Štev. 12. Y Ljubljani 1. decembra 1876. Leto VI.
Časopis s podobami sa slovensko mladiao.
Jfsjpigr^&ejii qimk.
(Sofiji Kocbovej.)
K
L f »ko je v presvetih nebesih lepó ! Svetlobe se božje naslaja okó; V cvetlicah, ki zldte pu vrtih di5é, "c V otročje so an^eljci zbrani igre. / Nekdaj k igraji-cün pristopil je Bog, In radosten, sredi nebeskih otrók, Krilàtca krotkósti premile dohü: Prijaznejši, ljnbši vseh drugih je biL A On. ki pozčmeljskih nikdar ljudij, Mogoč in dobroten, pozabil še nij, Krilatcu nedolžnemu rekel je zdaj: „Ostavi, moj ljubeč, presveti ua£ raj? Jaz mater na zemlji prebhiženo znam . Nje rokama v skrb te ljubečo podam; Oznani jej, kakšno je čaka nebó, Veselje, tešilo jej bódi sladko!" Na p6t Be kxilàtec odpravljal takój, A dom ša poprej si ogledal je svój. Kakó se okrog je oziral svetlo, Kakó se iz raja odtrgal težko 1 Tedaj čudovitih prijel se očćs Za vselej je kosec mu sinjih nebés. Ko jemlje slovó po nebeskih vrtéh, Cvetlice na jok se držijo po tléh j
Na usta in lici mu rote hité. Da vedno bi taoikaje büe cvetne. Izkoplje se v ròsi, ter bel, kakor din, Z nebesko svetlobo stoji obeijin ; Poljubi ga Bog še in blagoslovi — Otrok najprisrčnejSi k zemlji lieti !
Luji»a Pttfjakovt
Božićnica.
te še nekoliko dni je manjkalo do božica, do 6uih veselih praznikov, katerih se otroci vsako leto tako zelò vesele. V Hruškovci, nekej visi na Dolenjskem, imeli so že malo ne v vsakej hiši vse polno zelenega smerečja in borovja, da si ž njim nakitijo sobe o veselih božičnih praznicih. Otroci so že potrebne stvari pripravljali za jaselca, delali so golobce in rezljili zvezdice. V kotu nad mizo je že povsod stala potica, da postavijo na njo čedno narejen hlevček, okoli njega pa Ovčke in pastirce. Na Tomažev semenj so prišli kra-maiji iz vsih slovenskih krajev v Hruškovec ter so prinesli na prodaj različnih sv. podob za jaselca, pisanega papirja, zl.,te in sreberne pene itd. Sv. Tomaž je bil patron domače farne cerkve, zatorej je vsako leto na ta dan velik semenj v Hruškovci. Za noben drug semenj nijso otroci toliko marali iu toliko novcev hranili, kakor za Tomažev semenj, katerega so se že celo leto poprej veselih.
„Ako sv. Tomaž za božične praznike ne prinese potrebnih stvari, potem z Bogom veseli božič!" — Tako je zdiboval Kožarjev Martinek na Tomažev večer s svojim bratcem Francetom in sestricama Barbko in Marijeo. Kramarji pospravijo svoje blagó in otidejo vsak k sebi, tudi Ijudjé se razidejo, le tu in tam po krčmah se čuje Se petje veselih kupcev in kramarjev, veselečih se dobre trgovine. Nožarjev Martinek si je kupil za zaduje krajcarje, ki jih je dobil od tujega gosp. duhovna, kateremu je stregel pri sv. maši, nekoliko najpotrébnejsih podobic za jaselce. Dete Jezuščka, mater Marijo in sv Jožefa, to je imel še od lanjskega leta, a zelenega mahi je dosti na sosedovem hlevu, in tako, ako Bog da zdravje, bo vsaj nekaj božiča v hiši. Zlati in srebri, tega sicer nij pri hiši, pa saj se tndi Jezus nij rodil v zlatej in srebrnej posterei, nego na priprostej slamici, — tako je tolažila žalostnega Martinka njegova sestra Barbka.
Ali to nij bila vsa žalost. Zbolela je mati, jedina podpora in tolažba dobrim otrokom. Oče Kožar je bil kmet, poštena in čestita duša. Umrl je lani. Zapustil nij nič drnzega nego ubožno k6čo in majheno njivo, katero je mati lani prodala, da je plačala že tri leta zaostali davek. A to leto so bili posebno slabi časi za Nožarj„vo obitelj: od vseh strani mnogo nadlog in nesreče. Pj-ed Stirnajstimi d nevi jim je odnrsel nekdo puram, to jed ino bJa°A z dvorišča; a ravno dva dni pred sv. Tomažem, prišla ja žalostna vest v hišo, da je materi Nožarki umrla sestra, stara vdova nekega črevljarja, ki je živel v bližnjem mesticu, kakih šest ur hodà od vasi Hruškovca.
Nožarkini otroci so se zelò jokali po teti ; in kaj se ne bi ? saj jim je bila ona vselej dobra in mila, ter se jih je večkrat spominjala, posebno o večjih praznicih. In tako so to leto izgubili šb to jedino nado, — kakor da bi se jim nesreča hotela to leto pokazati v najžalostnejšej podobi
Nij bilo niti moke, niti masti, niti mesi, niti masla, niti novceT pri hiši, pa tudi ne potenca drv, kar je vendar najpotrebnije v vsakej hiši po limi In kako bi bil potlej človek vesel, ako še drv nema pri hiši!
Mati pokašljuje na klopi za pečjo, Martinek toži, da nema črevljev za rimo, Francek pripoveduje, da mu so hlače strgane, Barbka nema toplo obleke, a Marijca joka, da jo zÄe v noge.
Približa se sveti večer ali bždnjek, ta toliko veseli dan v katoliškej cerkvi. Še vsako leto so se tudi Nožarjevi na ta dan prijetno veselili, nu letos je pri njih zgolj tuga in žalost.
„Da nam je saj mati zdrava," vzdihne Francek. „In ko bi imeli vsaj nekoliko drv, da si zakurimo peč," pridene žalostno Marijca, kisi je od mraza stiskala roke pod zàstor.
Mati je ležala v postelji in bi rada vstala, ko bi bila soba topla.
V tem trenotku stopi Martinek v sobo, ki je bil najstarejši med Nožar-kinimi otroci, in reče: „sosed Novak mi je rekel, da nam rad posodi svoje male sani, ako hočemo iti v srenjski gozd po drva."
„Idimo, takój idimo," reče Francek.
„Tndi me dve greve z vama," rečete jednoglasno sestri Barbka in Marijca.
„Idimo, idimo," zavpijejo otroci vsi skupaj, ter se spravljajo na pot.
Martinek otide iz hiše in za nekoliko trenotkov so že sosedove sani zunaj pred vrati
Mati je s postelje gledala dobre otroke. A kaj naj jim reče? S čim naj jih tolaži?
Preduo otidejo, poljubi vsacega na čelo in reče s slabim glasom : „idite, otroci, v božjem imenu! Dobri in vsemogočni Bog naj vas čuva in vodi ter vas zopet zdrave in srečne pripelje v moje naročje. No žalostite se, da ne moremo letos svetega večera onako godovati, kakor ga smo prejšna leta. Sirote ste, očeta nemate več. a mati vam leži bolna v postelji. A vendar še nijste najubćžnejši, dokler imate mater živo. Molite in prosite Boga za moje zdravje, in nadejam se, da nas ljubi Bog tudi zdaj še ne zapusti." To rekši poljubi zopet vsacega na čelo.
Žalostni otidejo otroci s sosedovimi sanmi v srenjski gozd, da bi si poiskali drv za kurjavo. V farnem zvoniku je udarila ura ravno 12, ko so šli ubogi Nožarkini otroci lačni in žalostni memo cerkve. Drugi otroci so se o tem času spravljali h kosilu, a Nožurkini otroci so šli s solznimi očmi ravno zdaj v — gozd po drva.
Oj, otroci, kako srečni ste, ki vam se nij treba boriti z mrazom, lakoto in drugimi nezgodami!
*
Srenjski gozd je bil od vasi Hruškovca dobro uro oddaljen. Po zimi je malokdo zahajal v ta gozd, in ker je nekaj dni poprej zapadel sneg, treba je bilo ubožnim otrokom tudi dve uri, preduo so prišli vanj. Na nekaterih krajih jim je bilo treba celò debel sneg gaziti.
Ko pridejo v gozd, pokažejo se jim zopet nove nadloge in uovo težave. Nič nijso imeli pri sebi, s čemur bi si suhega véjevja laže nabrali izpod debelega snega. Martinek in Francek sta se morala zelò spenjati, preduo sta nabral» vsaj nekoliko s uh I j adi Nečem vam obširno naštevati vseh težav in nadlog,
12»
s katerimi so se imeli dobri otroci boriti t gozda, ker vem, da ste tudi vi dobri in usmiljeni, pa bi marsikateremu zalesketala solzica v oč4h j a čemu bi vam na-pravljal toliko žalosti ? Samo to naj vam povem : Vi, ki imate srečo, da živite pri s\ ojih dobrin rfariših in se ž njimi prijetno razgovarjate in igrate, vi niti ne znate, kaj je nesreča, kaj so nadloge in težave. Stariši so otrokom največje bogastvo.
Bilo je že pozno po poludne, da reče Martinek v gozdu: „mislim, da bode dosti drv za danes; idimo, da zdaj naložimo na sani, kar smo nabrali." Otroci radi storé, kar jim je rekel Martinek. Sani so bile dobro obložene in še je ostalo nekaj drv, latere poveže Marijca v breme in jih zadene na glavo. Martinek in Barbka vlečeta sam, a Francek, siromak nekako najbolj ozébel, poriva od zadej, da bi bratu in sestrici saj nekoliko olajšal njiju težko breme.
Že je čelo zmrzova-ti. Nebó jasno kakor ribje oko bilo je znamenje, da bode lepa noč nocoj. In katero človeško srce bi se ne radovalo lepe božične noči, v katerej ves
krščanski svet slavi rojstvo našega odre-šenika Jezu Krista. Bilo je vse tiho in mirno, samo & snegje škripal pod sanmi in pod nogami uboinih, pa dobrih otrok. Prišedši do
lipnikove njive, od takt se je videla v&s Hruikovec, vzdihu« Martinet: „oh, ko bi nam saj mati ne ležala v postelji, bil bi vse drugače vesel, ali bojim se, da sirota ne vstane te praznike s postelje."
„Obljubila namje, da vstane,"reče Barbka. To potrdita tudiFrancek in Marijca.
„Počakajte malo!" reče Martinek, „slab sem in ne morem več dalje. Odpočijmo si malo tukaj."
Sani se ustavijo. Martinek si obriše p5tno čelo. Potü se je siromak kakor bi bilo sredi leta
„Poslušajte me," reče, vzemši si kučmo z glave, „zapisano stoji, da molitev oblake predere. Ali bi ne bilo dobro, ko bi tukaj malo molili in se priporočali ljubemu Jezusu, ki pride nocojšno noč, da odreši svet?"
Brata se odkrijeta in lepo pobožno molita. Marijca odloži bréme in mMi s povzdignjenima ročicama. A isto tako tudi Barbka.
Naposled izpregovori Martinek in reče na glas: „Bog daj, da bi našli mater zdravo iu veselo!"
„Amen !" odgovore otroci in nekako navdušeno liité proti dčmu. *
* *
Bila je že temä, da pridejo otroci v vas. Nikogar nij bilo zunaj na cesti, vse se je že pripravljalo v gorkih sobah za sveti večer. V Nožarkinej hiši nij bilo ldči. Slaba tolažba našim otrokom !
Dospevši pred hišo, odloži Marijca svoje breme ; Martinek in Barbka se izpre-Žeta od sani ter vsi skupaj naglo hitč v hišo. Ali kako se prestrašijo, videč, da je soba zaklenjena. Trkajo na vrata ia kličejo, ali vse zamin; nihče se ne oglasi.
Nekakšen čuden strah se polasti dobrih otròk, ki nijso znali, kaj bi storili in kje bi iskali matere.
Da bi se jej le ne bilo kaj hudega zgodilo! Ali znabiti nij hotel dobri Bog uslišali njih vzdibljejev in njihove pobožne molitvice ? Ali je zuabiti že poklical njihovo mater k sebi v angeljsko naročje? Znabiti, da se njihov» mati že raduje s pokojnim očetom góri v svetih nebesih !
Oj, to so pač žalo<tne misli !
„Mati ! zlata naša mati ! odprite ! Evo nas. smo že domi ! Pripeljali smo dosti drv, da zakurimo peč!" — tako so vpili otroci zunaj pred vrati.
Vse zamin. V hiši je vladala grobna tišina. Otroci sedejo na hišni prag in jokajo, samo Martinek, kakor da bi se bil nekaj spom:iil, skoii po konci in naglo teče v vas.
Brž ko ne, šel je, da povpraša po materi.
*
* *
V županovej hiši je bilo ta večer nenavadno živo. Zbralo se je dakako tndi pred hišo nekoliko radovednih žensk, katerim nij bilo dopuščeno v sobo, ker oče Zupan je vselej zaprl vrata, kadar je imel s kom kako važno, službeno opravilo. A ljudjé n» kmetih, posebno ženske, radovedne so, in zbirajo se rade pred županovimi vrati, da bi slišale, kaj in s kom ima oče župan opraviti
Tudi naš Martinek stopi v drnžbo radovednih žen. Pri dosti razsvetljenem oknu ugleda svojo — mater, ki je stala pri županovej mizi. Poleg nje je stal domači gospod župnik in še ueki na gosposko oblečen človek, katerega Martinek poprej še niltob' nij videl.
Oče župan razvije veliko pismo, iz katerega vzame nekoliko papirjev, ki jih izroči tujemu gospodu.
Martinek zunaj pod oknom stojžč, vidi, da taji gospod pismo Vve i» prebravši ga, podi ga gosp. župniku, kateri ga tudi bere. Dalje vidi na mizi tudi tinto in però, vidi, kako njegova mati s tresočo roko prime za però, d» nekaj zapiše, kar je pa moglo biti zelò kratko, ker komaj je prijela za però in nekaj potéz naredila, takój ga zopet odloži. Videl je prav dobro, da tudi župnik in tnji gospod primeta za però ter nekaj podpisujeta, a naposled podajo vsi njegovej materi roko in zdi se mu, kakor da bi se bila njegova mati veselo nasmejala.
„Moj Bog. kaj se vendar godi tukaj! Tega ne verjamem, da bi bil» moja mati kaj hudega storila ! A moralo se je vendar nekaj posebnega zgoditi, da danes, na sam badnjek ima župan z mojo materjo opravka.
Martinek se je tresel od strahü.
Vrata se odprò. Badovedne žene se razidejo. Kaj se je dalje godilo, Martinek nij mogel videti, ker je tndi on ves osupnen naglo otišel domòv.
Bratec in sestrici ste mu zaspale na hišnem pragu. Sani so stale pred hišo naložene z drvmi kakor poprej, in tudi Marijčino breme še nij bilo razvezano.
Martinek je ravno hotel poklicati spečega bratca in sestrici, ali v tem trenotku silfi župnikov glas: „zaupajte na Bogi, on je najboljši oče zapuščenih sirot!" in — mati stopijo v vežo.
„Mati !" zavpije Martinek ter jo objame in poljubi. V tem se probudé tudi ostali otroci ter veselo skočijo k materi.
Malo časa in bili so vsi v sobi.
*
* *
Sveti večer bo Notarjevi godova» tako veselo, kakor malokdo v visi Hrnškovci.
Nožarka je pri župann podpisala prejemnico, vsled katere je po oporoki svoje sestre, dobre tetke naših otrok, prejela nekoliko zlatnikov (cekinov) in državno srečko, V oporoki je stalo zapisano, da se srečka v božično darilo ima izročiti na sam bidnjek Nožarkinim otrokom.
V oporoki je stalo od besede do besede ovako: „Dolgo sem štidila (varovala) novce, da kupim jedno državno srečko otrokom svoje Ijnbe sestro v Hruškovci. Znabiti da Bog usliši mojo molitev, znabiti da ravno ta srečk» prinese obilo sreče Nožarkinim otrokom. Ako se kaj tacega zgodi, potlej si naj otroci dobitek jednako razdelé med seboj, ker so vsi jednako dobri in pridni. Svojej sestri pa zapustim nekoliko zlatnikov, želčč jej, da bi še dolgo let živela s svojimi dobrimi otročiči v zadovoljnosti. sreči in veselju"
In res se je želja pokojne tetke izpolnila. Že na novega leta dan je bila izvlečena številka, ki je stala v rudečem okvirčku na podarjenej srečki, in Nožarkini otroci so dobili deset tisoč goldinarjev, kar je gotovo lepo premoženje. Vsa vas se ie čudila temu zares prečuduemn dogodku, a nihče nij zavidal te nenadne sreče Nožarkinim otrokom, ker vsak jih je ljubil in imel rad.
Tudi pozneje še v srečnih časih je rekla mati večkrat svojim otrokom : „otroci I bodite dobri, delovni in poslušni, ter ne pozabite nikoli Boga, da tudi on vas ne pozabi!"
Nožarkini otroci so že davno pomrli, a njihovo življenjo naj bode v izgled vsem dobrim otrokom, katerim od srca želim prav srečne in vesele božične praznike.	TomM.
Pismo sv. Miklavžu.
L
Temni, sneženi oblaki so preprezali obnebje. Gore. doline, lesovi, vasi in vrtje — vse je bilo preoblečeno v zimsko obleko. Sneg je šel. Veter je vlekel in čudno sukal snežinke v zraku. Mrzlo je bilo, da si človek skoraj iz sobe nij upal.
Bilo je po póludne. Gospa Amalija jo stala s svojimi očenkami pri okno in gledala, kako se snežinko zaletujejo na okna, kljujóó po šipah, kakor bi ljudi prosile gostoljubnega sprejetja.
Gospa Amalija je bila vsem priljubljena osoba v mesticu. Zvali so jo sploh le „mater Amalijo", ker je ulé marsikomu dajala dušno hrano in je imela zares pravo materino srce do otrók. Prav radi so pošiljali roditelji svoje otroke k njej v poduk in odgojo. A deklice so tudi ljubile svojo učiteljico in so marsikak lep nauk vpletle v nogavice in marsikako lepo povest všile v srajco ali ruto, kar je tudi potem še, ko nij bilo več nobenega sledi o takih predmetih, živelo v nežnih srcih mladih gojenk.
„Kaj minite?" — dejala je gospi Amalija svojim najmanjšim učenkam ónega po póludne — „kaj minite, ali vam bode kaj prinesel sv. Miklavž? Ste li užS kaj prosile? — Prositi jo treba, česar ne zaslužimo!" —
Pri zadnjih besedah se deklice nekako čudno spogledajo; a jedna se oglasi in predrzno reče:
„Jaz sem bila skoraj zmirom pridna in tudi kaj zazlužim!"
Učite^ica z glavo majäje in smehljije odgovori:
„Skoraj zmirom — skoraj — to se pravi, da vendar le ne zmirom!"
A sv. Miklavž je vaš dober prijatelj in rad odpušča male pregreSke. Torej vam sovetujem, da mu razodenete vsaka svoje želje pismeno ; jaz hočem prositi za vas !"
„O, če mati Amaliji prosijo za nas, potem bo gotovo kaj !" — rekle so deklice veselo."
„Poslušajte me!" začne čez nekaj časa zopet gospa AmaUja. „Napravite ovako: Vsaka naj piše sv. Miklavžu pismo — saj znate užš lepo pisati; in v pismu naj povč svoje želje — a to razumno in pohlevno! Potem naj izroči vsaka svoje pismiee meni iu jaz je pošljem sv. Miklavžu. Videli bomo, če nas usliši! Kaj ne, da bi ne bilo slabo tako?"
„Dà! dà! tako napravimo!" vsklibnejo vse deklice jednoglasno.
„Torej prinesite uže jutri vsaka svoj listek, ker sv. Miklavž in angeljci imajo dosti opravila. — A zdaj se vrnimo zopet pridno na delo !"
Veselo se deklice pnprimejo dela. Vsaka užč zdaj misli na to, kako bode pisala sv. Miklavžu. Drobni prstki se hitro sučejo pri pletivn, pa tudi glavice se stikajo skrivnostno šepetajčč. — Samo jedna tiho in miruo sedi tam doli v kotu. Zamišljeno zró v svoje delo, a njene ustne nijso mirne : vedno se jej gibljejo, kakor bi se na pamet učila pismo. To je bila Kozka, malo nespretna in počasna, pa tudi nekako okorna v mišljenji.
Po končanej šoli so deklice hitele domdv ; vsakej je bilo na obrazu videti, da srce nekaj pogebaega (ati, da je giara polna misli. Sozia je na zamišljena stopala proti domu ; nikamor se nij ozrla, šla je počasi in previdno, kakor da bi se bala s hitrim stopaujem dobre misli v glavi zatreti. Domóv prišedši, hitro povžije svoje kosUce ter se potlej umakne v svojo sobico, da bi pisala pismiee sv. Miklavžu. Hotela je pisati prav počasi, in vse prav lepo in čedno narediti Skoraj v mrak je sedela pri svojej mizici. Končavši drobno pismiee, vstane z zadovoljnim obrazom, rekoč: „uu, zdaj bode uži nekaj! Ta črka tukaj je res malo predolga, a sv. Miklavž nij tako natančen!" — Prečitala je pismiee še jedenkrat, da bi kakega pogreška ne prezrla in ne pozabila kakega znamenja. Pismo se je glasilo: Preljubi sveti Miklavž!
Ti gotovo znaš, da je moj bratec Stauko holàn. Meni je zelò težko, da mora večkrat sam v sobi biti in se dolgočasiti, ko jaz otidem v šolo. Zelò bi ga rada malo razveselila. Prosim te torej, prinesi mi zanj kako piščalko, da bo kar zapiskal, kadar bo hotel mater poklicati Oh, prosim te, izpolni mi to žfljo! — A jaz bi, se vé da, še nekaj rada imela: hlačice za malega Stanka. Saj v hlačice nij treba mnogo hlagi majhen je še, komaj dve leti star. Pa žepi naj bi tudi bili, da se ne prebiadi, kadar se ozdravi ! O sveti Miklavž ! prosim te, prinesi mi vse to za mojega bratca in izprosi mu ljubo zdravje!	Tvoja pokorna
Bozka.
Priatavek. Oprosti mi, da sem te toliko prosila.
S prisrfno sladkostjo in otročjim veseljem zgane zdaj Rozka pismice sknpaj, zapečati je s pečatnim voskom in skrije v miznico. Potem veselo priskače k Stankotu, poljubi ga in tolaži: „Stanko, bodi vesel, kmalu pride sveti Miklavž! Jaz nekaj vem!" Stanko hoče skrivnost vedeti, a sestrica mu je neče razodeti.
Druzega jutra se otroci zber6 pri gospej Amaliji. Ta jim smehljaje se pobere pisma. Kozka je bila zadnja, torej njeno pismo na vrhu. Gospi jim obljubi, da hoče vsa pismica položiti po noči na okno, kamor je bodo prišli iskat angeljci, da je izroče sv. Miklavžu.
IL
Zaželjeni dan sv, Miklavža pride. Vso noč so deklice sanjale, kako nocoj sv. Miklavž z angeljci potuje po širocem svetu in oblagodaija pridne otroke ; zni se, da tudi one nijso bile izvzete iz vrste takih otrok, katerim sv. Miklavž pridnost plačuje. Oj, kako težko so pričakovale jutra ! — Komaj se zdani, užć vstanejo, oblečejo se in pridno molijo. Srce jim nemirno bije, kolikor bolj se bliža 6no trenotje, da bodo obdarovane. — Ura bije. Vse hiti z velikim veseljem v šolo. Vsem je nekako tesno pri srci, ko čakajo zunaj pred durmi Amalijuega prihoda — Zdajci se odpró duri — in gospi Amalija stoji v njihovej sredi. Uži na obrazu jim je brala notranje občutke, in da bi jim poprej naredila sladko veselje, odprè jim vrata v veliko sobano. — Jejmini ! — srcé jim je skoraj vzkipélo, ko ugledajo na mizi vse polno prekrasnih daróv. Vsako oko gleda poželjivo na svoj zaželjeni dar. Oj koüko lepih puučik je razpoloženo tam po vélikej mizi, tndi kuhinje z mičnim orodjem ne manjka ; ondu so zopet lepi trakovi, suknjice, čreveljčki, nogavice — vse, prav vse, kar so deklice sv. Miklavža prosile, stoji ondu na velikej mizi. Kdo bi se mogel nagledati vseh teh lepih stvari ! Veselje otroško bi bilo polno, ako bi se smele samo dotekniti nežno ročice vseh lepotij. Ali gospi Amalija nij dopustila tega. Še celò stara ura na steni je z nekako posebno dobrovoljnostjo gledala na to veselo kretanje in gibanje otrok ter se je ustavila sama ob sebi.
Za otroci so se drenjale matere, da bi se veselile veselja. Jedino le Rozkine matere nij bilo, ker je morala domi čuvati Stanka.
Zdaj se prične razdelitev. Gospi Amalija pokliče vsako učenko posebej k mizi in jej izroči dar sv. Miklavža — „Glejte no, ravno to, kar sem prosila, prinesel mi je sv. Miklavž," tako so govorile deklice druga za drugo, in poskakovale od veselja.
Skoraj vse deklice so imele užć polne roke, samo Kozka še nij dobila svojega darf. Nekako boječe je gledala na mizo. Zdaj pokliče gospa Amalija tudi njeno imé. Otroci se na ves glas zasmejejo. Učiteljica je zapiskala na piščalko in držala je mične hlačice k višku. — Sram je bilo Rozke. Boječe stopi iz drénja in součenke so jo morale skoraj porivati k mizi Zaničljivo posmehovanje njenih součenk jej je globoko ranilo srce in bridke solzé so jo oblile, ko je stala pri mizi.
Tudi gospéj Amaliji njj bilo všeč obnašanje obdarovanih deklic proti Rozki. Ali óna je znala takój zatreti zaničljivi smeh. Sočutno jej obriše solzice iz oči, poljubi jo in reče: „ljuba moja Kozka 1 Sveti Miklavž te prav lepo pozdravlja, ker nijsi nič prosila za-se, ampak vse le za svojega
t ratea. Veliko veselja je imel nad tvojim pismom. Zatorej pa tudi tebi pošlje dar; le poglej, to lepo, zlato knjigo!"
Rozko od veselja zopet oblijejo solzice, ki so pa ves smeh njenih součenk poplavile. Prijazno se jej nasmejejo in čestitajo k lepemu darilu.
Bogato obdarovane deklice hité zdaj veselo dnmóv, a najveselejša je bila
—	Eozka. Brž, ko domóv pride, hotela je razveseliti Stanka, a soba je bila prazna. Hitela je v drago sobo in tam je našla bratca v materinem naročji
—	zdravega. Oj veselje ! — nove hlače in piščalka ! Vrhu tega še preljubo zdravje ! Stanko nij mogel zvečer v posteljo, predno nij še jedenkrat zapiskal in potlej še jedenkrat — jedenkrat tudi Rozka — in jedenkrat še celò — presrečna mati. — O da hi zmirom piskala ta piščalka in pela — bratovsko Ijui>ezen!	D. Bfqjarón.
Kje je blagi, rajski čas !
Oh, kje je blagi, rajski čas, Ko bil sem majhen deček jaz, Po domovini sem hodéval.
Ko Brno roditelja in jaz Na večer šetat se hodüi, Dovoljni vsi se veselili? Ko moja draga mamica Nebeske zvezde kazala, In dražega Boga moliti Učil me oča je čestiti?
Ob, kje je blagi, rajski Čas,
Vesele pésence prepeval?
Ko še v nedolžnosti sem bü, Metüljce pisane lovil;
Ko tamkaj v ribniku pri gòri Se čakal ribic sem ob zöri?
Oh, kje je blagi, rajski čas, Ko Se s prijàtelji sem jaz Y učilnico vesél zahàjal,
Koristnih ukov se navajal? Nikjer jih nij, nikjer jih nij Nedolžnega detinstva dirij !
Zaman po njih sedaj vzdihujem Mladéniò žalosten na tujem.
Janko Leb an-Libija nikt.
Otroku.
Spavaj, eliditi otroiiJeli!
Angel j l>o$ji brani te; Srce mfiternje pri tebi Caje in radnje se.
A nedolžna doba mine.
Ćas veselja in miru: Skoraj svet odprt ti bode,
Poln pregrešnega sladu.
Blagor tebi, ki zakrita Še ti je bridkost svet6;
Sp&vaj v miro, sladko détel
Boka božja krije te; Angeljček nad tòboj čuje, In radtije mati se.
Savo Zoran.
V radosti žare ti lica, Srce žalosti ne zna.
Avstrijska zmaga na morji ali bitka pri Visu.
Užč mnogo poprej, nego se je začela vojska 1866. leta z Italijo in našim cesarstvom, govorilo in pisalo se je o tem, da Italijani nameravajo udariti na Dalmacijo in si jo prisvojiti. Italijani so mislili, da je to leiika 6tvar, in da jim bo sreča tudi zdaj tako mila, kakor jim je bila v boji 'pri Solferina 24. januarja 1859. leta. Mnogo so si obetali od svojih vojnih ladij, s katerimi so se tako bahali, da je svet mislil, da v jeduem hipu bode italijansko brodovje pokončalo avstrijsko. Ali strašno so se varali ! V boji pri Visu je avstrijsko brodovje tako slavno zmagalo, da ta zmaga ostane zapisana v zlatej kujigi avstrijske povestnice. Italijani so bili namreč vso svojo pozornost obrnili na
otok Vis (italijanski Lissa). Vis leži po daljavi nekako v sredi jadranskega morja, po širokosti pa ob dalmatinskem obrežji. Ne daleč od Visa leži otok Hvar in drugi manjši otoci. Vis je posebno zaradi tega znamenit, ker ima največjo in najlepšo loko v jadranskem morji: pravijo, da bi v tej lòki lehko stalo vse avstrijsko in italijansko brodovje. Za otok Vis so so pogaujali už6 1811. leta Angličani in Francozje, ali vse zarnin! Naše brodovjB jih je še vselej premagalo in zapodilo ; a to se je zgodilo tudi ošabnim Italijanom 20. julija 1866. leta. Naši vrli bratje Dalmatinci, ki slovó po vsem svetu za najboljše pomorščake, oteli so Vis sovražnikovim rokam in potolkli Ukome Italijane, katerim so naredili mnogo škode, a sebi in avstrijskemu brodovju so pa pridobili veliko slavo.
Poveljnik avstrijskemu brodovju je bil Tegetthof (rodom Štajerc), » italijanskemu neki P e rs a no. Dné 19. julija proti piludne je udaril sovražnik na dalmatinski otok Vis in je začel bombe metati v mesto. Italijani so imeli mnogo več ladij nego naši ; imeli so preko 30 vojnih ladij, mnogo parobrodov in železnih oklopnic (Panzerschiffe). Naše vojne ladije so se nemudoma podale v tek od Fasane proti Visu. Kazven parobrodov so vse naše ladije bile oklöpruce t j. z debelimi železnimi pločami okovane ladije. Sa ladijah pa so častniki in vojaki užč komaj čakali. da se udarijo s sovražnikom. Vsi so bili polni zanpanja v svojega hrabrega in izkušenega poveljnika kontre-admiral» Tegetthofa.
Druzega dné proti 10. uri pred pòludne zagledajo naši sovražnikovo bro-dovje. Tikoma nad otokom je stalo na boj pripravljeno. Bitka Be je začela ob tri četrt na deset pred póludne in je trajala do dveh po pčludne. V tej krvavej bitki je naSe brodovje poškodovalo Italijanom dve najlepši okldpni ladiji; a njihovo največjo vojno ladijo pod imenom „Be d' Italija" so naši tako prestrelili, da je v dveh minutah s 700 vojaki utonila v globočini morja. Samo lesovje in kakih 200 mornarjev je plavalo po morji in vpilo na pomoč in rešitev. Z naše strani je bila zelò poškodovana ladija „Cesar", a kmalu je bila zopet toliko popravljena, da se je mogla dalje bojevati.
Italijani vidčč. da nemajo sreče, potegnejo hitro domóv, da si ogledajo rane, ki so je dobili v krvavem boji z vrlimi Dalmatinci. Glejte otroci, to je bila zmaga na morji, s katero se avstrijsko pomorstvo po pravici ponašati more.
Daé 21. julija po pólndne je bil v Visu pogreb onih hrabrih vojakov, ki so za dom in cesarja smrt storili. Ko so naš presvitli cesar Franjo Josip I. lanjskega leta hodili po Dalmaciji, hvalili so povsod zvestobo in hrabrost vrlih Dalmatincev ter so z lastno roko položili prelep venec na spominek v krvavem boji padših Višanov. Slava jim !	/r. TtmUč.
Lisica-babica.
(Basen, iz Ttnaltega preložil B. R.)
Živel je kum s kumo — volk z lisico. Lisica je imela izbo od ledi, a volk od lubja. Pride poletje in lisici se raztàje izbica. Ona gro k volku stanovanja prosit, rekoč: „daj mi kum, dapojdem samó na stolbo pred hišo!" — „„Stćpi, kuma!"" Lisica gre na stolbo. Kako bi se splazila do péci? Začne izpraševati kuma — ne mahoma, nego polägoma: „ali mi daš, kum. iti v vežo?" — „„Ne, kuma, tega ne dami"" „Daj, kumček, daj!" — „„Bodi si, pojdi!"" Spravi se v vežo. „Daj mi, kum, v izbico!" „„Ne, ne!"" Pritisne se k volku: „daj, oh daj, knmček!" Kaj se hoče? Vzame jo v izbo. Ko pride lisica vi-njo, začne prositi na čelšsnik, s čelčsnika na deske na peči, z desik na sàmo peč, in tako se prerije do toplega mesta.
Volk je imel krinico medd. a lisica ljubi sladkobo. Ko leži s kumom na pžči, skrivije potréplje z repom. „„Kuma. kuma!"" reče volk. „„nekdo trka."" „Kličejo me kam na porod," mrmrà lisica. „„To pojdi!"" reče volk. Kuma gre iz izbe k métlu, naliie se ga ter se vrne. „„Kaj je dal Bog?"" izprašuje volk. — „Prvžnček je," odgovori lisica.
Drugič zopet leži lisic» na peči ter potréplje z repom. „„Koma. kaj se Bliši ?"" reče volk. — „Ne Tem, če me zopet ne kličejo !" „„Pojdi !"" Lisica gre ter se zopet medü naliže do sita : samo na dnn ga še malo ostane. Pride k Tolkn. „„Kaj je Bog dal?"" — „Srednjega." Tretjič lisica vse tako izvije volka ter poliže ves med. „„Kaj je dal Bog?"" povprašuje volk. — „Zadnjega."
Potem se naredi lisica bolno ter poprosi kuma, da bi jej prinesel malo medü. Klim gre, a medü nij kaplje. „„Koma. kuma!"" zakriči volk, „„méd je snéden !"" „Kaj snéden ? Kdo ga je snédel ? Kdo drug, nego ti ?" pristavi lisica. Volk se križa in priseza. „Dobro!" reče lisica, „léziva na solnce ter iz katerega priteče méd, tist je kriv." Ležeta. Lisici se ne dà spati, a sivi volk zasmrči na vse kriplje. Iz kume se prikaže méd, a ona ga premaže na volka, predno bi kdo mislil. „Kum, kum !" dregne volka, „kaj je to ? Kdo ga je snedel ?" Volk, zdaj druzega ne kaže, ndà se, da je kriv.
Nàte basen, a meni dajte naprstek masla.
Bela gospa.
Ne samo po Češkem, Moravskem in Sleskem, nego malo ne po vsej Evropi je razširjena povest o Belej gospéj, katera se je prikazovala ljudém po gradéh in posestvih, kjer je gospodoval nekdaj slavni češki rod gospodov z Kože ali Bozenbergov ali pa njega bodi si Se tako vzdaljeni sorodniku Celò po tacih krajih so jo neki vidévali, kjer je kak Rozenberžan dalje časa bival, tako v Brlinu, v Parizu, v Lijónu, v Stokholmu in v Kodanji. A najčešče se je prikazovala na starih Kozenberških gradovih v Hcnrikovem Gradci in v Krum-lovi na Češkem, v Telči na Moravskem in na Kinsbergn na Sleskem.
Pravljica običajno tako-le popisuje Belo gospó : vitka in jako bledih lic in vzneSénega, mirnega pogleda je Bela gospà, odéta je od glave do petè z belo rabo, ki jej kot, zàvoj krije tudi del	okoli telesa se jej vije -pas
in na njem je zavčšen zvezek ključev, s katerimi zarožlji, kadar se jej koli kaj neprijetnega pripeti. Tako jo je bilo videti jednoč v Gradci ravno o peludne med oknom na starem gradskem stolpu, kamor nij bilo užč nikacih stopnic. Ljudjé so jo pozdravljali s prstom si nänjo kazćč, ali nij se jih zbala, temveč zahvaljevaje se jim, počasi se je izgubévala, dokler jim nij popolnem izpred oči izginila.
Kadar koli se je imela zgoditi kaka izmena v rodbini Bozenbergov, vselej so ljudjé uìé dolgo poprej videli Belo gospó, in naglo se je utvrdila misel o njej, da je to dobri, k večnemu izveličanju izvoljeni duh ; tako vsaj čitamo v st&iej rodbinskej kroniki Kadar se je imel roditi rodbini nov član, jàvila je Bela gospà užč naprej to veliko veselje ter ljubko skrbela za milo jej dete, držeč je na svojih rokah ter pevajdč mu krasne pesni, da je poprej zaspalo. Ko se je bil narodil Peter Volk Kozenberški, poslednji potomec tega slavnega rodi, prihajala je Bela gospà sleherno noč oskibljevajćč dete, ko so njegove pestunje spale. In zgodilo se je necega večera — pozno je užč bilo — da se prebudi pestunja, ki še nij bila dolgo pri hiši ter nij poznala rodbinske ohraniteljice, ko je Bela gospa ravno ujčkala dete na rokah. Kakor hi trenil, skoči pestunja smelo k njej ter iztrgavši jej dete iz naročja, zadere se nad njo : „kaj delaš z našim detetom ? Poberi se !" Na to jej odgovori Bela gospà: „zl&bna deklina! Kako se drzneš vprašati kaj tacega mene? Ti
si v tej hifii nekoliko dni, a jaz nekoliko vékov in to dete je dete mojega rodtì. Ti in dragi s teboj me ne čestite svoje gospé, kakor se spodobi; nti, le vzemi to dete in oskrbuj je, jaz ne pridem več! Toda, kadar doraste, po-védi mu, kaj sem mu dobrega storila, kako sem je obiskovala, kako sem izginila." Pri teli besedah se je obrnila tjà proti steni in se je razplinila kakor sopara pred očmi trepetajoče pestunje.
Predno je kdo v rodbini umrl, vselej so videli poprej Belo gospč s črnimi rokavicami na rokah. Pripoveduje se celò, da je jednoč sama privedla duhovnika, da je previdel Adama Gradskega, ležečega na smrtnej postelji.
Zelò je imela v čisli dobre nravi in domač red, ostro kaznnjčč slehernega, ki bi se bil v tem pregrešil, kakor je to izkusil svoje dni domač sluga, ki je njej vkljub po svojej glavi hotel razpostaviti hišno opravo po sobi. Skupil jo je, prigromela je nanj z groznim viharjem in nevihto, takó, da je ves prestrašen moral zbežati, pustivši delo v némar.
Bela gospi je bil neki duh gospe Perhte Hozenberške, rojene 1430. L Omoživši se z Ivanom Lihtenštajnskim, nij bila srečna, soprog jej je vedno očital pregrehe, na katere še nikdar mislila nij, nikar da bi je bila storil»; in tega mu nij mogla pozabiti vse svoje življenje, da-si je bila sicer prav pobožna in usmiljena gospa, ki je uboge obsipavala z dobrotami. Kdor koli je njo in njena dela znal, čestil jo je in ljubil Ko jej 1456. L umre mož v Beči, vrne se Perhta v domovino, kjer živi kot vdova v Henrikovem Gradci, pefaje se z gospodarstvom namestn Jana in Henrika, nedoraslih sinov Men-harda Gradskega, katerima je bila varuhinja. Ondaj vpepeli ogenj večji del Gradca in grad se je moral iz nova sozidati. 1'u je prihajala gospi Perhta v črnej vdovskej obleki često med delavce, opazujoč je, kako delajo ter opomi-njajćč je k vztrajnosti in pridnosti. „Delajte, ljudje božji — jim je čestokrat rekla — delajte, kadar bode z božjo pomočjo grad gotov, dam vam sladke kaše." Ko je bila prvo jesen potem stavba dodelana, pogostila je delaTce ter poleg tega ukazala, naj se vsako leto odloči poseben dan, ko bodi vsakdo iz-mej gradskih podložnikov pogostén v gradu. In to se je imelo zgoditi ne samo v Henrikovem Gradci, nego tudi v Krumlovi in na Telči. K takej gostiji se je sèSlo čestokrat do 5000 ljudi in vsak je dobil: gosi, hleb kruha, kos ribe, nekaj graha, sladke kaše in vrč piva. Ako je pa jedi zmanjkalo in so še ljudje čakali, prejel je vsak izmej njih primeren dar na novcih. Tej veselici so rekli „sladka kaša" in postala je skoraj sveta dolžnost vseh poznejših gradskih posestnikov. Tudi Bela gospi, ko se je jela prikazovati, hudo se je maščevala nad onim, ki bi bil pozabil dati ljudem sladke kaše.
Poslednjič je imelo ljudstvo tako gostijo 1783.1 in od sih dob je izmé-njena sladka kaša na novčni dar ubogim. Gospi Perhta je umrla 1476. 1. in njeno telo je pokopano v Lihtenštanjskej raki v Beči.
Kmalu po njenej smrti se je raznesla po Gradci pripovedka, da njen dnh po gradu hodi. Videli so jo sluge, kuharji, ponočni stražnik in drugi ljudje.
V Gradskem gradu visi še zdaj slika gospé Perhte. Tu je vpodobljena v polnej velikosti, vsa odeta v belo, svileno obleko, toda brez zivoja in brez pasa s ključi. Na glavi ima belo ččpico prav tako, kakor starodavni biret doktorski. Obraz jej jo prekrasen, oko ima otožen izraz, a lepa tuta svedočijo o njenej dobroti,	^ __f.
I'i-ii-odopitsiio-mitOE-oziiiiiif-il.ro polje. K à v o v e c.
V vročej Arabiji raste drevó, ki ima vedno zelene, svitle liste, ia belo, prijetno dišeče cvetje, iz katerega se pozneje razvijó podolgaste, rudečim čreš-njam podobne jagode. Vsaka jagoda ima v sebi po dve spredaj plččati, na hrbtu izbóceni in kakor rog trdi zrni To zrnje, ki se iz dozorele jagode vzame in posuši, imenuje se kavino zrnje in je medio-zelenkaste barve. Prava domovina tega drevesa je Afrika, od koder je bilo pozneje presajeno v Arabijo, v zhodnjo in zapadno Indijo. Tudi v južnej Ameriki se z nasadbo tega drevesa mnogo pečajo.
Kàvovec je drevo srednje velikosti in cvetè skoraj vse leto, da-si mu je pravi čas cvetja le meseca marca in aprila. V Arabiji, kjer se ljndjé s pridelovanjem kave največ pečajo, puste ondotni prebivalci, da steblo doraste do primerne visokosti, ter mu le spodnje veje prirezujejo, rekoč, da so zgornje veje najboljše za dober plod. — Kadar jagode na drevesu dozoré, potlej je gredó obirat. Ker so pa jagode zelò vlažne, zato jih po 5 do 6 mesecev snšč na sobici in še le potem, ko so zadosti suhe, iztrébijo z nalašč zato narejenimi valički zrnje iz lupin, ki je pa zopet denejo na solnce, da se suši. Kadar je zrnje popolnoma suho, denejo je na rešeto, da je očistijo vsega smetji A yómneti je treba, da vse jagode ne dozrévajo ob istem času, zatorej je treba drevo po večkrat obirati, navadno vsakih 5 aU 10 dni. Kavino zrnje treba da je vedno na suhem in zračnem kraji, drugače se rado izpridi
Na ta način pridobljeno zrnje spravljajo v vreče in je razpošiljajo po vseh krajih svetli. — A {imo? Daje na ognji sprožimo, potlej zmeljemo, v vrelej vodi skuhamo, z mlekom pomešamo in s cukrom osladimo, ter dobimo pijačo, ki jej pravimo kava. Kavo so začeli najprej piti v Aziji v 15. stoletji, a v Evropi v IG. stoletji. Dandanes se kave prav obilo izvozi v Evropo Prve kavarne so bile napravljene v Carigradu 1554 L V Londonu so naredili prvo kavarno 1652. 1, v Pragi na Ceskem 1710. 1. Na Dunaji je prvi odprl kavarno 1683. 1. neki Poljak po imenu Kolčicki. Kavo pijejo dandanes po vsej Evropi in gotovo je malokdo med vami. da bi je ne bil še nikoli pil. Kavo pijemo ali sàino t. j. črno ali pa z mlekom pomešano, ki jo imenujemo belo kavo.
Kävovec raste dandanes uže po vseh zemljah vročega pasa, a največ se pečajo z obdelovanjem tega drevesa v Arabiji, v zhodnjej in zapadnej Indiji in v juzm-j Ameriki. Žetev opravljajo muri (črnci), kakor vam to kaže de-našnja slika. Pravijo, da jeden sam mur na dan lehko nabere po pol Hektolitra kave. V Evropi se vsako leto porabi do tri milijone angličanskih centov ka-vinega zrnja, kar je tudi vrjetno, ako pomislimo, da dandanes uié skoraj vsak človek pije kavo.	____J. T.
Drobtine.
(Hrvatje, ki iivé v južnej Ameriki) osnovali so si društvo pod imenom „Slava" in sicer v mestu Callao, Iii ja mjimemvrrejše ^rimorsilo taK&fce v južno-amerikanskej republiki Peru. Ti Hrvatje so naročeni na hrvatske časopise in knjige, ter je prav pridno čitajo. Da-si zelò oddaljeni od svoje domovine, ipak se zanimajo za hrvatski ndrod. To je lep6! To so pravi in pošteni Hrvatje ter vredni, da jim tudi mi zakličemo: Živili!
(Strahovito leto). Dné24.junija 993. leta nehalo je deževati in nij bilo niti kapljice dežja v celej Evropi do 9. novembra iBtega leta. Povestuica se ne spominja toliko časa brez dežja. Nasledki tej snši so bili glad in občna kuga pri Ijudéh in živalih. Bog nas varuj tacega leta!
(Za oči). Ne čitaj in ne šivaj na solnci, tudi ne v mraku ali pri mesečini, ker je zelò škodljivo. Bolne oči drži na posodo, napolnjeno s čisto, hladno vodo.
Stvari.
Kratkočasnice.
*	Oče so imeli v mestu malopridnega sina, ki se je rokodelstva učil. Necega dne dobijo od njega pismo, ki se je glasilo ovako : „LjnVi Vteraj "i pondeljek sem bil tožen zaradi dolžnih 20 gold., danes v torek vam pišem, in jutri v sredo dobite moje pismo-, ako mi v četrtek ne pošljete denaijev, ne bom imelvpetek 20gld., dabivso-boto plačal svoj dolg, in tako bom v nedeljo zaprt, ter prosim dame obiščete v ječi, ako pridete v mesto. Toliko vam v tolažbo piše vaš sin — Lenobovič.
*	Popotnik iddč mimo hiše, pred katero se je igrala puuička, vpraša jo : „čigavasi, pdnička?" Dekletce odgovori: „atejeva iu miminal" „Si li tudi kaj pridna 1" — „O da, pridna sem pridna, užć säma sàina tav tav!"
*	V Eadohavasi na Dolenjskem je bil Bomenj. Prileten človek, ubožno oblečen in gluh je nesel koš hrušek na prodaj. „Mož, kaj nesete?" vpraša ga popotnik. — „Badohavas !"—„A kam !"
, — „Hrušek," odgovori gluhec. a. 8.
Rešitev skatolnice v il. „Vrtčevem listu".
Ako vlečeš od 1. kvadratka do kvadratka 65, in si zapisuješ zlog za zlogom, dobiš naslednjo rešiti" Kadar damo že pokrila Tiba bode me gomila. Naj Se pesem ta pričuje. Vnukom poznim oznanuje: Da sem ljubil domovino 8 srcem zvestim le edino, In za mater to preblago Dal bi bil življenje drago.
Jo*. Cimfemu/"-Prav so jo rešili: Gjf-: F. Kr. v Sevnici; Fr.Fk. pri *v. Jakobu v slov. gt r.; Anton B&-tagelj, kaplan v Št jaku; Marko KovSca. učitelj v Kropi ; Alojzij Skoda iz Zaplaza; Vladimir %i-tek, dijak v Ptuji ; — Mar«ja Wossner, učiteljica v Kostanje vii?» ; Zaueta Pire, gospodična v Triiči; Marija Borštnik} gospodična v bmarji na Dolenjskem ; Viljeltf*a Franko, góspica v Tolminu i? Olga Haring, góspica v Crnomli'-
Vabilo k mirocbi.
Denašnji list dovršit je « U sesto „ VrtČevo" leto.
Kdor naš list pozna, vsak pristane, da smo storili vse, da bi se „ Vihteč" odlikoval ne samo po imanjem lici, nego tudi po tvar ini, katero donaŠa mladim čitateljem, izpodbnjdje k znanstvu in krepostim, k značajnosti, poŠte-notii in &&go ljub nos t i. V tem težavnem poslu se nij smo bali ni truä&> ni obilnih troškov za lepe slike, s katerimi smo „Vrtec" krasotili vse leto.
A Še posebno se je „Vrtec" letos odlikoval z muzikalnimi prilogami. Prinesel je na Sej slovenskej mladini 23 lepih napevov v posebnih prilogah, kar nam je tiskarske troške zelo pomnožilo.
Ravno tako in še bolj tmdoljubivo hočemo delati po novem letu, afa nam dragi Bog zdravje podeli in od prijateljev nežne slov. mladine dò-krepke podpore.
„VrtecP ostane še vedno to, v kar je odménjen, namreč: slovenskej mladini v poduk in zabavo.
Zatorej prosimo vse slovenske prijatelje in prave rodoljube, da nam v obilnem številu z naročnino priskočijo na pomoč.
„Vrtec" stoji sa vse leto samo po £ (/Id. GO kr., a; «a pol leta po 1 fßld. 30 kr.
BtfF* Naročnina naj se nam še ta mesec pošlje, da moremo število listov priréditi.
O^f" P M tej priložnosti prosimo, da Li naši čestiti gg. naročniki tudi segli po „gledaliških igrah za slovensko mladino". Kdor naročnin» 20 kr. priloži, dohode takoj po pošti prvi zvezek gledaliških iger, obsezajó^ prelepo igro : „Star vojak in njegova rejenka".
Naročnina se najhitreje ter najceneje pošilja s poštnimi nakaznicam» (Postanweisungen), ki se na vsakej poŠti dobivajo po 5 kr.
Uredništvo „ Vrtčevo",
v Lingarjeeih ulicah, hiina »tev. /• Iidatelj, ikìoiaiìc in urednik Ivan Toméló. — Tiskal» Kleis in Kovač (Jžger) v Ljubljani.