan Ivan iz Ljubljane, Lazar Jož. iz Zagorja. A n d o 1 j š e k Ivan iz Ribnice, Bernik Fr. iz St. Vida pri Ljubljani, Knižek Srečko iz Ljubljane. Mlakar Ant. iz Železnikov. Nagode Ant. iz Ljubljane, opeka Mih. z Verhnike, Vole Jož. iz Kranjske gore, Žužek Fr. iz Lašič, Kroma r Ivan i/. Dolenje vasi v 2. leto. — Treba bi jih bilo še zdatno število, da bi se sčasom praznote napolnile.
V	Lavantinski škofiji: Prečast. g. Jož. Ž e k 1 j, župn. in duh. svetnik v Mozirju, oskerbljuje dek. posle v Gornjem gradu. Čast. gosp. Jos. Vraz, župnik v Skomrah, postal je župnik pri Sp. sv. Kunigundi. C. g. Iv. Tu man, novomašnik, gre za kapi. v (iornji grad, in č. g. A. Arzenšek. kapi. v Gornjem gradu, je ondi oskerbnik župnijski.
G. Karola Tertnik-a, Ljubljančana, c. kr. okrajnega sodnika na Vranskem, si je občina Gumilsko izvolila za častnega srenjčana.
Škof Strosmajer bo sept. obhajal loletnico svojega škofovstva v Djakovem. Več čeških mest si ga je iz tega ozira izvolilo za častnega meščana.
Treščilo je bilo 14. t. in. popoldne v „ Zvezd i" v Ljubljani. Oplazilo je dva gospoda, vendar ne ubilo; pervega je posebno hudo poškodvalo. — Naslednjo noč je strahovito germelo, bliskalo se, deževalo in treskalo. Pogosto letošnje treskanje in ubijanje po streli pač glasno opominja: rBodite pri-
pravlj« ni, k-r ne veste ne dneva in ne ure, kdaj Gospod pride", pa tudi kraja ne. kjer koga smert čaka in pr»d sodbo pelje!
V	Gorjah so v torek. 19. t. m , obhajali 25letnico čč. gg. duhovni, ki s<» bili posvečeni 1. 1SG5. Med njimi je tudi preč. g. kanonik in poslanec K. Klun. ki je imel o tej priliki slovesen govor. Pričujočih j»- bilo '» sošoh'»'V. 2 sta bila zaderžana.
Pričujoči so bili preč. in pn. duhovni: Ažman, iVrganr. Jereb. Kadunec. Klun. Mogolič. Pavlič Dam., Štrukelj. — Iz Teržaške škofije: Legat. Notar. Vari. — Iz druzih stanov: Račič. Guttrnan, Franke. Pf»-if»*r. Hevdenberg. — vsi v znamenitih službah in dostojanstvih.
Gradec Presvitli cesar imenoval je knezoškof. duh svetnika, spirituvala in začasnega voditelja mari-! r>r>k»'«_ra semenišča.g. Karla Hribovška, za kanonika lavanrinskega knezoškof. katedralnega kapiteljna.
Rim. Sv. < >če menda namerjajo razglasiti enci-kliko. ki bode poznarnnjevala sedanje družbinsko. politiško in cerkveno življenje.
Rim. Nj. Svetost Leon XIII podelili so deželnemu namestniku v Dalmaciji, feldmaršallajtenantu pl. II 1 a-ž e k o v i e - u veliki križ Gregorijevega reda in podpredsedniku namestništva pl. Pavič-u zvezdo h kom.indčrskeinu križu istega reda.
Rim. Preč. g. škof Peter Pače na otoku Malti je izrekel izobčenje nad vse tiste, kteri bi — kakor ^i bodi — kaj pripomogli pri vredovanji ali razširjanji treh ondotnih Cerkvi sovražnih časnikov .Malta"4, »Movimento-4. _ H a bar Malti."
V	Vidmu sta bila dva duhovna zatožena, da sta prelomila novo mladolaško kazensko postavo; t».iptniki pa st i ju izrekli za nedolžna.
Ruski antikrist ob potih in cestah. Na predlog poglavarja v Volhinji je menila ruska vlada prepovedala staviti katoliške križe in kapele ob cestah.
Briksen. Tukajšnji knezoškof Simon Aichner doživel je avgusta svojo petdesetletnico duhov-stva. Zlat«, mašo pa bode obhajal še-le 21. septembra.
Iz Pariza se poroča, da je prišel te dneve tjekaj kardinal Lavigerie. da pripravi vse potrebno za proti-sužnjiški kongres, ki se bode pričel 1."». oktobra.
0 vatikanski knjižnici. Sv. oče Leon XIII dovodi s«• rudi bolj obširno porabo občinstvu vatikanske knjižnice, ki šteje nad 50.000 knjig in nad •J.Voou dragocenih latinskih, gerških in orijentalskih rokopisov. Ta milost sv. < )četa je zelo razveselila rimsko prebivalstvo, kajti do sedaj so imeli pristop samo učenjaki in zgodovinarji, ako so dobili posebno dovoljenje tajništva sv. Sedeža.
V	Torinu je l >. pros. 1*90 umeri princ Amadeo. vojvod iz Aoste. star 4."» ]»'t. 1'merl je s prečudno vdanostjo v 1 '»ožjo voljo, prejemši z izgledno pobož-nostjo ss. zakramente za umirajoče. Menda zato, da bi se tudi le videzno ne vdeležil laškega ropa. ni stanoval kje v priplenjenih deželah, ampak na Savoj-skem. v Torinu. Lil je pravi katoličan, vdeleževal se j»- očitno med ljudstvom vsih žalostnih in veselih
cerkvenih slovesnost. Leta 1805 ga je bil znani Don Bosko povabil k slovesnosti, ko se je vkladal temeljni kamen za cerkev Marije I). Pomočnice v Torinu. Sprejel je povabilo blagovoljno, se skazal z lepim darom in od tistega časa so ga Boskovi cenili kakor svojega pripomočnika. Pri vsem svetnem blišču je vedil najti čas. da je spolnoval vse verske cerkvene dolžnosti. Znano je bilo v Torinu, s koliko točnostjo je hodil k sv. maši itd. L. 1S>9. ko je bil vodja pri velikih kavalerijskih vojaških vajah, kterim je bil veliki nadzornik, je vsako nedeljo skerbel, da je bil z vsim velikim svojim spremstvom pri sv. maši.
Ko je za smert zbolel, ni odkladal prejeti ss. zakramentov, temveč sam je skerbel. da je prišel njegov spovednik P. Caracciolo iz reda sv. Filipa, ter je bil previden čisto pri zavednosti in z vso po-božnostjo. Princ Amadeo je bil rojen v Torinu 30. maja 1845. Bog mu daj večni mir! »Bollet. Sales. mesca sveč. 1890.)
Rabutarske mlado-italijane je začelo tudi nebo resno svariti. Ob Rimu. kakor pišejo, je strašansk vihar s točo vse pokončal, kar je bilo na polji, strehe,, okna, vrata razbijal in poškodoval.
Iz rimskega Martirologija.
(8. malega travna.)
V	Aleksandriji S. Edezij mučenec, brat blaž. Apfijana, ki je pod cesarjem Maksimiliianom Ga-lerjem očitno svaril brezbožnemu sodniku, da je Bogu posvečene »levice levom vergel raztergat. Vojaki so ga zato strašno zdelovali in terpinčili in poslednjič v morje pogreznili zarad vere v Kristusa.
V	Afriki ss. mučenci: Januvarij, Maks ima in M a k ar i j a.
V	Kartagi sv rnučenka Koncesa.
Ravno ta dan spomin s s. Herod i j o na, Asinkrita in Flegonta, o kterih piše sv. ap. Pavel v listu do Rimljanov.
Pri Korintu bi. Dijonizij škof. močno učen mož. poln milosti božjih pri oznanovanji Božje besede. Pisaril je na daljno in široko škofom pisma v poduk. Rimske papeže je tako častil, da je njihove pisma ob nedeljah očitno po cerkvah bral. Živel je ob časih Marka Antonina Vera in Lucija Avrelija Komoda.
V	Turonu s. Perpetuvo škof, mož prečudne-svetosti.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Iz Preserja 2 gld. — Neimen. 2 gld. — Iz dobrih rok 21 kr.
Za sv. Detinstvo: Neim. iz Str. ♦'» gld. — Čast. g. A. Tramte, duh. pomočnik v Dobrepoljj, 40 gld. 33 kr. Za sv. Uče t a: Neimen. 2 gld. Z a m i s i j o n čč. o o. T r a p i s t o v v M a r i a n h i 11 u. Neimenovane 10 gld.
Za pariško bratovščino za duše v vicah: \z Preserja 1 gld.
Za bratovščino Detoljnbov: Iz Preserja 1 gld. Za Marijanišče: Iz Preserja 2 gld.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarn ic založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.