KATOLJSK CEKKVEN LIST. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarniei sprejemana za eelo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. SO kr.. za «/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, uide .Danica dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 13. kimovca 1889. List 37. Nov svetnik iz reda sv. Frančiška. Častitljivi lir. Frančišk Gliisonski je bil rojen v mestu Ghisone na Korsiki 1. 1777, 17. grudna. Oče Marcij Muchielli in mati Ana Gregori sta bila ubožna na časnem premoženji, bogata pa s kerščansko pobožnostjo. To pač kaže, kakošni morajo biti starši, da bodo otroci bogoljubni in pobožni. Se deček, zgubil je očeta, mati pa ga je z naj veči skerbljivostjo in marljivostjo izrejala v Božjem strahu. O strah Božji — kako se pogreša pri marsikteri!) otrocih! Videl sem pred malo dnevi dečka v Senklavžu, ki mu ni bilo znati ne menice strahu Božjega. Stal je pred pervo klopjo, eno roko je imel na herbtu in je na njo svoj život opiral, druga mu je po životu navzdol visela, tako je stal. nepremakljivo, stal do povzdigovanja, stal med povzdigovanjem in stal po povzdigovanji. Oh, ali vender taki merzel zanikarnež nima žive duše, ki bi mu povedala, kako se mora obnašati pri sv. maši, kdaj poklekniti, kdaj se na persi terkati itd.? Kaj bo iz tacega nevednega in merzlega dečka? Brat Frančišk ni tako delal; mati Ana ga je že zgodaj pošiljala pogosto, celo še vsak dan, k manjšim Bratom (de Observantia), iz tega namena, da se je ondi učil začetnih naukov in strahu Božjega, pa da bi se dan na dan bolj vadil v pobožnosti in čednosti: in ni se goljufala dobra mati. Bratje so spOznali naj boljšega duha pri dečku in so pridno oskerbovali njegovo izrejo: dečka pa je močno nase vlekla tovaršija pobožnih bratov redovnikov, bil je zelo podučljiv in sprejemen za vse njih zlate nauke in z mnihi vred je skoraj vse njih pobožna dela opravljal. Komaj dvanajstletin je zgubil tudi svojo pobožno mater; od tistega časa so skoraj vse njegovo poduče- vanje in tudi telesno vzderževanje sprejeli častiti redovniki Frančiška. Zato se ie tudi zgodilo, da se je v svojem sklepu, frančiškan biti, ki ga je bil že poprej storil, bolj in bolj vterjeval. Zarad deželske prekucije, ki se je takrat zgodila, ni še mogel v red stopiti. Cez nek*j let je malo svoje posestvo izročil edini svoji sestri in se podal v Kini k bratu svojega očeta, Pavlu Kerstniku Muchielli-u, možu slo-večemu v zdravilski učenosti in zarad blage čednosti. Bil je od njega dobrotno sprejet in učil se je černo-lesnino (ebnov les) likati. Ves čas pa, kateri mu je preostajal od dela, prebil je v cerkvah, lam je stregel duhovnom pri sv. maši. prepeval slavo Božjo in z največjim veseljem pošiljal goreče prošnje k Stvarniku, kakor je imel navado v domovini. Med tem se je po Božjem naklepu zgodilo, da si je zbral zelo umnega in pobožnega duhovna frančiškanskega reda za spovednika in svetovalca v dušnih rečeh. Le-ta je takoj spoznal čudovito dušno razpoloženje mladenčevo in nagovarjal ga je. naj stopi v frančiškanski red. Xič pri ljubljene j šega in zaželenejšega pa se mu ni moglo dogoditi. V kratkem je dobil dovoljenje svojega strica. Provincijal ga je po obredu sprejel in ga poslal v samostan blizo Čivitelle Subjaške Škoti je. k jer je sprejel redovno oblačilo. Štirindvajsetega vinotoka 1. 180(1 je bil sprejet med ude frančiškanskega reda: pričel je novicijat in ohranil je svoje ime Frančišk: in ker je bil majhne postave, nazivali so ga odslej često Francek. Takoj so se zdajci jele kazati znamnja njegove prihodnje svetosti, ker dajal je prelepe zglede vseh čednosti. Ko je dokončal novicijat in storil slovesno obljubo, ostal je tam, da bi dalje študiral. O svojem času je prejel manjši blagoslove. Ko so ga pa predstojniki priganjali, naj se pripravlja na višje posvečenja, menil je. kakor vstanovitelj serafskega reda, da nikakor ni vreden tolike časti. Zato je goreče prosil Boga. naj ga stori za to nesposobnega, ako je to njegova sveta volja. In res, bil je precej rsl»šan. Lotila se ga je božjastna bolezen. Ker je postajala vedno hujši in bolj pogosto, bil je v resnici nezmožen za duhovski stan ter je vedni duhovnik ali klerik. Od takrat pa do smerti, to je skozi dve in trideset let. živel je ondi vedno v največji ponižnosti, čudovito ojstro in v družili čednostih, ter opravljal silo vestno službo zakristana. Vsi so ga torej imeli za svetega moža. in bil je to tudi v resnici. Konečno je umeri poln zasluženj in od Boga obdarovan z raznimi čeznatornimi darovi 25. januvarija 1. 1832, v 54. letu svoje starosti za ravno tisto boleznijo, ktero je imenoval svojo prijateljico. Berž ko se je raznesel glas o njegovi smerti. privrele so neštevilne množice ljudi gledat ga. In med tem. ko so ga nesli v cerkev, hiteli so ljudje, ki so bili že prišli h samostanu, v celico pokojnikovo, iu jemali so iz češčenja vse, celo prah. opeko in šipe od oken. Ravno pa, da so ga položili v cerkvi, se je množilo ljudstvo od vseh strani, ljudstvo brez razločka stanu, starosti ali spola, dasiravno je bilo vreme zimsko in deževno, tako da se še sveti obredi niso mogli obhajati. Ker so prihajala vedno nova kerdela, ko so komaj perve množice odšle, treba je bilo pustiti častivredno truplo pokojnikovo pet dni nepoko-pan«». Neverjetno je skoraj reči. na kake načine in s kakimi sredstvi so množice razodevale spoštovanje do pokojnika! In tudi Bog je pokazal svetost svojega služabnika s čeznaravnimi znamenji. Med temi so bila mnoga ozdravljenja od bolezni, obilno potenje vsega trupla, in pa silo prijeten duh. kateri se je razširjal iz neke rane ranjcega. za katero je bil terpinčen vse svoje žive dni. Poslednjič so ga. ne brez težav, pokopali na levi strani velicega oltarja samostanske cerkve, ravno tam. kjer je bilo prej pokopano truplo bi. Tomaža iz Korejskega, dokler ga niso začeli častiti z očitnimi javnimi častmi: in tam .še sedaj počiva. o. ter se bolestno nagne zlagoma k uživanju mesenih slasti in potopi so v razne strasti. Dandanes tožijo vsi umni. zlasti pa vsi kerščanski odgojitelji, da je strup slabega borila povsodi razširjen in da ga eelo nespametni očetje iu gospodarji podajajo domačim. Tisočo in tisočo ljudi postane na ta način vsak dan žertva to«ja dušnega strupa, odtegne so za vselej od Boga in s poti prave kreposti. In ako bi bila samo noskušona mladina, katero bi morali varovati pred slabega branja, bi se dalo še pomagati, lo da bi vodim sta riši in odgojitelji na to pazili. "Jako pa jo neštevilno mož, ki se še zovejo kristijaiio. kateri »o se navadili vsak dan citati dnevnike, sovražno vsakemu verskemu prepričanju in pravemu kerščanskemu življenju. Kolikrat so v njih zu sramuje in zaničuje vera. naša sveta < Vrkov in njeni od Boga poslani služabniki! Kateri dan na dan to bero. se hočejo opravičevati, češ. da jim vse to nič ne škoduje. Ali ravno s toni naznanjajo. da so že zgubili živo vero in gorivo ljubezen do Boga in sv. ( erkve. Kajti kateri kerščanski mož bodo hotel dan na dan prebirati zaničevanje, zasranio vanje in }M>bijanjo vsega onega, kar je njemu sveto, in to še plačevati z dragim denarjem? V resnici terdno kerščansko prepričanje in vsestransko omiko mora imeti, kedor bere take stvari, da bi ne terjiel škode na duši. In kedor to brez j>otrebe in redoma dela, konečno po navadi popolnoma zgubi sv. vero." Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Odhod škofov v Sarajevo, posvečenje nove st olj niče. Ljubezen do Jezusa.) Pretekli ponedeljek. 0. t. m. so naš premilostni gospod višji pastir s šk. kaplanom dr J. Lesarjem odrinili v Sarajevo k posvečevanju ondotne nove stoljne cerkve, za ktero je tudi naša dežela nekaj storila, ker je napravila zvonove. Kakor naznanjajo časniki, pridejo med drugimi naslednji pp. nn. gospodje k tej imenitni slovesnosti: Škofje P. Bukonjič iz Mosta ra. P. Marijan Markovič z Banjaluke, prevzviš. knez in škof Misija. Ljubljanski, dr. St ros major, Djakovski. dr. P o s i 1 o v i c. Senjski, Radovič Kotarski. škof z Les i ne: dalje infulirani (.pati: dr. Rački, Fidei Hoepperger iz Zagreba. J. Bošnjak iz Požege in Pa jo M ii 11 e r iz Mitrovica. Verhbosanski škof dr. Jož. S t a d 1 e r prijazno vabi Bošnjake k tej imenitni slovesnosti v priserčnem pastirskem listu, piše namreč: .Naznanjam vam. dragi bratje, da 14. kimovca s-- bode posvečevala pervostoljna cerkev p r» s v. .1 ezusr vega Serca v Saraj e vu. 1"> kim. pa se bode v slovesni procesiji preneslo Sv. Rešnje Telo iz star« v novo cerkev." Nadalje priserčno govori: .K--r je naša sv Cerkev vidna družba, mora p" >voji natori »meti stanovitne kraje, kjer se zbirajo njeni udje da kar varujejo in ljubijo tudi z djaiij»*m pričajo in očitno Bogu dolžno čast skazujejo. t» r njega z naj dražj*> daritvijo hvalijo in proslavljajo. Zato je cerkev prava hiša Božja. Ona — sej v nji je pričujoč sam Bog pred oči stavi večno kraljestvo Kristusovo v nebesih: ona kot zbirališče vernikov predstavlja časno kraljestvo Kristusovo na zemlji: ona. sej se v nji delijo milosti, je podoba hrama našega serca. ali kraljestva Kristusovega v naših sercih itd." .Akoravno y; zmeraj potrebno gojiti tiste sladke v»zi. ktere vse druge cerkve zedinjajo s pervostoljno eerkvi; •. je komaj treba se opominjati, da je to po-.-"bn' potrebno v dan samega posvečevanja pervostoljna cerkve. Zato vas vse povabim, da dve nedelji ali saj eno ne i».-ljo pred posvečevanjem cerkve s ]>rižni<-e občinstvu oznanil, da pervostoljna cerkev v Sarajevu i . i • . i. kimovca posvečena. 1"». kim. bodo prenesen: ss. Zakramenti iz stare cerkve v novo." Vzvišeni dalje naznanjajo, da tistim, ki ta dan prejmej., ss. zakramente, ki so ob enem pri posvečava nji m molijo nekoliko na papežev namen. sv. Oče Leon XIII podelijo popolnoma odpustek. Kteri iz Bosne in Her«vguvine pa se ne morejo osebno vdeležiti pri posvečevanji. se pa duhovno združijo z onimi, ki bodo pričujoči, dobijo 3uu dni odpustkov, samo ako li k« liko in< dijo v papežev namen. V ta poslednji namen verhbosanski višji pastir velevajo, da oni duhovni. kteri ostanejo doma 10 kimovca. naj tisti dan sv. mašo. kar se da. slovesno opravijo pred izpostavljenim Sv Rtšnjim Telesom, in naj ob koncu obmo-lijo litanije presv. Serca Jezusovega, z darovavno molitvijo, kakor jih imajo v škofijskem katekizmu in kakor se moli v praznik presv. Jezusovega Serca (po malem obr lniku); in po zahvalni pesmi, Te-Deumu, naj se da blagoslov s „Tantum-ergott ali rsvet. svet, svet." Prav tehten nauk o ljubezni Jezusa Kristusa daje nadalje pastirski list. Rakova rana našega časa, pravi, je ta. da svet ne ljubi našega Gospoda Jezusa, in vendar brez te ljubezni ni zveličanja, O tem govori okrožnica nadškofova nekoliko obširniše opiraje se na nauk sv. Alfonsa Ligvorja in na razodenje Jezusovo do blažene Margarete pred 100 leti. In da bi se ljubezen do Jezusa bolj vnemala v sercih kerščanskih ovčic. zato višji pastir zapoveduje, da vsako pervo nedeljo v mescu in v sam praznik presv. Serca Jezusovega namesto lavretanskih litanij molijo litanije presv. Jezusovega Serca z dotičnimi molitvami. Ta pobožnost se začne opravljati od 1. listop. in bode naj boljši spomin o posvečevanji pervostoljne cerkve v Sarajevu. Na Notranjskem, kakor se Slovencu" naznanja iz Ternovega. je letina letos zelo slaba. Vreme ne-v god no. silo červov, poljskih miš, sadja nič ne. grozdje se suši in gnjije. Posebno žalostno je, da se godi toliko nesreč, da se še zmeraj tu ali tam koljejo in pobijajo, da molčimo o druzih napakah. Koliko jih je to leto pobila strela! To bi moralo ljudi zmodriti, da bi se k Bogu obernili. Tolike nesreče naj bi za pokoro obernili. Iz Primorskega. (Mašnikovo posveče-vanje) 25. avgusta je bilo v Dolinski farni cerkvi izredno cerkveno opravilo, namreč mašnikovo posve-čevanje. ki se navadno opravlja le v stoljnih cerkvah ali pa v škofijskih domačih kapelah. Da je Dolinska farna cerkev dosegla to čast, je prišlo tako-le: Kakor je znano, imamo med bogoslovci tudi nekaj Čehov. Nekateri izmed njih so lani izrekli željo, da bi si radi malo škofijo ogledali, ter se djansko učili jezika in tudi spoznali tukajšno cerkveno in socijalno življenje in običaje ali navade isterskega ljudstva. Več župnikov se je izreklo, da so pripravljeni vzeti na počitnice po jednega bogoslovca ter ga tako vpeljati v uuhovno pastirstvo. Med temi je bila tudi blaga duša. častni kanonik dekan in župnik v Dolini. Jurij Jan. Prejel je Čeha Frančiška Cvenja. Ta je letos doveršil bogoslovje, in ker je bil še premlad, je moral ene tedne čakati na posvečenje mašniško (presby-terat». G. Jan. kteremu se je dober mladeneč lani priljubil, vzame ga zopet k sebi na počitnice. Med tem pride nekaterim misel, kako lepo bi bilo, ako bi milostljivi gosp. škof v svoji rojstni fari delili zakrament mašnikovega posvečevanja. Misel ni ostala le misel, bila je speljana v dejanje. Gosp. Jan razodene stvar Milostljivemu, temu jako dopada, in, kakor so vselej * pripravljeni storiti, kar služi h časti božji, ljudstvu v poduk in v napotje k dobremu, so se izrekli tudi zdaj, da prav radi pridejo v Dolino posvetit mladega bogoslovca Čeha. In to se je godilo 25. avgusta. Dolinci in vsi Brežani. veseli take časti, so pa tudi pokazali, da znajo čislati tako nenavadno odlikovanje. Ko se škof s svojim spremstvom pripeljejo na mejo dolinske župnije, počelo je slovesno zvonenje, kakor navadno, ko pridejo kanoniško obiskat kako župnijo, sprejelo jih je duhovstvo in vaški odličnjaki z županom na čelu. Ljudstva je privrelo od vsih strani toliko, da ni moglo stati v cerkvi in gotovo ga je bilo zunaj toliko, kolikor notri. Ob osmih so se pričeli sveti obredi in so se veršili z ono ginljivo dostojnostjo, ki jo razvija v takih okoliščinah katoliška Cerkev. V nedeljo potem, t. j.. 1. t. m. je novi mašnik v Dolini daroval pervo nekervavo daritev v veselje vse Dolinske fare in njenega okrožja. Omenjeno bodi še, da ljudstvo, ki posvečevanja mašniškega ni še videlo, je bilo silo veselo, in da na novi maši je pridigal častiti vikar gospod Kosec. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. {Dalje.) Prav je in lepo, da imajo katoliški Nemci avstrijanski in oni, ki so bili pred letom 18G6 v avstrijski zvezi, tako častito in dobro vravnano romarsko gostišče v Rimu pri cerkvi Marija deli' anima. Le ono je čudno, da slovenski biskupi. svečeniki in imoviti romarji v nemško gostišče zahajajo, in tudi kakov dar podelijo. Velečastitemu vodju hvala, da še kakega manj premožnega Slovenca-romarja sprejme, kajti gostiščne pravila se za Slovence ne glasijo. Bi li ne bilo primerniše in dostojniše. da bi se kaj storilo in darovalo za vstav in gostišče ilirsko-slovensko pri sv. Jeronimu? Bi li ne bilo lepo in bratovsko. ko bi naši prevzvišeni vladiki. svečeniki in imovitiši romarji se krenili in dohajali v ta sla-venski vstav v Rimu. ga podpirali in kaj storili za siromašneje romarje? Ti bi pa zanje še posebno molili na svetih mestih in jim milosti Božje klicali za dobročinstva. Bilo bi dvojno dobro delo. kerščansko in narodno. — Nastanila sva se dalje v malo sobico pod ostreškom v hiši blizo bazilike sv. ap. Petra. Danes šla sva na velikansko cerkev sv. Petra, ktera je po obsegi in visokosti naj večja na svetu. Od vhoda v baziliko na levo stran, v stranski ladiji, poleg velekrasnega kerstilnika je vhod na baziliko. Široka tlakana pot se vije med cerkvenimi zidovi navzgor; lahko bi se s kočijo dopeljal do verha bazilike. Po stenah ob potu na cerkev so vzdignjeno vzidane marmorne plošče z vsekanimi čerkami popisi znamenitih oseb, ki so obiskale prostore verh cerkve in ogromne kupole; med temi so bile tudi osebe naše slavne c. kr. vladarske rodovine, ruska cara Pavel in Aleksander, veliki knezi, in druge osebe ruske carske hiše: osebe skoraj iz vseh vladarskih rodovin v Evropi, in mnogi drugi svetovni dostojanstveniki katoliške Cerkve verniki, pa tudi velikaši druzih cerkvenih in verskih ločin. Dospevšemu na cerkev razgerne se čudovit in zanimiv prizor na mesto spodaj, in na velikansko kupolo, ki s cerkve mogočno in visoko kipi proti nebu. Cerkev ob verhu je ob kraju obrobljena s kame-nito stebričkasto obgrajo. Spredaj nad licem cerkve stojijo na ograji velikanski marmorni kipovi; srednji je Jezus Odrešenik sveta s križem v roki. vsako stran njega je po šest apostolov. Na obeh krajih verhu lica cerkve so vzvišene marmorne olepšave s papeževimi znamenji na verhu, sredi teh olepšav so kazala ure, jedno kaže navadni rimski čas, drugo pa stari cerkveni čas. Pod kazali števila časa so široke jine v prostore, kjer visijo zvonovi; ker stolpnih zvo- nikov bazilika nima. Verhu cerkve so tlakani prostori okolo srednje vzvišene cerkvene ladije in okolo velike srednje kupole med dvanajstimi stranskimi kupolami. Spredaj pri marmornih kipovih pred baziliko se vidi lepo na krasni terg vatikanski, ki ga na dveh strančh v polkrogu obrobljajo čveteroverstni ogromni stebrovi, ki nosijo krov na hodišči med stebrovi. Na robu krova je stebričkasta kamen ita ograja; na tej ograji je razpostavljenih okolo tema 1 j2 marmornih kipov, predstavljajočih svetnike in svetnice Božje. Sredi terga stoji visoki egiptovski obelisk, to je, čveterooglat steber, ki se proti verhu zožuje, potem pa konča v oster verh. na kterem stoji znamenje sv. križa. Ta steber je z egiptovskega granit-kamena, 25 sežnjev visok in iz jednega kosa skale izsekan. Na podnožju tega stebra so čveteri bronasti levi, ki na svojih herbtih. jako potlačeni, nosijo oni visoki obelisk. Na vsako stran, od obeliska oddaljena, sta krasna in veličastna vodometa, verhu kterih iz peterih odpertin voda visoko v zrak brizga; iz srednjih naj višje, iz stranskih malo niže vodo meče. Voda pada na tri marmorne ..krogle strehe okolo marmornega stebra, vsaka je širja od druge. Iz onih streh na okolo voda v stotinah curkov curlja, kaplja in perši v umetnov iz marmorja napravljena jezerca okolo vodometov Šumi. žubori in praska, da se dozdeva biti med gorskimi tokavami. po kterih skalovju se pretakajo in padajo izv;rki in potoki Na desno, ali severno stran od v-»dometov se širi velikanski papežev dvor. Vatikan, ki je z baziliko sv. Petra v zvezi. Južno stran pod seboj vidiš veliki del mesta Rima in reko 'H bero. ktera se pretaka pod mostom. Zadaj pa vidiš podolgovat grič. ,.monte Janiculi-4, in rimsko planjavo proti zah"du. Znad cerkve začne se iti na ogromno, veličastno kupolo. Pervo se gre po kamenitih stopnicah in ><• doide med dvojne zidove kupole. tukaj so vhodi na pervi mostovž v kupoli. Hode po tem mostovži .»kolo in okolo znotraj v kupoli hvalil, slavil in m »lil sem Boga po svetih apostolih Petru in Pavlu za vso .-sv. Cerkev. Sedaj se še le spozna velikost, obširnost. visokost in veleumnost v napravi one slavnoznane kupole, čuda ovega sveta. Izišla iz notrinje kupole greva po stopnicah med dvojnimi zidovi, in došla sva tje. kjer j»* .-krogli obok kupole, ki je zopet iz dveh obokov; mei zidovi vodi pot; hodivec mora že malo po strani truplo deržati. ker se zidovi zaokrožujejo. Dojde se v. rim ogromnega oboka k verhnji man ji kupoli. _Laterna" imenovani. Znotraj te laterne je zopet mostovž na okolo. in iz tega mostovža je neznansk pogled doli po kupoli in globoko doli v cerkev. Nad pervim mostovžem v kupoli je na ..kolo 24 velikih oken: v tej laterni pa G oken. Zunaj na kupoli okolo laterne je mostovž s kamenito ograjo, na kterega zamore na enkrat iti 300 oseb. S tega motovža je čar«.ven razgled doli na cerkev, na Vatikan in vertove njegove na mesto in mestne okolice. Vatikanski veitovi. po kterih se sprehajajo sv. Oče. so prijetni, obdani z visokimi zidovi, obsajeni z vsakoverstnimi zelišči, cvetlicami, drevesci in sadeži. Na vzvišenem brego-vitem kraju vertov je senčnat gaj. šuirnca velikih dreves, — vodice umetno napeljane se stakajo v l»-p ribnjak. Na mostovžu sem se ustavil na čveterih krajih, obračal proti vsem čveterim stranem zemeljskega kroga. Obernjen proti vzhodu molil sem na tej višavi nad cerkvijo in grobom sv. ap. Petra za pojedinjenje vzhodnje razkolne cerkve, za vse narode v Aziji. Proti zahodu: za narode na Francoskem, Španjskem. Portugalskem, Angleškem in v severni Ameriki. Proti poldnevu: za narode v Afriki in južni Ameriki. Proti severu: za Nemčijo, Belgijo, Holandijo, Dansko, Švedsko in Norveško; potem pa za Rusko. Osobito sem prosil, da bi se pričeto sporazumljenje in pomirje na Pruskem s sv. Cerkvijo srečno dognalo. Petič sem pa stopil na kraj proti severo-vzhodu in molil za vse narode v Avstriji, osobito za vse Sla-vence. Potem sem šel med molitvo okolo po mostovžu, prosil za Italijansko, da bi spoznala, kaj in koga v Rimu med seboj ima, da bi popravila strašno krivico Cerkvi in nje poglavarju; potem pa tudi za vse ostale narode v Evropi. Molil sem, da bi vsi pravega Boga spoznali, se vsi k Bogu in Jezusu Kristusu spreobernili. sv. Evangelje sprejeli in postali vsi otroci sv. katoliške Cerkve. S tega mostovža se ide zopet med dvojnim zidovjem po ozkih stopnicah navzgor pod verh kupole v laterno, tu se začne železni in bakreni votli nasad, na kterim je krogla, jabelko nad kupolo. V votlem nasadu je železna lestva, po koji se zleze v jabelko. nad kterem stoji veliko znamenje sv. Križa. V jabelku je prostora za dvanajst ljudi, da se ne dotikajo drug druzega; dve sobe, jedna verhu druge, bili bi lahko v jabelku, ima več ozkih linic nakviško podolgastih šipovnic, skozi nje vidi se daleč, tudi sredozemno morje proti jugozahodu. Tudi v tem jabelku. na naj višjem cerkvenem poslopji na svetu, kar so storile človeške roke, sem molil pod križem v slavo Bogu trojno-jedinemu, brez madeža izvirnega greha spočeti Devici in Božji Materi. ss. ap. Petru in Pavlu in vsem sv. marternikom in svetnikom mesta Rima in okolice: za vse potrebe sv. matere Cerkve, sv. Očeta, za vse verne kristijane, za gn-šnike. krivoverce. razkolnike in vse drugoverne narode na zemlji. Kupola ta je stavljena ovako: jedna orjaška kupola je v drugi ogromni kupoli, vmes so hodišča. Oknom perve so ravno nasproti druge notranje. — Ako bi jedno proč vzeli, ostane druga popolnoma. — Istinito čudo in veleumno človeško delo, ki nima nikjer na svetu jedna kosti. (Daljo nasl.) Islišane prošnje Marije Pomočnice. Takoj ozdravljena. Kedor vneto in z zaupanjem prosi Boga pomoči, je gotovo uslišan. Moja hči je bila več let božjastna Vsak dan je padla nekolikrat v nezavest, in če ni bil ravno kdo pri njej. zvernila se je kakor mertva na tla. Zdravniki je niso mogli niti ozdraviti, niti ji njenega žalostnega stanja količkaj zboljšati Peljal sem jo tedaj 5. julija v cerkev Marije Pomočnice in pred podobo naše presv. matere sva molila in storila obljubo. Bila sva uslišana. Od istega trenutka se ni epilepsija nič več povernila in hči je bila popolnoma ozdravljena. Zato bodi hvaljena in blagoslovljena na večno, presv. Devica Pomočnica! < ndovito ozdravljenje. Da spolnim svojo obljubo, prosim da bi čem prej mogoče priobčiti te verstice v svojem listu. Ze nad 5 let je. kar me je hudo zadel mertvoud. Zdravniki so menili, da je ozdravljenje nemogoče. Molila sem pa k sv. Jožefu, k dušam v vicah, in nazadnje sem obiskala svetišče Marije Pomočnice v Torinu, in od takrat sem skoraj popolnoma ozdravela. Hude in terde preskušnje si mi poslal, o Gospod! Toda oživil si me na novo, in od brezna hudega si me zopet pripeljal k zdravju. 18. decembra 1888. P. M. M. Razgled po svetu. Kerščanski šolski bratje v Trapezuntu. Iz Trape* zunta pišejo: „Zadnje leto sem vam pisal, da kerščanski šolski bratje v Trapezuntu niso mogli doseči dovoljenja za zidanje šole v našem mestu. Sedaj morem z veseljem poročati, da je sultan dovolil po posredovanji francoskega poslanca v Carigradu, preč. g. Bonetti-ja. apostoljskega delegata, in preč. g. Aza-rijan-a, armenskega patrijarha. Bratje imajo sedaj 130 gojencev, med katerimi se nahaja tudi nekaj turških in gerških mladenčev. Kedar bode dokončana nova prostorna šola, podvojilo se bode na vsak način število gojencev; sedaj pa jih bratje zaradi tesnega prostora nikakor ne morejo več sprejeti. Katoliške šole v Bukareštu. Prečastiti g. Palma, latinski nadškof v Bukareštu, piše v svojem zanimivem letnem poročilu o katoliških zavodih svoje škofije sledeče: „Učne zavode, vseh skupaj 30. obiskovalo je nad 3000 učencev. Malo semenišče, katero je bilo začasno osnovano v nad škofovi stolici, ima 17 gojencev. Tudi veliko semenišče v Ciopli ima 17 serne-niščnikov. Skušnje konci šolskega leta, pravi p Invin, so se jako povoljno obnesle. Ker so pokazali gojenci v proučevanji duhovskih znanosti veliko pridnost, navdajajo serce našega prečastitega višjega pastirja z veselim upanjem, da bode njegova očetovska skerb in mnogobrojne žertve obrodile obilno sadu, kakor nam pričuje dosedanja skušnja, ln v resnici je letos milostni škof podelil štirim gojencem tonzuro, sedmerim nižje blagoslove, trem subdijakonom dijakonat, in jednemu dijakonu sv. mašnikovo posvečevanje. Amerika. (Kako živi misijonar v severni Ameriki.) Prečastiti g. P. Lecomte piše iz misijona St. Pavel (Fort Nelsoni: Zapustil sem Št. Rafael 10. septembra (1888) in odslej sem živel !) mescev v samoti št. Pavelski. Potovanje je terpelo 10 dni. Naši divjaki so prišli še-le pozno v jesen in v majhnem številu domu. Moj misijon je bil samo spovedovanje, to je bilo vse. Ker so Indijanci prinesli le malo živeža, zdelo se mi je jako nespametno biti čez zimo v Št. Pavlu. Vendar sem le ostal. Odkar sem bil zašel, devetnajst dni po gozdu okoli blodil in skoro glada umeri, ne potujem več rad v snežnih čevljih. Ostal sem tedaj. Prišel je mesec prosinec in oskerbnik za živež Hudsons-Bay-društva nam je za novoletno voščilo naznanil, da imamo hrane samo še za kacih 14 dni. Ako bi se divjaki še dolgo mudili, predno nam pri-neso živeža, umerli bodemo glada. Kot verli možje smo hitro napravili sklep. Vsak dan v najhujšem zimskem mrazu smo šli na lov na kunce (nekake divje muce). Divjaki so prišli, shujšani, podobni gredočim okostnjakom. Ne da bi nam pomagali, pojedli so še ono, kar smo še imeli. Moja zaloga je kmalu pošla. Nikakor pa nisem hotel, da bi mi pred očmi umirali ubogi divjaki, zarad katerih sem semkaj prišel. Vsak dan so prišli k meni v velicih sprevodih in stezali roko naproti, katero sem napolnil s peščico zdrobljenega posušenega mesa. To je na drobne kosce sosekano meso, katero se prekadi in na solncu posuši, ter se s sekirnim herbtom na kakem kamnu zdrobi. Naši psi, katere smo rabili kot konje, so poginili in težko sem skerbel za nas same. Ker nismo mogli več loviti kuncev, napravili smo si velike snežne čevlje in skušali loviti lose. Nisem imel dosti zaupanja. Te živali so zelo divje in imajo tako dober sluh. da precej zbeže, če-le zašumi najmanjša vejica. Vendar poskusil sem. Hodili smo dosti, toda ničesar ne ustrelili. V skrajni sili so nekteri skušali jesti kosce medvedove kože. drugi so kuhali zajčje noge. Jeden naših služabnikov je usmertil jednega losa blizu terdnjavice. Kako smo se razveselili. Z vrečami smo hiteli tje, kjer je ležala žival. Smejali bi se. ko bi videli, kako smo grizli meso, katerega nismo niti popolnoma kuhati pustili. Od sedaj so nas divjaki zopet preskerbljevali z živežem. V Fuldi nedavno zbrani nemški škofje so bili poslali papežu adreso, v kteri so sv. Očetu razodeli sožaljenje zarad milovanja vrednega stanja sv. Stola, kar se je še posebej obnovilo unkrat. ko so rogovileži preslavljali odpadnika Bruno-Giordana. — Sv. Oče so v odgovoru posebno pohvalili škofe zarad njihove popolne edinosti oziroma na naj tehniše okoliščine in pa zarad njihove skupne gorečnosti za namestnika Kristusovega. Za edinost v sv. Cerkvi je Kristus molil pred svojim terpljenjem in edinost je eno glavnih znamenj prave cerkve. Gorjč mu. kdor greši zoper edinost, kdor moti. bega in razdira n. pr. edinost med škofom in verniki, med duhovnim pastirjem in njegovimi ovčicami! To edinost razdirati je pa tudi ena naj hujših skušnjav sedanjega časa. Ta Iškarjotov greh je vgnjezden na nesrečnem Laškem, in hoče škiliti tudi sem čez mejo! Slovenci, bodimo na straži! Kdor vam hudo govori zoper vaše višje pastirje, ki so v tako sveti edinosti s sv. Očetom, taki počenja izda-javsko delo. on je vaš sovražnik, sovražnik Kristusa samega! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec kimovec (september), a) Glavni namen: Cerkve jutrove. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Dalje.) ..Kristus kaže še dan danes več ali manj ster-gano obleko svoje svete Cerkve, zlasti med mnogimi slovanskimi rodovi, sicer tako blagoserčnih, zelo zmožnih slovanskih pokolenji, ki so med saboj tako blizo in vender tako daleč." Te besede apostoljskega Antona Slomška, neposrednjega predhodnika mesca rožnika umerlega kneza škofa Jakoba Stepišnika v Lavantu. česiravno izrečene že pred 40 leti. veljajo — žali da — še zdaj. Slomšek, presunjen od te misli, je bil takrat sklenil vstanoviti molitveno družbo, ktera bi pod varstvom Matere Božje Marije in ss. slovanskih aposteljnov Cirila in Metoda zedinovala nezedinjene Gerke sploh in posebej razkolne Slovane. Družba je bila 1. 1852, 12. majnika, poterjena od Pija IX in obogatena z odpustki, in se je urn«» razširjala. Vernitev mnogih razkolnikov in posebno silno in vedno zopet z nova se pokazajoče gibanje Bulgarije nazaj k edinosti je brez dvoma sad te bratovščine, katera po svojem notranjem bistvu nič druzega ni. ko steblo splošnjega molitvenega apostoljstva. Pridružimo se k tem molitvam, tem več. ker je Leon XIII 1. lsso s povzdigo in razširjanjem praznika ss. Cirila in Metoda za vso Cerkev položil vsem vernikom ravno to na serce. „Cim večja je naša bratovščina," pravi škof Slomšek, tem bolj silovita bo vojna Kristusovih borivcev za edinost Božjega kraljestva, med narodi na zemlji. Naša orodja, molitve in dobra dela, združena s spodbudnim življenjem, nič ne delajo ran, temveč jih celijo, premagajo vse zaderžke in najhujše sovražnike, pridobe narode in deržave. ostanejo nepremagljiva in so nam porok gotove zmage tudi nad ledeno merzlim razkolstvom. Gotovo smo tudi sami v veliki potrebi, in naše lastne potrebe so nam najbližje; ne smemo pa zaradi tega drugih pozabiti, to ne bi bilo apostoljsko: če bi bili aposteljni tako mislili, pravi neki goreč misijonar, bi naše dežele, kakor tako mnoge drug--, zdi-hovale še danes v zmoti poganstva. Posnemajmo jih. kakor tudi naši predniki, kateri so se nekdaj vzdignili v svetih križarskih vojskah v boj za svoje vendar tako nehvaležne in nekerščansko nezveste brate v jutrovi deželi. .Kone* nasl. b) Posebni nameni: 15. I m e presv. Marije I). Pospeševab-i molitvenega apostolata in bratovščine Jezusov. Sen-a. Poniževani*- ><•-vražuikov kerščanskega imena Dunajska liadškotija. 16. S. Ljudmila. Češka d*žela. Mnogi vdovski, odprava pohujšanj, zlorab, sovraštev. 17. Čudežne rane sv. Frančiška. Redovi. ki s<» v kaki zvezi z molitvenim apostol j stvom. Mnoge e dežel* poboje. umore in samomore, odpad in l»r»-zv»-rstvo. p resast vanje in vse nečistosti, sovraštva. pr»-klinj»-vania in v** pošastne pr«*greh»* in v^lik*- nesreče. — N«-ka neprijetna zad-va. da bi se rešila po Božji volji. — Vk l" v -v«.jih zadevah, dn bi se Božja volja spolnila. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Kanonično vmeščena sta bila bila 10. t. m čč gg.: Mih. Horvat za faro Čatež pri Kerškem. in Ivan Juvan za Spod. Idrijo. Nesreča na železnici. Med postajama Borovnica-Logateo je padel z železničnega voza zavirač Avg. Sever iz Ljubljane, in je bil do mertvega povožen. Dunaj. Njih Veličanstvo presvitli cesar so za Kranjskega glavarja imenovali dr. Jožefa P o k 1 u-k a rja . deželnega poslanca. Za njegovega namestnika pa bar. A p f a 11 r e r n-a, deželnega poslanca. Poterdilo. Podpisani farni vrad poterduje, da je po prečast. mnnsign. in kanoniku L. Jeranu hvaležno prejel tisuč goldinarjev (1000 gld.)*) in štiri (4 gld.) za zidanje nove cerkve na Brezjah. Farni vrad v Mošnjah 21. avgusta 1880. Fr. Kummer, župnik. Kapitelček o hvaležnosti. Mladi ljudje, bodite vselej hvaležni. S hvaležnostjo si naklonite k novim dobrotam Boga in ljudi. Verjemite, da malokak greh je tako ostuden, kakor nehvaležnost. Otrok, mladi in odraščeni človek, za vsako veliko ali malo dobroto bodi hvaležen dobrotniku. Reci staršem ali vsakdanjim ljudem za dar: .Bog plačaj* Bog verni! Hvala!14 ali kaj ena-cega. Pri duhovnih ali sicer odličnih osebah poljubi r«>ko. Posebno hvaležen bodi vselej svojemu duhovnemu očetu, spovedniku; spoštuj ga; moli zanj — naj bolje vsaki dan. Videl sem rnladenče, ki se štejejo med olikane, pa zunaj očitno še pogledali niso svojega spovednika! Bog vari tacih dervastih nehvaležnikov! Svojega spovednika ljubi, bodi zaupljiv do njega, v važnih reččh pojdi k njemu in prašaj za svet. K spovedi rad hodi, zlasti o lepih praznikih. Bog te bo blagoslovil, ako b<"»š spovednika spoštoval in ljubil. Verjemite, da svet bi bil veliko bolj srečen, ko bi se mladi ljudje bolj učili hvaležnosti. Nehvaležnost olikanega človeka hudo boli. Gospod in Zveličar se je grenko pritožil čez nehvaležne Jude. Iz rimskega Martirologija. 18. sušca. Blaženi škof Aleksander v Cesareji v Palestini. Bil je škof v Kapadociji; želel pa je obiskati *> Znana svota preč. n. župnika Jan. Novaka. Vr. svete kraje in je prišel v Jeruzalem. Tam je bil takrat škof starček Narcis; po božjem razodenji je prevzčl Aleksander vlado škofije; o preganjanji cesarja Decija, ko se je bil po dolgi vladi že zelo ostaral, je bil peljan v Cesarejo in bil je v ječo veržen, tam je zarad spoznavanja vere v Jezusa Kristusa mučenstvo doveršil. V Avgusti sv. Narcis, škof, ki je na pervo v Reciji oznanoval sv. vero: potem je potoval v Španijo, je v Geroni mnoge spreobernil k veri v Kristusa, in tam je o Dioklecijanovem preganjanji z dijakonom Feliksom vred prejel krono marterstva. V Nikomediji 10 vojakov marterniko v, kteri so bili zavolj spoznanja vere v Kristusa z mečern cb glavo djani. Enako ss. mučenca Trofim in Evkarij. V Britaniji sv. Edvard kralj, kteri je bil po zvijačah svoje mačehe ubit; slovel je z mnogimi čudeži. V Jeruzalemu sv. škof Ciril, ki je po krivo-vercih arijanih terpel veliko hudega, velikrat bil pregnan od svoje cerkve, in poslednjič, sloveč s svetostjo. je v miru umeri. V Luki v Tuciji sv. F r i g i d i j a n . škof, s čudeži sloveč. V Mantovi sv. Anzelm, škof in spoznovavec. Duhovske spremembe. V Goriški nadškofiji. Čast. gosp. Jož. Primsar, kurat v Jagerščah, postal je župnik v Podrnelcu; č. g. Nikolaj Kocijančič, pervi kaplan v Cerknem, pa kurat v Ročah; na slednjega mesto je prišel č. g. Jož. Kosec, začasni katehet na c. kr. deški vodnici v Gorici. Č. g. Janez K o košar, župnijski vpra-vitelj v Šebreljah. postal je župnik; č. g. Fr. Kranjec, vpravitelj kuracije v Soči. pa kurat na dosedanjem mestu. Kuracija v Jagerščah je razpisana do .'»0. sept. Dobrotni darovi. Z a o pravo n b o ž u i h cerkev naše škofije: Č. g. dr. Seb. Elbert 1 gld. - 8 ('euišenika zopet 6 gld. — Iz Naklega 6 gld. — Gospodieina Marija Bosieio 1 gld. — Gospodična Marija Elsner 1 gld. — Gospodičina Terezina Elsner 1 gld. — Iz Zapog 5 gld. — Z Krope 16 gld. — S Planine nad Semičem 3 gld. 9.r> kr. — Z Rakitine 6 gld. — Iz Javora pri Zalogu 8 gld. — Preč. g dekan M. Kožuh 20 gld. — S Čerinošnie 11 gld. — Po čč. gg. Iršulinaricah 33 gld. 46 kr. Za zamurske otroke v D a h o m e j u : Krna Slabnik 1 gld. Za odpravljanje sužnjosti CKard. Lavigerie). Gosp. Fr. Omejie 1 gld. Za afrikanski misijon: Brezovčan 5 gld. Za najpotrebniši misijone: Neimenovana 4 gld. Za Marijanišče: C. g. Anton Jaklič, voj. kaplan 5 gld. — Neimenovana 1 gld. (za kapelo). — Neimenovana 100 gld. Bogu v zahvalo in s prošnjo. — Čast. g. Janez Oblak 5 gld. Za družbo sv. Leopolda: Po č. g. Ant. Klemenu 4 gld. 39 kr. (Drogi dar. prih » Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.