GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK 7.1 Koran DiuTNiut Ij 1'MtT A. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SI X) V EN I O WJEHlKXiY Dntfn To Tia Irawn Of Tu Limum Ouam « "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 24. Chicago, 111, 15. junija 1906. Leto V. Cenjene naročnike kateri nam dolgujejo naročnino, naprosujemo uljudno, da nam isto blagovole čim preje poravnati, kajti z izdajanjem lista so spojeni ogromni stroški katere komaj zmagujemo. "Vsaki delavec je vreden svojega plačila." Zatorej tudi mi naprosujemo, da se blagovolite spomniti tega reka,ter nam odrajtati malenkostno svoto naročnine. UpravniStvo. Razgled po svetu. RUSIJA. Petrograd, 12. junija, lvakor se vkli iz neuzmirljivih t>oročil iz raznih delov Rusije, bodo za to der-žavo zojx't nastali hudi časi,.da zna-biiti še dosti hujši, nego j h je mogla do sedaj prestati. O grozovi-tosti, ki jih provzroča v Rigi ta-tuošiijo vojaštvo, prihajajo goro-stasne novice. V neki cerkvi posluje vojni sod, kateri je vze velikansko število ljudi usmrtiti pustil. Vsako žertev pa jwprej mučijo ali z knutb ali pa z elektricifteto a naposled pa jim še potresejo soli na od]k'rte rane. Neki veteran turško-ruske vojne je bil na ta način primoran, da je izdal enega svojih sinov, kateri je bil baje udeležen pri razorožitvi nekega policista. Nesrečni oče je v svojih mukali imenoval svojega sina in sicer nepravega' in spoznal je, ko je prišel k zavesti, kaj je storil, kajti sina so vže ustrelili. Ko je pa sodišče zvedelo, da je nedolžnega pustila usmertiti, je poslala jKjlicijo še po druzega in seveda tudi tega obsodila k smerti. Poltoiva, 12. junija. Fletzov peš-polk se je včeraj uperl, ter razorožil, polici jo in zavzel mesto. Delegati Seskijevega polka in od artilerijske brigade, pa so ustašem poročali, da se ustaji pridružijo. Le neki mali oddelek kozakov je ostal še lojalen, vender je brez moči. Pričakuje se vsaki čas, da pride do rcvolte. Upor je nastal vslcd tega, ker se je vojaštvu obljubilo skrajšanje službene dobe, katera pa Še ni prišla v veljavo kljub opetovanim obljubam. U ni formirani morilci. štiri ujetnike so pripeljali iz ene jetnišnice v drugo in sicer pod vodstvom stotnika Dawloskija. Na ne-jkem samotnem kraju ukazal je stotnik ustavit: in prasal ujetnike, če hočejo pripoznati ropanje neke-ka urada. Ujetniki so zanikali, stotnik jim je pa zagrozil s smrtjo. Za-ukazal je enemu tih ujetnikov izstopiti, a ko je na opetovano vprašanje poudarjal svojo nedolžnost, ga je stotnik pistil na mestu ustreliti. Tudi druzega ujetnika je doletela enaka osoda. Ostala dva, q>Ia-sena nad takim i>očetjem in hoteč si življenje rešiti sta denpncirala 36 oseb, proti katerim se je uvedlo sodno postopanje. Pojedinosti tega slučaja pa bodo seveda najbrže o-stale tajna. Drugi mož, na katerega so streljali, pa je bil le obstreljen in kmetje tamošnje okolice so ga našli na pol mrtvega, katerega so potem odnesli v bolnico, kjer je izpovedal, kako se je z njimi postopalo. Stotnik, ki je,,bil obdolien umora, pa je izjavil, da je pustil te može radi tega ustreliti, ker so hoteli poibegniti in sodišče ga je seveda — oprostilo. AVSTRIJA. Dunaj, 12. junija. Po dolgotrajni konferenci med ministerskim predsednikom baronom Heck in mi-msterskim predsednikom Dr. \Vc-kerle je vender le prišlo do spora-zutiva tikaje se ogerskega colnegfa vprašanja. Avstrija pripoznava O-gorski samostojen čolni tarif, kateri pa pride še le leta 1917 v veljavo. Na tak način bodeti imeli obe deržavi samostojni čolni tarif za izvoz lastnih pridelkov. Pri sprejetju avstrijskih in oger-skili delegacij je cesar Franc Josip med drugimi tudi povdarjal o ruskem in balkanskem položaju ter omenil, "da tudi v prihodnje ostane njegov princip za obderžavanje miru v Evropi, ter da bode vse mogoče storil da se to tudi izverši." Takoj na to pa je naznanil, da se bode naprosil primeren kredit za nakup novega orožja, bojnih priprav. pred vsini pa da se mora po-žuriti z zidanjem novih bojnih ladij in vse to se more zgoditi prej ko mogoče. V kakem protislovju je cesarjev govor, prvotni poudarki naznanjajo mir, a slednji pa priprave na vojsko, kajti če se oziramo na nujnost cesarjevega predloga, v katerem priganja, da se nabava o-rožja, drugih bojnih priprav, so-sebno pa ladijevja čim preje izverši, je dokaz, da evropski mir ni na trdnih nogah, in vse priprave pa kažejo, da bale kmalo začel vže leta in leta pričakovani bojni ples na evropskem ozemlju. NEMČIJA. Berlin, 12. junija 1906. Cesarjevo potovanje na -Dunaj l>ode v kratkem imelo balj j&iuifi političnih posledic, kakor se je prvotno mislila Kakor se poroča od verodostojne strani, se bodo cesar Viljem, cesar Franc Josip, car Nikolaj in kralj Viktor Emanuel meseca oktobra sešli v Milanu, Ako bode iz tega sledila "štiri-zveza". ni do sedaj nobenemu znano, pa gotovo je, da je nemški cesar sprevidel angležke spletkarije, radi tega pa hočejo vladarji se o tem posvetovati in potrebno ukreniti. ITALIJA. SIMPLONSKI PREDOR. Dne 13. august a so pričeli z delom simplonskega predora, delali so ga neprenehoma do sedaj in za ta predor se je potrosilo približno 100,000,000 frankov. Predor je največje kulturno delo današnjega časa, kajti ta je 20 kilometrov dolg in te diiij so ga v prisotnosti italijanskega kralja in predsednika Švice izročili prometu. Povprečno je delalo 3500 delavcev in p) teku sedmih dolgih let je padla zadnja gruča skalovja, ki je branila prehod iz Švice v Italijo. A tudi številke gorja so gorostas-ne, nič več in nič manj kakor 8470 nesreč se je med tem časom pripetilo, o katerih je bilo, kakor klerikalni časopisi pišejo, "hvala bogu" le 44 smrtnih slučajev. Na ta način so bili skoraj vsi delavci najmanj po trikrat {»nesre-čeni in ranjeni, in klerikalnemu časopisju hi zajlosti, da je samo 44 delavcev prišlo ob življenje. Tudi dva inženirja sta bila ubita, in tem dvema so spevali ob smrti slave in hvale, med tem ko se za mrtvega dela'vca ni ti;kdo zmenil. Pri otvoritveni slavnosti se je spominjalo na uismrčcnc inženirje — a za delavce osdbito za ponesrečene in ubite ni nikdo prašal Tako se pač dan danes godi delavcu-trpinu, kateri mora dan na dan biti pripravljen žrtvovati se za dobiČkolovstvo kapitalističnih podjetnikov. Ameriške vesti. Kdo bode močnejši? Washington, D. C., 11. junija. Posestniki klavnic in njih privrženci v poslanski zbornioi so iiuefli v Willard hotelu tajno sejo, na kater ej so dognali koneČni načrt načina, s katerim bi se zoperstavili predsednikovem {»stopanju, ki ga je naperil proti mesarskim magna-tom. L. Swift, F. Wilson, predsednik poljedelskega komrtejaWadswortli, in čikaški poslanec Lorimer, so bili glavni udeleženci te tajne seje. Poka^Io se txxle kmalo, kdo bo zmagovalec v boju, ki se prične vršiti radi tega, ali bode zmagal Roosevelt s svojimi deržavnitni nastavljena, ali pa rniljonarji čikaških klavnic. Vže sedaj pa je brez dvoma. da bodo slednji napeli vse strune in skušali pridobiti pri tnerodaj-nih fakitorjiih upliva, s katerim bi onemogočili, da bi deržava proti klavničarjem strogo postopala. Vže sedaj občutijo škodo, ki jim je pri-zadjalo Sinclair-evo razkritje neznosnih razmer v klavnicah. Klavničarji se tudi protivijo predlogu, tla hi se nastavilo več vladnih nadzornikov, ter pravijo, da bi zadostovalo če podjetje izjavi, da je meso — zdravo in dobro, da to popolnoma zadostuje iti ni potreba posebne deriavne kontrole. Tudi premembi kfnserviranja mesa se protivijo a vsd to protivje kapitalistov pa kaže, da1 Ixxlo še nadalje vladale "svinjarske" razmere, kakor so do sedaj. M or nurji se branijo zavživati meso v škarjicah. Mornarji ameriškega vojnega brodovja nočejo več zavživati koti-serviranega mesa v škatljicah, kajti dobili so tudi oni v tem mesu take stvari, katere ne pomnožujejo tek, pač pa stud in tfiijus. Akkniral Harris pa je rekel, da mu ni mogoče tolikanj konserv vreči v vodo in da brez dovoljenja iz Washingtona ne more ukreniti nič kaj tacega, da bi bilo mornarjem po volji. Kakor se poroča je v mornarskih skladišnicah v New Vorku nakopičenega za $500,000 vrednosti kon-serviranega mesa. MfJžtvo pa noče zavživati več konserv, in srečno je Če more dobiti za visdko ceno od marketen-derjev. ki prihajajo na ladije, kakšna jed da se nasitijo.' 11 delavcev ubitih. Lancaster. Tam., 10. junija. V bližini Pequea je razletela po eksploziji tamošnja tovarda dinamka; pri katerem je 11 delavcev kar raz: trgaJo, a pet drugih pa nevarno ranilo. To tovarniško podjetje je obsta jalo iz 12 poslopij in vse razven e-ne so razrušene. Uzrdk nesreči še ni pojasnjen. §k\»da je ogromna. Okoli podertij so našli razterga-ue člo.vfške ude, katere so spravili na en kup in potem zakopali. Zopet ponesrečeni rudarji. Reed Lodge, Mont., 8. junija. V Rocky Fork premog okopu je plin umoril 8 premogarjev in večje število drugih se pa znajde v jako o-pasnem položaju. Pred nekaj dnevi je v tem rovu nast.ul ogenj in mislili so, da je vže pogašen a vžgalo se je v novič, goreči plin pa je zadušil omenjeno število rudarjev. Nekaj srčnih mož se je podalo v rov, hoteč svoje tovariše rešiti, a vsaka poskušnja je b'1a nemogoča, ker je plin vsacega, ki se je rovu bližal, omamil. Strajku joči 'hladnokrvno umorjeni. Indiana, Pa,, 9 .junija. Deržavni morilci, katere imenujemo konštab-lerje, so zopet doprinesli nezaslišano hudodelstvo — ustrelili so 3 a smrtno nevarno ranili pa osem štrajkujočih! Oddelek straj'kovcev od ro va v Ernestu se je podal z godbo na čelu proti kolodvoru, kjer so hoteli Sprejeti uradnike svoje organizacije. Na potu jim je prišlo 12 konstab-lerjev nasproti in m strajkujoči, tako konstablerji zaterjujejo je oddal na nje en strel, kateri pa ni nobenega zadel. Takoj na to so pričeli konstablerji streljati in mahoma je ležalo enajst delavcev na zemlji v krvi, od katerih so bili trije takoj mrtvi, a drugi se pa še borijo s smrtjo. Na to je policija ne morilce, pač pa yodje strajku za-perla. Štrajkovec napaden od skebov. Pittsburg, 12. junija. Štrajlkujo-čega žclczniČnega delavca Tomaža Walsh so v predmestju skabi napadli, ter so vsega ranjenega in skoraj mrtvega še suvali in ga pustili na cesti ležati. Zahvala capadne delaioračanio, so se v norišnici Kankakee godi'Ie gorosta-s-ne stvari. Na dan je prišlo, da je bilo več znorelih /jtfV-k v drugem stanu, in da >0 to pazniki zakrivili. Neka u-gledtia rodbina, toži sedaj podjetje za visdko odškodnino, ker je hči te rodbine, zapustila norišnico v drugem stanu. Te dnij je deržavno pravdništvo zaslišalo duhovnika, ki je bil na tem zavodu u služben. Ta je izpovedal, kako brutalno se |Wstopa z norci in navedel je slučaje, kako so pazniki norce mučili in pretepali. Paznike imenuje kot krvoločne krvnike. Cela zadeva je vže pred i»oroto in pride kmalo do obsodbe. Ro ose7 'eltoz'i iedatki. Arkanzanski reprezentant je v kongresu hudo naipatlal prezidenta. ki je zahteval za belo hišo novo o-pravo, kakor tudi povišek potnih stroškov. Dokazal je, da je Cleveland potreboval $137,000, McKin-ley $i 44,5tx>' na leto, med tem ko Roosevelt porabi na leto $-,53<340- K tem pai pridejo še posebej izdatki za 40 j >olic i s tov, kateri v beli hiši ne delajo nič druzega, kakor pasejo lenobo in kakor se je pokazalo v slučaju Morrisove gospe, žene na surovi način iiizultirajo. [' ? dneh in 18 urah iz Anglije v New York. Tako ob-1 j ubit je Cutiard parobrodna družba s svojim nov iti parobrodom "Lu-ritana". Ta parobrod je najdaljši parohrod celega sveta, kajti dolg je 800 čevljev, 88 širok in ima 75,000 konjskih moči. Pričakuje se, da bode v eni uri preplul 31 milj. "The Socialist", socijalno glasilo, katero je do sedaj izhajalo v Toledo, Ohio, premestili so jo sedaj v Caldwell, Idaho, kar se tem potom naročnikom in bralcem tega lista naiznanja. CHICAGO. • Čuden vero k ločttzv zakona, ' Liospa1 Josipina Ru&sel, Jopa in •zelo bogata dama ugledne čigaske družbe, je izročila prošnjo za ločitev zalkona, ker jo je mož potegnil iz jiostelje ter jo celo udaril. Pri •zasliševanju se je izkazalo, da so vzrok — gospejne mrzle noge. Gospa je zatrjevala in prisegala, da v usodni noči se s svojimi nogaoni inozovi'h niti dotaknila ni, vendar •jo je psoval, da ima mrzle noge ter jo zaradi tega potegnil iz ipostelje in jo udaril. Tudi je trdila, da je ■satno t i sito noč ".slučajno" imela ■mrzle noge, dočim mož vztraja pri ■trditvi, da rnra žena vedno mrzle noge, česar 011 ne more trpeti. ROJAKI! Se nam je v prijetnem spominu zadnja domača zabava, katero je priredil naš vrli delavski pevski zbar "Orel". Vsak udeleženec bil je pač zadovoljen z ui tkurn, ki nam ga je nudil omenjeni večer. Razšli smo se z tia«lo, da nas bode "Orel" zqpet v kratkem času razveselil t prireditvijo zalbave, hi res ta naša nada se uresniči, kajti dne 8. julija t. 1. priredi delavski pevski zbor "Orel" skupni izlet v So. Chicago, Lake side Grove na Ewing Ave., nasproti kranjske ccrkvc, Odhod točno ob 2 uri popoldne iz zbirališča, to je gostilna g. Franka Mladiča na So. Centre Ave. v Chicagi. Vstopnina znaša 25 centov. Zatorej rojaki, ne zamudimo te prilike in pojdimo se veseliti z veselimi dne 8. julija t. 1. vsi v So. Chicago, Naš rojak in gostilničar Frank Mladič je na svojem kegljišču priredil tekmovalno kegljanje, ter nastavil prav lepe dobitke in sicer za možke: 1. darilo 5 dolarjev, drugo 5 stdklenic najboljšega rizlinga, tretje 1 steklenico fine slivovke, za ženski spol pa 1 darilo $2, drugo pa eno steklenico finega likerja. Slovenci, ne zamudite te priliike in pridite vsi na kegljišče poskušati svojo srečo. Cenjenim članom in članicam Čitalnice. V saboto, to je dne 16. t, m, ob 8 uri večer se čitaJničarji udeleže kor|>orativiio tekmovalnega kegljanja na Frank Mladičevim kegljišču. članice in člani se uljudno valijo. da se tega potnoštevilno udeleže. Odbor. Zahvala. Prilikam moje rojstnice i>očastll me je naš dični delavski pevski zl)or "Orel" s podoknico in s svojim obiskom. Iz celega serca se za to izkazano mi čast zahvaljujem. Zahvaljujem ?e tudi drugim gospem in gospodom, ki so s svojo prisotnostjo povijali moje slavje. Vsim kličem presrčna hvala I Alojzij Skubic. Listnica upravnlttva. .\[. J. Bajok v Summit Side, U-lah. Naznanite nam tudi stari naslov. Roman "The Jungle'', katerega je opisal" nas slavni sodrug Upton Sinclair, stane $120, po posti $1.-35. Naročuje se v našetn uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikai* kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. JET -PJ - rxrrr- -. .-yw-. - .1 V ' V s -v -.■ ■ -: '1 -i--"-- I. O LAB SVOBODI Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" Tretji del. XII. — Saj ire zahtevam, da bi me vzel takoj, k sebi. Prepričaj se prej. da sem se izpremeuila, da' te resnično ljubim, da bi šla zate v smrt. — Zo|>et je govorila mehko in nežno in v njenih očeh je gorel tajin-stven, vse razkošje obetajoč plamen. Počasi se mu je približala, potem pa hipoma sklenila svoji roki okrog njegovega vratu in ga začela tako strastno in divje poljubo-vati, kakor bi ga hotela omamiti. Konrad pa jo je sunil od sebe in otlložno rekel: — Ne dotaknite se me! Vi >e ml studite! Ljudmito sc je ihte vrgla na stol, Konrad pa je z neizprosnim glasom vprašal: — Koliko zahtevate, da zapustite Ljubljano? Le to sem Vas prišel vprašat. V«a<še bivanje v Ljubljani mi je nadležno in da bi se Vas za vedno odkrržal, sam prišel sem. Narediva torej na kratko. — Ti torej zametu ješ anojo ljubezen? — Da! •— Potem idi 1 Toliko denarja nima vsa Ljirbljana, da bi me spravila proč. Jaz ostanem. Konrad je čutil, da ne opravi ničesar, daj je zaman prišel sem. — Kaj mislite storiti? — Kaj te to briga? Molče i«*j« Konrad obrnil dn brez pozdrava odšd in Ljudmila mu ni branila. Kurat Svetlin .pa je zmajeva/J z glavo, ko je spoznal Konrada, in milo se mu je storilo, ker se je spomnil Damjanove M are. "Telegraphe officiel" je bil dne 31. julija 1811 priobčil Vodnikovo pesom "Ilirija oživljena" in s tem dnevom je postal Valentin Vodnik eden najpopularnejših mož v Ljubljani. Kar je tisoč ljudi čutilo, to je on izrazil; govoril je iz area vsem narodnim Slovencem v Iliriji. Pesem je v nevštevilnih prepisih kio-žila po celi deželi in nebroj ljudi jo je znalo na pomet. Ko je 14. av gusta tistega leta bila povodom Nai>oleonovega rojstnega dne velika slavnast, kateri je sledil ples v gledališču, je baron Kodelli stopil na oder in pred oduševljeno (množico deklamaral "Ilirijo oživljeno". S tem se je Kodelli generalnemu guvernerju tako prikupil, da ga je pol leta pozneje imenoval za ljubljanskega župana. V tej lastnosti si je Kodelli vsled svoje strastne vneme za Francijo pridobil priimdk "Caton d'lllyrie"; ko so se potem Avstrijci polastili Ljubljane, je bil baron Kodelli eden prvih, ki so — presedlali. Med tem pa je napetost med Rusijo in Francijo jx>sbala vedno večja. Zlasti odikar je Napoleon odstavil sorodnika ruskega čara, vojvodo Petra Oldenburškega, je bilo oč.tno, da je vojna neizogibna. Tako Rusija kakor Francija sta se dobro zanjo pripravljali in budi grof Bertram! je dobil naročilo, naj skrbi, da bo ilirska) armada pripravljena na vse shičaje. Bertrand je bil sicer obveščen, da se je Napoleonu posrečilo skleniti z Avstrijo in s Prusko alijanč-no pogodbo, vsled katere bodeta ti dve državi podpirali Francijo v vojni proti Rusiji, obveščen pa je bil tudi, da Napdleon tema svojima zaveznicama nič kaj ne zaupa. Napoleon je računal tudi z eventu-valnostjo, da bi ga Avstrija in Pruska jkj kalkern porazu zapustili in nastopili proti |i>jemu, v katerem slučaju bi Avstrija najprej na-sikočila Ilirijo. Zato je odredil, da je v I Idriji skrbno paziti na morebitne avstrijske mahinacije in gledati, da bi v takem slučaju ilirsko prebivalstvo ostalo na strani cesarja Napoleona in fnancoske armade. Ta cesarjeva naročila so napotila generalnega guvernerja, da je dogovorno z novim generalnim in- tendantom grofom Chabrolom prve dni oktobra 1811. sklical ugledne može iz oele Ilirije na strogo zaupna posvetovanja, v namen, da se pri. njili informira o dejanjskih razmerah v Iliriji. Francoski u-radniki tint niso mogli dati zadostnih informacij, ker so fvsled nejx>-z nanj a narodovega jezika prišli vendar le malo v dotiko s prebivalstvom,; Iz Ljubljane so bili na ta pdsve-tovanja povabljeni različni možje, a le taloi, katerim so francoski funkcijonarji popolnoma zaupali. 1 zmed duhovnikov je bil povabljen samo kanonik Pinlja'k, 'odločno svobodoin-eln mož in vnet pristaš Francozov. Povabljen je bil seveda tudi Damjan, jiotem baron Kodelli, trgovec Fran Galle, odvetnik dr. Rozman, -notar dr. Andrej Re-pešič, odvetnik dr. Luka Rus, lekarnar Wagner, odvetnik dr. Fran Kepic, zlatar Graff (lalstnik sedaj Valentove hiše-Ža zidom), graver Giinzler s Starega trga, trgovca A. Prhnic in Nikolaj Recher. Ta imenik je sestavil policijski komisar Tousstfint, a ko je generalni guverner imenik pregledal, je molče vzel pero in zapisal še eno ime. Komisar Todssaint je z veliko rado-vedno-tijo pogledal, 'koga je grof Bertrand na ta način pripoznal kot Svojega zaupnika in se ni mogel načuditi, ko je čital ime: Andrej Kopitar. Posvetovanja teJi zaupnikov so se izmed francoskih funkcijonarjev udeležili razen generalnega guvernerja grofa Bertranda, še generalni inietulant grof Chabrol, Las-Ca-ze»s iii generalni zakladnik Ferino. Skoro soglasno mnenje tako 1 jtubljanskih kakor vseh drugih zaupnikov je blo, da ima avstrijska ■vlada samo med duhovščino resničnih prijateljev. Duhovščina — se je riJklo— ve, da bi cdsar Franc takoj obnovil tbte razmere, ki so vladale pred Marijo Terezijo, razmere, ki duhovščini seveda najbolj ugajajo, in zato je treba paz ti, da se duhovščini omuuogoči vsaka a-gitacija in da se njen vpliv kolikor mužno omoji. Po zaslišanju zaupnikov »o imeli francoski- funkcijonarji med seboj dolga posvetovanja; uspeh je bil, da se je odredilo nadzorovanje duhovščine in sklenilo vpeljati francoski koledar, s ikaterim 'so sc odpravili vsi katoliški prazniki razen štirih in uveljaviti francoSkti zakonsko pravo, ki je določalo civilno poroko. škof se je sicer branil na vso moč, a pomagalo* mu ni nič. Dne 1. decembra 1811. je moral škofijski ordinarijat razgla'siti, da pride z novim letom 1812. avstrijsko zakonsko pravo iz veljave in tla stopi na njegovo mesto francoslko pravo. XIV. Slovesna instalacija apclnega sodišča in trgovskega* sodišča, ki sta bili tube nastanjeni v dež. hiši na sedanjem Turjaškem trgu, je bila 30. decembra. Nastavljeni so bili izključno *aino slovenskega aH hrvatskega jezika zmožni uradniki. Prezident aj>elnega sodišča je bil hrvatski rodoJjub Spalatini, prezident rribunala Ljubljančan Zenker. Samo generalni prokurator je bil Francoz, Pierre Desclaux, a njegov namestnik je bil Slovenec, Anton Kalan iz Poljan nad škofjo Loko. Generalni justični komisar baron Coffinhal je imel pri instalacij? govor o nallogah pravosodja. V tem govoru je razvijal nazore, •kakršnih doslej v Ljubljani še ni-Ivče ni slišal. Sogla'sna sodba o tem govoru, ki je bil natisnjen v "Tele-graplm", je bila, da bi Coffhihal niti ene tfre ne mogel ostati na svojem mestu, ko bi bil odvisen od — Dunaja. Posdbno slovesno so ta dan obhajali iv hiši Frana Daunjana, katerega je bil Napoleon jkj obljubi, -k? jo je dal maršalu Marmontu, i-menoval prezidentom trgovskega soklišča. Prisedni'ka sta bila trgovca Jiiger in Primie, prisedn ški namestnik pa trgovec Galle. Dalj« prid*. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vel j. Je $20 SU Temu je pridjatl *e 10 centov v poštnino. LAJA! "Kadar se psu na rep stopi, zacvili.'1 Tako se tudi godi s zadnjo "krivavo fliko" oziroma bolje rečeno s Zavertanikom, ki je ^ pripo-močjo par prijateljev ustanovil to "fliko", katera pač ne zasleduje svoje ifdeje, pač pa izkorišča nadeto si nalogo v osebne namene Za-vertanikftve. Zavertanik, kateremu je le na temu, da bi skobacal i«r iste luže, kaffior je sani zabredel, skuša na vse mogoče nttčine se .'oprati, in ker mu njegov^ "krvava flika * ne zadosuje, zatekel se je z izkorišče-valnim nameiHtn v drucvi Slavijo a ker mu še to ni po godu še v "Jugoslovansko socijalistično zvezo", Lahko smelo trdimo, da ves njegov nastop v tej zvezi je le izkoriščevalcu, kajti, ako je jugoslovanska socijal i stična zveza le kotikanj podnčena o razmerju, bode morala pritrditi, da je isto "na znanje" katero se blišči v zadnji "fliki" na prvi strani, le nekak zaščit njegove osebe in njegovega sebičnega dejanja in nastopa, o katerem smo vže nekolikokrat razpravljali. Uredništvo in uprav,ništvo "fliko" si pač upa na la način izkoriščati Jugoslovansko socijalistično zvezo", Tako izkoriščevanje bi moral obsojati v-ak zaveden Slovan. Temu "na- znanje" je prvotna jiodlaga "laž", kajti lastnik "Glas Sval>ode" in tudi list sam na sebi ni nikdar napadal goiiomenjeno zvezo, pač pa je ožigosal ravnanje stvariteljev "flikc", kateri so pač slučajno člani te zveze. (Radovedni smo, še koliko časa.) Ker stvaritelji "flike" v zadnji izdaji svoje številke ščitijo le svojo osebnost, smo prepričani, na kak jKxlel način izkoriščajo isto zvezo, v katero so se proti volji marsikaterega* urinili. S svojo lažjo v "na znanje" so se tako blaittiradi, da ni treba nobenega komentarja o tem. Naš li>t je vsakomur na razpolago in menda ni ga človeka, kateri bi našel da smo napadali jugoslo-vaiuko socijalistično zvezo. Delali smo pač ravno v nasprotju in ako se Zavertanik spominja, potrditi mora. da smo še v našem llstui za to zvezo agitirali. Zatorej konstati-ramo, kar smo vže poudarjali, da je podlaga "na znanju" jjodta laž. Jugoslovanski socijaKstični zvezi ne zvračauno nobene krivde, kajti provtzročitelji te laži so le tisti možički, kateri skušajo svojo kosmato vest pred javnostjo oprati in kateri izkoriščajo to zvezo v svoje sebične namene. Jugoslovanski socijalistični zvezi pa s; usojamo svetovati, tla predno prepusti objaviti od uredništva in upravništva "tlike" natvezene laži, da se poprej prepriča o istinitosti, ler ne pusti zlorabiti svojega imena še manj pa značaja v korist celovške Zavcrtauikove namene. S tem "na znanje" je pač Zavertanik pokazal spocijaliteto svojega socijalizma. "Laž,' zbesnelost in izkoriščevanje diči njegov socijalizem in nehote pokaže, da mu je socijalizem še zagonetna uganka, a vender jo v tolikaj izkorišča, da sc na račun socijalizma hoče povspeti do istega Stališča, kjer bi potem lahko svoje zbesnele ude brez dela raztcgoval. ter svojo eksistenco podprl z krvavo zasluženimi groši žuljavih delavskih rok. * * Našim "pravkoljubom" iz Za-vertanikovega peresa tudi kaže, koliko je temu do "pravice" še manj pa do "resnice". K vsemu temu [irašamo le Zavertanika: Li misli on, da je "Slavija" za to tukaj, da •e meša med Časnikarske stvari? Menda ne! Da si je Zavertanik zbral društvo Slavijo za polje svoje zbesnelostl je s tem dokazal, da hoče tudi v miroljubno ;n nepristransko društvo zanesti razipor in nesporazum. Mislimo pa. da društvo Sla-vija se ne bode ode mora! k raz-tresdnjem svojih podSih laži med svut. V svoji "bojni taktiki" je nastopal z lažjo, a ker mu še to ni zadostovalo, hotel je pridobiti za svojo rezervo še "Zvezo", katero bi se nikdar ne smdla pustiti izkoriščati od svojega člana Zavertanika. * * * Kako razume Zavertanik naš stavek, ki ,muo ga koncem članka o Berktnatmiu pisali, kateri se gla-Nt: "Hode H žel sedaj,, ko je prost kaj hvale. Dvomimo!'' je seveda dokaz njegove puh lost i in zavijanja: Vemo, da ni bil Berkniann radi tega v ječi, da bi si hvalo žel, pač pa je bil radi tega, ker.se je žrtvoval za svojega bližnjega, hoteč pomagati svojemu bližnjemu do boljšega. In če invi, poznavši dair da-nešnje svetovne razmere, vprašali. "Bode li žel1 kaj hvale" je bilo to vprašanje pqjjolnoma opravičeno sosebno raxli tega, ker vejno, do vedno pdbivale Zaver-tanikove laži in podlosti. Toliko Mr. Zavertanik za danes, če pa še ne odnehate spravimo pa nekaj iz rezerve, kar Vam bode prizadjalo dosti preglavice a tudi gorja. j Vaš kompanjon je vže i>opihal Čez hribe in doline, to pa radi tega, ker je tudi z tlažjo hotel doseči svoj namen. Zbal se je porote in zginil kakor kafra. Menda .sedaj pa premišljuje tam nekje v Missouri, kako nehvaležno je bratiti se z Zavertanikom. . Ta pot bode tudi Vam Zavertanik odipe.rta, kajti bolje bo če zginete kakor kafra, mesto da si na svojo kosmato vest nabirate še grehov in, pregreh. Som svoj frobokop. Človek, kateri ne skrbi za svojo zdravje je v pravem pomenu bese-de svoj lastni grobokop. Ako bi so zavedal toga skrbel bi z večjo unemo za svojo zdravje, skrbel l>i da bi organi redno delovali posebno pa skušal pridobiti sredstva za dobro prebavljenje, ter si svožil kri knteru tako čudovita upliva na vse delujočo telesne organe. Tri-norjevo zdravilno grenko vino je edino naravno zdravilo katero 11-sebujo gori omenjena svojstva in katero primora pravilno delovanje prebavnih Bistomov. Ako v jutru ustanete, tor nislo ojačeni jo Vu«a dolžnost, da si pomagate s zdravi-lom, katero Vasojačiiin okrepča. Trinorjevo zd rav ilno grenko vino je edino zdravilo v tem slučaju na katero so smete popolnoma zanesti t.j.vvsoh boleznih želodca, nor-voznost, slabost in boleznih dobljenih od nezdrave in nečisto krvi To adravilo Vas ne le ozdravi pač pa tudi ojnei in okrepča. To zdravilo zavzema samo čiBto, naravno vino iz nalašč za to izbranih zelišč, katere bo najboljši kri-čistilec- Dobiva se v vseh Id-arn&h in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem,po Vašem navodilu porabil in bo po-polnoma ozdravil da bo šo danes čutim popolnoma zdravega, za kar so Vam neštetokrat zahvaljujem. z vsem spoštovanjem JakotrZagar, Box 1S1I Delaqua, Colo: IŠČE SE, Andrej gorčic Bivajoč nekjo v Ohieagi. Za njegov naslov bi rad zvedel Jos. Belas, 407 Orango Str. Konoshu, Wis. HUSPDSKA BRATJE. moj Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše sliko različnih velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Vaclav Donat izdeluje neopojne nijaee — Nodovieo in niineraliio vtnlo. 5/fi W, 19, St, Tolofon, Canal 6296 f^ 8TAKA IN IZKUŠENA tUNAKD LINE wUmffrlilfln* Ma 1840. prevaža ljudi in blago čez ocean GIBELALTAR. GENOVA. NAEPEL ITD. LEPI, VELIKI IN NOV I PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton., "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. •»ULTONIA" 10,400 ton. 11 New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov katori Vam dajo potrebna navodila o conah in oasu kodaj parniki odplujejo. •• iMtJo ag«ntj«! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. chicago. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc Z ognjem in mečem......2.25c Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. m III. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i.ooc Kralj Matjaš..........5°c Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc Potop ............ ,. 3-2oc Kletev nezvestobe ......l.6oc Vstajenje............!-75c Preko morja ..........4°°- Kapitanov a hči..........4oc Julij Cesar............8oc Opatov praporšček........35c 2rtev razmer........ .. .. 25c Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijauici .. .. 20c Eraaem Predjamski...... 20c May Eri..............20c Turn Ling ............20c Knez črni Jurij..........20c Strelec................25c Naselnikova hči.......... 20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Na-seljenci ..........j .. 25c Stezjosledec............25c Elizabeta angleška kraljica .. 20c V gorskem zakotju........20c Nosrečnica............30c. Krvna osveta ..........20c Za kruhom ............20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez...... .. .. 40c Zlata vas.. ............25c Deteljica..............30c Rodbinska *reča........40c Krištof Kohimb...... .. .. 40c Korfonica............30c Miklova zata.......... .. 30c Zaroka o polnoči .. .. ,. .. 6oc Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. Knjige pošiljamo poštnine prosto. glas sv'ouudic Socijalist in mesarski baroni. Igrokaz je vsekako le zanimiv, kajti socijalistiČtM pisatelj je pre-i skoval na skrivnem razmere velikanskih čikaških klavnic.in to kar i je videl popisal je v svoji knjigi. Pač grozno 1 Gospodarstvo je bilo f>o tdh klavnicah strašansko. Vse svinjarije, ki se le zamorejo v takem podjetju misliti, so bile na dnevnem redu. Kajti dognalo se je da je klavnica bolj lunazana in bolj svinjarska, kakor vsaki drugi hlev ali celo stranišče. -v Slstein, s katerimi so ka|>italisti preskrbovali človeštvo z mesom, postal je prava nevarnost za človeški rod. Ljudstvo je paizljivo prebiralo knjigo, v katerej so bili označeni ti uedostatki, a tudi deželni predsednik se je kar zavzel čez ta razkritja. Poklical je pisatelja k sebi in prepričal se je, da cela ta zadeva ni izmišljotina.. Poslal je uradnike v Chicago in (»oročilo, katero so mu prinesli, je provzročilo, da je za-ukazal strogo preiskavo, kakor tudi strugo nadziranje čikaske klavnice. Vže do sedaj, je obstojalo neko nadzorstvo, a ta je nadzirala le meso, katerega se je odpošiljalo v tujino. Tam niso hoteli zgubiti odjemalce; a v lastni deželi — no, to je nekaj druzega — prosti Ameri-kanec je v polni pravici zavživati nepreiskamo meso in se ne pustiti motiti cul očetovsko denžavne uprave, pri zavžitju smrdljivega mesa. Uvesti postave, ki bi preprečile tako početje mesarskega trusta je skoraj nemogoče, kajti mesarski trust je jaiko mogočen in ima celo v kongresu dosti svojih priveržencev, na splošno pa to ne spada v področje deržave. Tudi je vsaki klav niški posestnik opravičen, vsakemu zveznemu nadzorniku, če hoče priti v njegov zavod, pokazati vra>-ta. Postave, ki bi se tahko uporabljale proti raznoHčrtim trustann, so tako skovane, da se ji/h da predrti-r čevati na poljuben način, \obe-na, ne deželna ne deržavna uprava 1 . ne l>ode j>ostopala proti magna-, torn z isto ostrostjo, kakor bi postopala proti nižjemu sloju, in v Ameriki je dam danes vže taico, da se s tolarčki prikrije marsikatero hudodel-tvo, katero pač doprinese m« ugotec. Vsegamogočni trust lahko počenja kar se mu poljubi in pr dja, za njega ni postav, njemu ni mar človeštvo, njemu je le za nakopičenje bogatstva, in če bi polovico človeštva poginilo, se 011 za to ne briga samo da doseže svoj namen. Kapitalistični časopisi prinašajo dan na dan neko povabilo, s katerim mesarski magnati vabijo ljudstvo, da se v klavnicah lahko samo prepriča, da je vse v rodu in snažno. A kakšna ironija tiči za tem. Prodno so izdali to povabilo, so pustili po klavnicah vse prenarediti in posnažiti a kljub vsemu temu prizadet ju, je na lice mesta došla komis ja našla še vse ]>olno blata in uunazaiiosti. Torej sedaj ko so snažili in ribali, vabijo ljudi na ogled, a [*>-prej, ko je moral človek skoraj do kolena gaziti blato, poprej, ko jt bilo nakopičeno tolikanj svinjarije, da bi se vsak nad njo zgražal, prej so bila vrata ljudstvu zaprte. "Pridite in prepričajte se sami, da so senzacijonalna razkritja neresnične, prepričajte se, da vlada pri nas snaga in da je naš produkt dober. Mi smo se deržali vedno principa, "da so vrata vsakomu od-perta". Tako trobi sedaj mesarski trust med svet, hoteč se oprat: lumparij. ki jih je leta in leta izvajal. Te lumparije razkril je svetu socijalist in znani pisatelj Upton Sinclair. Spisal je roman iz življenja v katerem igra glavno vlogo neka 1'fcvinska rodbina, katera je bila viposljena v čikaški klavnici. V tem je tudi obelodanil vse nedostatke, ki so se pripetili v ti klavnici in na tak način je prišlo med svet "slava" omenjenega podjetja. S tem je naš sodrug Upton Sin-cla'r zopet zadali kapitalizmu gorko zaušnico in seveda s tem tudi povečal sovraštvo kapitalistov do sod-jaliama. A dokazano je, da tako sovraštvo čisti okuženi zrak, da tako sov ras ti vo boljša razmerje revnega sloja. 1 SocijaKzem je Lahko ponosen na svojega sodruga in iz serca mu čestitamo, da je on isti, kateri je razkril kapitalistične lumparije. l)a bi le imeli več Laikih mož, ki bi prizadjali s svojirn peresom kapitalistom tolikanj nadlog, ■ kakor jih je ravno Upton Sinclair pri^a-djal, no potem bi prišel kimalo'dni čas,-po katerem hxejpcnimbin katerega zasledujemo. Zatorej z odkritjem naprej, vsaki sodrug ali delavec bi moral jioročati nedostatke svojih delodajalnic in delodajate-Ijev, kateri bi se potem odkrili javnosti, in 11a ta način primorali pranje kapitalistične umazanosti, zato-raj le 11a delo socijalisti, svežimo naš boj z razkrinkanjem lumparij tnagnatov L11 tru-stov, skušajmo doseči tx>, da se bode tudi magnat deržal človeških pravic in^sjpgt- SA MOSTA NI V BELGIJI. Množitev samostanov v Belgiji je res prava nesreča za ubogi vže itak izcerpani belgijski narod. Mrtva roka raztega svoje člene kaka hobotnea in kamor ta |>oseže zapusti neizbrisljive znake svojega izsesavanja na ubogem pozetnljami. V letu 1K46 je bilo v Belgiji 779 samostanov a leta 1900 pa vže 25011 Število nun in menihov v letu 1846 je znašalo 1168 a do leta 1900 je naraslo na 37,905; v temu številu pa niso za|>opadeiii iste mase nun in menihov, ki so se izselili iz Francoskega, ter se umaknili novim uvedenim in splošnemu redov-mštvti naperjenim postavam. Med letom 1903 ni bilo tedna, v katerem bi časniki ne |x>ročali o u-stanovitvi oziroma priseljenju novega reda. Yves Guvot je cenil samostansko premoženje na 104 miljarde fran kov. V teh velikanskih številkah pa ni zapopadeno isto premoženje, ki je >icer last samostanov a iz političnih ozirov prepisano na ime kakšnega drugega posvetnjaka. Tudi posestva iz Francije došlih redovnikov ni v tem Številu /a^/O-' padeno. Če se preračuna vrednost premoženja, ki se nahaja v tnrlri roki znaša to približno tri miljarde frankov. Kutarji, zanašajoč se na ogromne kapitale, >o pričeli konkurirati na različnem obertenskem polju. Prizadjali so, da so v raz! enih podjetjah znižale plače delavcem tako 11a primer v pivovarnah v pe karnah, in celo šolstvo so tako na-skoč H, da dan danes ni mogoče, da bi za učiteljico izprašana ženska dobila učiteljsko službo, kajti vse šole so v rokah šolskih sester in drugih redovnic ali redovnikov. 'Klerikalna deržavna uprava /e tudi pripustila kutarjetn skoraj do malega vse nor snice. V Belgiji je 1 Vooo neumnih a o tih je 13,000 v oskrbi redovnikov, deržava pa jim za to plačuje celih 6 miljonov frankov letnega prispevka. Kako pa redovniki s temi nesrečneži postopa« jo, se ne da popisati, pretepanje j>ost in stroge kazni so na dnevnem redu a pri vsaki uajmanši neprili-ki pa poje bič in palica. Delo. katero- morajo opravljati ti nesrečneži, prinaša samostanom 25 miljonov frankov na leto. Vidi se toraj iz te^a, na kak način zna kutar izkoriščati človeštva, a kljub temu še vedno jati kujejo o revščini in nesebičnosti. Raz spovednic in prižme kričijo v svet in cerkev sama 11a sebi pa jim ponuja dosti reklame, s katero potem slepijo nezavedno človeštvo. Lov na testamente j im je najljubši posel, katerega so^vže popolnoma upeljali Kjer najdejo kako sposobno devico ali devičarja, takoj ga pričnejo pripravljati na pot v nebesa s tem, da ga pršgovarajo, da jim zapusti primerno svotico, katera potem 'roma v nikdar ne nasičeno bisago mertve roke. Da ob takem velikanskem navalu črnuharjev ne more biti dežela srečna, je samo ob sebi umevno, kajti maziljenci se trudijo in sker-bijo, da ostane ljudstvo nevedno, zabranjujejo jim |»ot do napredka, kajti znano jim je. da z nepredkom gine njih slava in veljava. Zaradi tega so pa sovražniki omike, kakor tudi naprednega sloja. Socrjatizem jim je trn v pbti in z veliko u nemo se bojujejo proti njemu, kajti ravno socijalizem je isti faktor, kateri marsikateremu kutarju potegne krinko raz obraz. Belgijski škofi so v svojih pastirskih listah, razglasili socijalizem za največjo pregreho, kajti rekli so: "Glejte kako socijalisti Kristove namestnike preganjajo." Vender o kakem preganjanju od strani so-cijalistov ni niti govora, pač pa socijalizem uči nevedno ljudstvo, ter ga svari pred istim slojem, kateri se trudi da vcepi ljudstvu poneum-ne van je in nevedo. Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. VBem bratskim d ruš t vam prijioročiini tudi moje dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselico. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. JW Potujoči rojaki yedno dobro do&ll! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. KRALJEM PRUSKI, CESARSKI NEMŠKI ČASTNIKI. Skoraj neverojetna vest prihaja rz Mctza na Nemškem. Pred ta-mošnjim vojaškim nadsodiščein se je moral neki |Kxldesetnik zagovarjati radi strahopetnosti. Način kako je prišlo do obtožbe, radi gorimenovanega zločina, je pač neverjeten. Trije častniki, kateri so se ga prilikam cesarjevega rojstnega dneva dobro napili in ivasrkali so, na povratku proti domu, srečali nekaj civilistov, ki so bili v spremstvu svojih žena. Neki časnik je takoj zakričal "civilistovi ženi": "Pridi sem, k... a; jaz te hočem ......1" Na to je seveda sledila rabuka, kajti civilistom ni bilo jkj všeči tako jHjvabilo, in pričeli so ča>tnika pretepati. Dva druga Častnika sta jo pa kar popihala. Od civilistov dobro našeškani častnik se je pa pri tem poslužil sta-ro-nemško-častniške navade, potegnil je namreč -vojo "bridko' sabljo, hoteč civiliste posekati. Civilisti pa se tudi niso pustili ugnati" v kozji rog, pač pa so Častnika ra-* zorožili, ter mu dali za slovo Še nekoliko zaušnic. Neki na lice mosta došli poddesetnik, ko je uvide I premoč civilistov. je tekel po patroflo, katera je potem pretepajoče razpršila. Radi tega pa, ker poddesetnik ni častniku takoj pomagal, ga je vojno sodišče procesiralo radi -tra hopetnosti. Po mnenju vojnega sodišča bi moral jtoddesetnik častniku pomagati. Vojno sodišče pa je voja'ka opro. stik), kajti njegov poveljnik mu je dal najboljše spričevalo. To pa vrhovnemu vojnemu sodišču ni bilo [Mi volji, — izvedla je novo razpravo, ter vojaka obsodila v 4tedenski zajior, ob enem je p:v tudi izjavila, da je častnik s>e posluževal silobra-11a in čeravno je rabil-častnik omenjene psovke, vendar niso imeli civilisti pravico tako surovo nastopati. Kaj bi Človek k taki razsodbi rekel? Če je nemški častnik še bolj surov in aroganten, ter če še lx>lj net akno napada mirne meščanske žene ali sploh c vilistc, se mu od vojnega sodišča ni treba bati zasledovanja, kajti tudi tega poročnika je sodišče oprostilo, odstopilo je pa celo zadevo civilnemu sodišču, katera bode c: villi ste sodila radi pretepanja in telesne poškodbe. i h času:škili oznanil. 1 Neki francosk časopiA je zbral razne kurijozne inserate po časopisih ter jih sedaj priobčujc, kakor 1 •"Dama jezljivcga značaja išče deklo za vse." — "Orjak, ki ga povsod občudujejo, bi se rail |>oročil z ženskim naravnim čudnsom." — "Sto frankov |>onuja neki mož Pa-r žanu, ki pdve sredstvo ai mu diskretno pomaga, da bi se prepričal o zakonski zvestobi svoje mlade žene, ki stanuje na deželi, a se pogosto vozi v Pariz." — "Naprodaj, je breja kobila, ki izvira od orožnika." $ Slovenci pozor! § $ -£_ fl> G Ako^ potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravuto ali druge «1 Ki važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- i9 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. J/f čistim stare obleke in izdelujem nove & a***- -po == jt najnovejši modi In nizki ceni. jl JUKI J M AMEIi, 581 8. Centre Ave. ~ bllzo 18. ulice Chicago, III. ft i © CJ^vTCJ^ Pozor I Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše iu najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem iu drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre In. Chicago, III. smo pripravljeni NAJVEČJO IZUERO LEETNIH O-BLEK IN POMLADANSKIH SVR&NIKOV. i Mi Imamo največjo zalogo 0-blek na zapadui struni. Obleke Izdelujemo sami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje. Mi imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke telefon—Canal 1198 rojaki, naročujte 61 "c las avosore." OBLEKE IN svršne suknje M platni kroji, dobro pristojne in skrbno najvsa-ko vrst no načine Izdelane otl $7.50 1)0 $25.00 Zgotovljene iz čistega Bukna za kar so jamči. Povubimo Vhb, da si ogledate U H ING <2 vogal Blue Island Ave. in 11 ceste. JELINEK in MAYER lastnika. i ^ p i -:.....'..... ......; a LAS 8T0S0D9 "Glas Svobode" TToe voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 669 Loomis St. Chicago, 111. Knumd »t th« Offlcw *t ChlcuRo, III., Seuoml Cl&»» M»«ur. Subscription »1.50 par year. Advertisoments on agreement. "Olaa Svobode" iitde viaki pot*k >n velja za AMERIKO: u celo leto................It-6® t« pol leta .................750 ZA EVROPO: t« celo leto ............Kron 10 w pol lota ...........kron • Prvi svobodomiselni list ta slovenski " narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je Bledeči: 'OlaM Svobode' 669 Loom i s St. Chicago, III, DOPISI. 1906. New York, 3. jun Cenjeni sni urednik! Dasi še ni dolgo časa od kar sem zapustil babilonsko mesto — Chicago, ter se podal v daljni nepoznani svet, vender $e mi dozdeva* vie cela vednost, kajti v Chicagi sem se privadil, pridobil si prijatelje in znance in marsikateri spomin na iste, me v duhu vleče v naročje dragih chikaških rojakov. ZaJibog da osoda razdvoji prijateljeva in ljubezni in hočeš ali nočeš udati sc moraš položaju. Tako se godi tudi meni in (zadovoljiti sc morami le z Upom, katerega gojim, da bodem zopet srečne in vesele ure preživljal v okrožju nepozabne, vesele idru&be. Potovanje nudi marsikomu lepega užitka in tako hočem tudi jaz iiekoliko narisati i-to kar sem videl iin doživel: i Vožnja iz Ghicage v Buffalo je (bila za me jako ugodna in prijet-in a, osdbito sem bil zavzet o krasnem razgledu na kanadski strani, ikajlt;; komaj še človek ipropelje čez •kanal,, kateri tvori mejo med Hu-ronskem in Eriesketn jezeru vže se 'zagledajo razna zabavališea in le-lovišča, katerih pač noče biti ne konca ne kraja. Ke>, pravi raj! O gtedal sem si mogočen vodopad reke Niagare, za tem letovišča Down (Niagara George, Rapids in Whirlpool, katera se lahko doseže po suhem ali po voda. 1 Nadalje se potniku nudi jako hvaležen izlet .s parobrodom čez jezero Qnterio de Toronto in naprej •po St. Lowretice reki v Montreal. Od tu se vozi nadalje do Qvebeca, Chrcoritiimi do izliva svetovnozna-he Saguenay reke, potem pa nazaj v Montreal od koder se pdtem pelje s parobrodom v New York po Champlainske-m jezeru, po Georg-ski in Hudsonski reki. Vstavil sem se v Buffalo, kjer sem poiskal nekega prijatelja, ter pri njem za časa mojega tukajšne-ga bivanja gostoval. Ostati sem mi slil tukaj, a osodapolne razmere, ki so zavladale en dan pred mojim prihodom namroč-štraj'k, pognale so me nadalje s trebuhom za kruhom. Prišel som v Y., kjer mi je delo zagotovljeno in v sicer v največji elektrarni celega sveta. O tem bodem prihodnjič poročal a za sedaj se pa v duhu urnem v prelepo mesto Buffalo oziroma Niagara •Falls, • Dospel sem tja dne 30. maja, to je ravno na praznik "kinčanja gro-t)ov'\ Podal 'sem se do Niaigarskega vodojpaida. Kako sent ostermel nad tem čudežem narave. Nezmerna množina vode pada v globok jarek, a v vodi se leskeče mavrica. •Voda, ki pada s tako močjo v grozno globočino pa vrača celo ploho v zrak in sicer še enkrat tako visoko, kakor je vodopad, od koder spušča potem svojo vsebino, to je miljone in miljone kapljic, katere se polagoma spuste iz visočine v neznanski prepad. Ob vznočju vodopada pa plujejo neprestano tjfc pa sem še precej veliki parniki, na katerih je vse polno ljudstva, ki občuduje znamenitost Niagarskega slapa; pri tem pa uga-nj'aje razne burke in se veseM užitka, ki jim ga nudi narava. Naiji še naštejem nekoliko znamenitih zabavališč, ki sc nahajajo 11a naši in Kanadski strani, po katerih mrgoli vse polno zabave iska-jočega občinstvi. Na ameriški strani so: American Rapids, Goal Island!, Luna Island, Three Sister Island, Terrapin Rocks, Cave of the Winds, American Falls (vodo-pad). Ta vodopad je 1060 čevljev širok in palda v 167 čevljev visok jarek. Lq» je tudi Cantilever most in Je 910 čevljev dolg. Na kanadski strani pa so: Harse-shoe Falls, Queen Victoria Park, Table Rock; Duffcriri Island, Buir-iiinig Spriifgs in Battle Ground. Tudi na tej strani je velikanski jekleni obočni most, ki je 1268 čevljev dolg. Hitro za tem pa je še en 800 čevljev dolgi most, raz katerega je diven razgledi ]>o okolici. ' S tem sem povedal nekdliko imen istih krajev, kjer se človek lahko razveseljuje in zalbava, seveda le takrat če mu finančni minister v to privoli, pa dan danes je posebno za nas vže taka, da se nehote moremo deržati principa: "potiplji a ugrizniti ne smeš. Videl sem tu vse polno radostnih obrazov, slišal milab-iw in lej)0 ■tfljrano petje a godba se je razlegala daleč na okrog. Vidil sem pa t ml i tužne obraze — obraze tenpinov, raz katerih pa ni odmevala radost in veselje, pač pa tuga in skrb a tvjrh pesem gotovo ne bi bila radostna — pač pa žalostinka. Tudi mene je navdajalo otožje, kajti tudi moje duševno stanje je bilo žalostno in lahko bi bil vzkliknil: "Zunaj mestnih zidov, so cvetoči vrti. "Dan na dan veselju, radosti odprti, "Pod drevesno senco mize pregr-njene, "Za katere sedajo se možje in žene. "l'oo prvih vrstah. Se le [»red začetkom igre smo dozlni Sakser svoje žepe. Rojake izkorišča na vse mogoče načine in ni čuda. da ga vže sedaj sovražijo. On pravi, da je delavski prijatelj, a v pravem pomenu besede, pa je delavski izkoriščevalec. Juda Iškarjot je prodal enega samega za 30 srebernikov, Sakser pa je hotel cel slovenski narod v Ameriki prodati za 1500 dolarjev, vende" njegov fcdajal&i.cin se mu ni posrečil, kajti drugi ljudje ki so boljšega značaja, kakor je Sakser, so mu njegovo nakano preprečili. Pozdravljaje vse rojake širam Amerike, in Tebi Glas Svobode pa žel-eč, da bi krnalo pričel dvakrat na teden shajati, bilježimo. Frank Debelak, Mat. Debelak, Ivan Mohorič. Iva Salle, Ml,, 6. juaiija 1906. Naznanjam Vam, da je nemila smrt ugrabila iz naše sredine vrlega Ivana Pevisca. Pokojnik je bil star 30 let, v stari domovini zapušča sestro Marijo. Pokojnik je bil član dveh pod-pornih društev. Ta društva sta mu tudi skazala poslednjo čast in pre-skerbela lep pogreb. Pokojnik je bil iz Dobrave jxxl Sen t j erne j ško faro. V miru naj počiva v tujini! Ivan Šetina. ROJAKI, NAROČUJTE 61 "QLAS SVOBODE." Direktna zvez« z Avstrijo, Ogrsko In Hrvaško Francoska proga GLAVNA PBEVOZHA DRUŽBA. Now York v Avstrijo Čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........150.000 ton. 1 Ln Lorraine..........22.000 ton. LaSavole............22.000 ton. | La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrnno na pnrnikih družbo. Snažne postelje, vino, dobro hrnno jn razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni za stop na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, nu 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MedoNli, agent na (>'.» Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Kloručar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. x John Versčaj, 674 W. 21b! PI., Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str, La Salle, 111. Martin Potokar, 5(54 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, <517 S. Centre Ave., Chiaigo, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, 111. maurrin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, HlUOhoBtnut St. Johnstown, Pa. Nadzor-„ niki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I, tajnika Martin Konda; denarne pošiljati« pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jed note ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno Bejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasuo dopošljejo svojo dopise jodnottiemu tajniku. ! DBUSTVEHI IIIIII. I * ^ Glasom sklepa 2. glavnega zbora 8. N. P. J. v Chicago, III, priobčiti se ima v Jednotncn? glasil«? epkra*. na mmn imenik vseh druitev in njih uradnikov t. J, naslov predsednika, tajnika in zastopnika. *' Slavij a'' fit. 1. v Chicago, 111., Fr. Klobučar, pred., 91)17 Ewing uve., John Duller, taj., 12 VV. 25th St., Frank Mladič, zast., 587 S. Centro ave. Mesečna seja, vsako nedeljo v mesecu. "Triglav" St. 2 v La Balle, 111. Sil« veater KramarSič, pred., 1026 1st St., Ivan Vogrič, taj., 1026 1st St., Alojz KramarSič, zast., 1026 1st St. Mesečna ■eja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Adrlja" it. 3 v Johnstown, Pa., Mike Štrukelj, pred., 912 Chestnut St. Feliks Volčko, taj., 912 Chestnut St., Mihael Pečjak, zast., 819 Chestnut St. Mesečna seja, zadnjo nedeljo v ■"«• secu. "Bratstvo" St. 4 v Steel, O., Ignacij Zlembergar, pred., box 12 Glencoe, O., Ivan Kravanja, taj., box 101 Glencoe, O., Josip Deruai, zaBt., box__3 Steel, O Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu. "Naprej" St. 5 v Clevoland, O., Fr Čeme, pred., 1108 Hamilton St., Frank Buss, taj., 0104 St. Clair ave., Anton Bobek, zast., 6104 St. Clair ave. Me sečna seja, vsako 2. nedeljo v inesccu ob 10 uri dopoldne v Krausovi dvorani. "Bratstvo" it. 6 v Morgan, I*a., J. Lesjak, pred., box 127 Morgan, Pa., Fr Drmota, luj., box Mv-rg.ia, Pa., Lco Werdinek, znst., box 3G6 Bridgeville, Pu. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu. "Bratoljub" St. 7 v Claridge, Pa., Lorenc Sturm, pred., jacob Jerai, taj., box 208, Val. Itednak, zast., box 402 Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v me secu. "Delavec" St. 8 v So. Chicago, 111., J Tisol, pr., 9002 Strand St., A. Aučin, tuj., 9266 So. Chicago uve., Michael MliakoviČ, zast., 9656 ave. N. Mesečne seje, vsuko 1. nedeljo v mesecu. "Bratstvo Naprej" St. 9 v Vale, Kans., Anton Bupar, pred., box Go, lv. 2ager, taj., box 1, Frank PapeS, zast., box 33. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Trdnjava" St. 10 v Rock Springs, Wyo., Alojz ProSek, pred., Gregor Haz-potnik, taj., Pr. Cukale, zast. DruStvena boxa je 380. Mesečna seja, VBako 1. nedeljo v mesecu. "Soko!" St. 11 v Boslyn, WaBh., Ma-ti in Derganc, pred., Ivan Sikom ja, taj., Anton Vončina, zast. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Edluost" St. 12 v Murray, Utah. Ivan It. Grahek, pred., box 201, Mihael Žugelj, taj., box 438 Murray, Utah, Matija Kolar, zast., box 254 W. Jordan, Utah. Mesečne seje vsakega 15. v mesecu. "Edinost" St. 13 v Wheeling Creek, O.. Josip StrauB, pred., Lansing, O., JoWp ho agar, taj., box 99 Lansing, O., Frank Spendal, zast., box 235 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sloga" St. 14 v Waukegan, 111., Ivan ZdcJar, pred., 705 Market St., Alojz Švigelj, taj., 727 Market St. Me aečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Zarja" it. lis v Bavensdale, Wash., Matija Poterpin, pred., Ciril Ermene, taj., Anton Logar, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sloga" it. 16 v Milwaukee, Wis., Alojz Bergant, pred., 572 Beed St., It. Kalan, taj., 328 Oregon St., Fr. Mati«, tast., 322 Florida Bt. Mesečna seja, vsaki 1. petek v mesecu. "Bled" it. 17 v So. Lorain, O., M. Vrbanek, pred., 672 10. ave., Alex. Beidnitzer, taj., 672 10. are., M. Kure, zast., 672 10. ave. Mesečna seja, vsako 1. soboto v mesecu. "Planina" it. 18 v Wellibure, W. Va., Vincene Kolar, taj., B. D. No. 2 Virginia Sta., Anton Jerman, zast., B. D. No. 2 Virginia Sta. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo t meseen. "Orel" it. 19 v Stone City, Kana., Louis Kovač, pred., P. JurSe, taj., box _Mip"£aJ,. K'jns, Tvjvo. Kovnč, zast. Mesečna eeja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sokol" it. 20 v iJly, Minn., Josip SeliSknr, pred., Mnrtin Slebir, taj,, Ivan Teran, zast. Mesečna seja vsuko 1. nedeljo po 20. v mesecu. "Orel" St. 21 Pueblo, Colo., Josip Samte, pred., Alojz Anieč, taj., Josip MiSica, /.ust. Naalov druitva je 1207 S. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu. "Danica" St. 22. v Trimountain, Micli., Josip Mrvar, pred., Martin Ba-čar, tnj., Joaip Obranovič, zaBt. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Edinost" št. 23 v Darrngli, Pa., K. Mnckovček, pred., box 103 Uerminie, Pa., Val. Urbns, taj., box 163 Herminle, Pa., Job. Mohar, zaBt., box 293 Ilerini-nie, Pa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Smarnica" it. 24 v Jenny Lind, Ar k., A. Brisa, pred., box 45, D. Se-nufikar, taj., box 35, Frank Dollar, zast., box 42. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Zora" it. 25 v Tercio Colo., Fr. Bajt, pred., box 137, Fr. Levar, taj., box 130, Ivan Adame, zast., box 140. Mesečna seja, VBako 1. nedeljo v mesecu. "Bratje Svobode" it. 26 v Cumberland, Wyo., Ivan Schwartzkoblar, pred. Jurij Peternel, taj., Ivan P. Korpnik, znst. DruStvena boxa W. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Celje" Št. 27 v Frontenac, Kana., Matija Mani, pred., box 174, Iv, Čeme, tuj., box 285, Fr. Boldin, zast., box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich., Matija RcHneJler, pred., box 203, Peter Gcshell, tnj., box 111, Jao. Urula, zast., box 42. Mesečna seja Vsako 4. nedeljo v mesecu. "Domovina" št. £9 v Thomas, W. Va., Jacob Luzar, pred., box 141, Ivan Gruden, taj., box 235, Ivan Mrhar, zaat. box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Popotnik" St. 30 v Weir City, Kans., Martin Stefnučič, pred., K. It. No. 5 Pittsburg, Ivans., Alojz Cirar, taj., box 188, Paul (Jbregar, zast., R. R. i No. 1. Mesečna sejn, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Slovenski Dom" St. 31 v Sharon, Pa., Ivan Bečaj, pred., box 932, Josip 1'auienlč, taj., 18 Fraklin St., Ivan Smole, zast., box 297 Girard, O. Me-sečna seja, vsako 2. nedeljo v meaecu. "Sava" St. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred., box 38, L. Logar, taj., box 8, Anton Oman, zast., box 13. Mcaečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "NaS Dom" it. 33 v Ambridge, Pa., Frank Tomaiič, pred., box 141, Frank Koaenberger, taj,, box 169, Josip Pele, zast., box 141. Mesečna seja, vsako zadnjo nedeljo v meaecu. "Franco PreSern ' it. 34 v Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, pred., 727 Warman Ave., J. F. Falletich, taj., 725 Warmnn Ave., Anton Mesec, zast., 714 Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v meaecu. "Zvestoba" it. 35 v Chicopee, Kana, Alojz AjdiČ, pred., Fr. Koiic, taj.. box 34, Ivan Lesjak, zast,, box 85. Mesečna aeja vsako 2. nedeljo v mesecu. Zveza" it. 36 v Willock, Pa., Jo«. Sinkovič, pred., Frank Mlklavc, taj., box 115, Tom. Fortuna, zast., bo* 207. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. Proletarec" it. 37 v Lowellvllle, O.,Rudolf Miglič, taj., Fr. Bruder, zast., box 236. Mesečne sej", vsako 1. nedeljo v mesecu. Zastopnike krajevnih družtev se na-jsrosuje, če se je pomota urinlla pri Imenih, Številkah ali pri dnevu mesečneh sej. da blagovole naznaniti tajniku Jednote. Edina vinnrna, ki toči najboljše kalifornijska in i m pori i rn tin vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v Bvojeni življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil * 4 Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- ^ ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE I*'A 4$ | Otona Preiss, ^B 269 Grove St. % I W | kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. i * V zalogi lina tudi pristne Kranjske klobase. ^ P.. Schoenhofen Brg. Co's. Najboljše pivo je JSo prodaja povsod, Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 67t>.Iftltie Island Avenue. r Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točim iu solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave Kasparjeva držav-11a banka. 613 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 juu. in od 1. jul. pa do IJO^dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte). Denar Be poaojuje na posestva in zavarovalne police. ZDRAVSTVENO VPRAŠANJE...... *********** V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi se nam, da je novo življenje nova moč, nova upanje v Vsem ozračju. Človek bi morul biti tu'Ii pomlajen iu njegove moči bi mor«le biti prenovljeno in preatvarjene. AH ste bledi in zmučeni? Ali Imate spahljaje na vašem obrazu? Ali Imate glavobol? All nimate apetlta? Ali vas vaše telo boli v vsakemu Členu? Vi rabite kako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko touiko. SEVEROV__—. KRICISTILEC.. je pravo zdravilo za vse bolezni, ki izvirajo iz nečiste, umazane ali pokvarjene kryi. Cena $1.00 IMATE VI.. Dolier A peti t? Dobro prebavi jan je? Močan želodec? Veselo razpoloženje? Šteli prosti glavoba? Ako nimate, vi lahko dobite vsako in VBe zgoraj navedenih, a-ko rabite Se vero vo Želodčno X; OrenČico. Cena 50c a $1. ALI STE..... Nemirni? Zmuceni? Zdelani? Nervozni? Razdražljivi? Končani od dela? Bolni v hrbtu? Bolni v glavi? Ako je tako,pridobite si zopet moo in čilost in veselite se zopet življenja z rabo Severovega Nervatona. Cena $1. IMATE VI.. Praskanje v grlu? Bolečine v prsih? Bolečine v plačili ? Tesko sopenje? Nemirno kašljunje? Nikar ne odlašajte z zdravilom,ki vas bodo pomirilo in vam prine bIo stanovitno zdravje Severov Balzaui Za Pluča; Cena 25 a 50c. Ali trpite od Zamaštive? Zlatenice? Otoinosti po jedi? Pomanjkanja sline? Glavobola in trganja? Potem takem zagotovite si povrnitev moči slast za hrano, veselje za življenje z rabo Severovega Balzam Zlvljenskega. Cena 7f>c. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. W. F. Severa Co CEDAR RAPfOS IOWA _ _ __________ _______________ __'______ if" i: rtfiT QLlA.1 svobodi VESTI II SURE DOMOVINE IN iz TntgiČcn konee ljubezni zakonskega inožn. I7. škofjeloške okolice se nam piše: Da bi bil človek videl pred idlest i našega junaka, sedaj 381etmega Janeza O.! Kako se je v svoji srč-niJjubezni ogreval za svojo, čeprav 16 let starejšo ljubico Lenčico in ona.kafko je začarana v sle d Jape zo-ve le[)Ote imenovala svojega moža celo "Jež čdk", ker mu je bil baje tako podobe"! Torej pred ij. leti sta se našla na tem svetu. Takrat je ivdano zaprosil ročico "brhkega" ddklfča, ki se pa zo[>eL ni branita tako "lepega" fanta. In oba sta pred svojim dušnim očetom slovesno izjavila. da hočeta do konca svojih dni skupno živeti, v slogi in ljubezni prenašati gorje in veselje, ki ju bo čakalo. Začetkoma jima pač ni bilo tako težko življenje, saj tudi dobrega nista bila vajena. Ona je shižila, 011 tudi, in v zadnjih predzakonskih letih celo oba pri istem gospodarju. To se bile srečne urice! In še povrhu par tisoč svetlih knvnic. prihranjenih s trdnim delom. so jima lajšale pusveitne l>olc-čine in pripravljale brezskrbno bodočnost. Toda "Jež cek" je bil večkrat iej en, kakur nr, ker suho v ognju ljubezni se šc bolj suši. ZaČdl je toraj še liolj popivati in bolj ljubiti! Kro-nšce so ginile, Lenčica se je pa čutila prevarana v svoji ljubezni. Posebno v nedeljo dne 20. t. m. zjutraj ni bila kaj pri valji. Ni hotela itbltšaii mile prošnje svojega zaljubljenega tiidža. O11, razljučen in besen kot lev. ker mu ljubljenka njegova ni vračala njega žarko ljubezen z ljubeznijo njene duše in srca in se tli brigala za vsa ujego-'va plemenita Čnvstva! Zatorej je •sklenil bridko maščevanje! Ni imel 'sicer bridkega meča in tudi ne ostre 'sulice, pač pa dobro britev, ki je živo rezala. Neusmiljena žena ni •bila idoma pri oni proceduri, ko se j 'je poced la njega lastna kri doli po •nogah in ko je v čevljih hodil ka-1 kor po luži. Trofeje kistne žrtve j 'dvojega telesa je zavil in vzel seboj, 1oo se je napotil na trg, kjer mu •je prihajalo neznansko slabo, da je j mora! -rev« ■ pocenki. Zdravnik mu •je za silo zavezal krvavečo rano in ga takoj odpravil v ljubljansko bolnišnico, kjer zdravijo zaljubljenega, a ženski nedolžnosti nič več •nevarnega moža. In ako tudi mož kdaj zapusti bolnišnico, vendar se 'ni bati, da bi ga omamila strast ljubezni ob pogledu najkrasnejše ženske, še tako polnih in prelestn h u-dov. Tudi mm neprestano kesa nje ne pomaga nič več, ker za njega na tem grešnem svetu ljubezni več ni in ni... Duhovska revščina. Pri|.l trideset'mi leti je prijel duhovnik Gaberc kot kaplan v Sliv-lvco pri Mariboru. Mil je takrat brez vsakega- premoženja. Danes ima pa / frajhamski posojilnici naloženih 100,000 kron. Da to ni edino njegovo premoženje, je umevno. Opomnimo, da ima Gaberc obilo duhovskih tovarišev, ki so tako založeni z denarjem, Kljub temu hočejo naši klerikalci, naj se zvišajo duhovnikom plače! jVevarno ležišče. Ko je peljal v ponedeljek zvečer tovorni vlak iz Celja proti Velenju, je zapazil strojevodja, da leži na tiru pri prelaiztt v Gaber j ah pri Celju neka moška oscb^Ker se ta za signale mi nič zmenil, so ustavili vlak in odstranili moža, ki je bil silno jezen in hud, da ga ne puste pri miru v njegovem sladkem spanju. Mož je bil precej natrkan in je bil praiv zadovoljen, ko so ga spravili v bližnji jarek, kjer je takoj nanlaljeva! «voj ctdpočitek. Drag brusač. Neki tržaški brusač je nabrusil služkinji Ani Stare v Trstu nož, za kar j> računal 20 vin. Ker Starčeva tri imela drobiža, daia je brusaču 2okroi*ski bankovec, naj ga ji gre -zmenjat. Brusač je bankovec vzel in se ni več povrnil. Seveda služkinja bridko obžaluje svojo neprevidnost. "Svedrovci" pred sodiščem. Predi goriškim [jorotnim sodiščem se je te dni vršila razprava proti Ali>crtu Pečenku šz Trsta, 1-vanu Colambu iz Trsta, Franu Peris: ni ju iz Dolenj in Josipu Crni-gajtt iz Nctbel. Prvi štirje so bili obtoženi, da so ilaittfko leto pri prodajalcu Joni v Raštelu \ Gorici na-vrtali blagajn«>, iz kitere so pobrali samo 656 K, ker se jim je svetder zlomil med "delom". Najeli si stanovanje nad Jonavo prodajalno in t nekega pripravnega večera so predrji pod in se spustili doli. Ko so delo dokončali, jiih je odpeljal Crnigoj z vozom proti Trstu. Ti "svedrovci" >0 nameravali okrasti trgovca Venutija v Gorici, tovarno v Stračioah in j>osta>jo v Korinr-nu, a so opustili te nannene, ker so se jim zdeli neizvedljivi. Tudi so opustili tatvino v Lincu-, kjer'bi bili dobili 3001,000 K, ker niso mogli dobiti dovolj potrebnih podatkov. Izid obravnave je sledeči: Crnigoj oproščen, Pečenko 4 leta, Siglič 5 let, Codonibo 4 in jiol leta in Peri-sini 6 let. Vsaka dva meseoa post za vsakega obsojenca. Jajce v uredništvu "Marburga-rice". V Mariboru se je zgodil nastopen slučaj, kakor ga prijioveduj« "Marb. Ztg.": Neka Nemka je kupila iu trgu jajce od neke slovenske kmetice. Jajce je bilo pri kupu č sto navadno jajce, dobro jajce in tudi klopotec ne, dasi ga je Nemka po vseh pravilih umne gospodinje tresla. Ko pa pride ta nemška gospa domov iu si jajce še enkrat o-gleda, narodi se ji črno pred očmi. Na jetentna razsoje-vati v takih jajčjih vprašanjih, in pokazala grozno jajce. "Marbnrga-r čni'' urednik je odkupil jajce in ga obljubLl porabiti v boju — proti Slovencem! Kes je napisal uničujoče besede, .s katerimi smo Slovenci silno udarjeni in vsled njih izročeni gotovemu poginu. Jajce si vsak Nemec zrlasui pa Nemka lahko ogleda \ imenovanem urcdn&tvu in jc "Marburgaričin" urodii k vedno na ra'Z]x)lago natančno pojasniti, kako je prišel do tega znamenitega jajca. Nam se pa dozdeva, da je "Mar-burgaričin" urednik sam izvalil do-tično jajce z grozn m napisom in misli zdaj delati nekaj pulile reklame za svoj vaenonški list. Kaj se vse najde v morju. Ribiča Anton Piljavič in Mihael Sklaver v Trstu sta svojo mrežo j>otegnila iz morja, nasproti Lloy-dove palače ndki kovčeg. R biča sta kovčeg izročila policijskim agentom, ki so ga nesli na policijo. Ko so ga tam odprli', so našli v kovče-gti dve knjižici hranilnice "Cassa OlllO bolezni moško ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni l)r. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O ri sniei se lahko vsak preprifa nko sr> sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. |t<>« IH.l. hurbert >n, O. Spoštovani gospod lil zdravnik Dr. E. C. Collins New York. .Leto je minilo, kar ste mi posijali Va*a zdravila, katera sein po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes Čutim popolnoma zdravega, /.1 kar se Vam nešteto krat zahvaljujem, Z vsem spoštovanjem Jakob Znsrar, P>ox 111, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. \'am naznanjam o bolezni mojepa deteta, kate ro j»> popolnoma ozdravilo kar je Vaš.; dru^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več I\e izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trifd in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box P r, Po, t City, Pa. Zniora j l-ojsiki! z;.k j da bolujete in trpite? Vse vase bolezni, I r p loilj II in slabosti tO ao o; i ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse dru« podrobnosti ter pi nio naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. mm li.il« M 140 W. 34th St, ' Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnepa ozdravljenj 1. — Za tist , kateri želijo nami oselmo priti v ta zdravniški zavod, je i>:ti T.'prt od 9ure ajutraj do.6 ure popoludnc. Ob nedeljih in praznikih od 10 uri; dopolndne do I. popoludne. New York, N. Y. NAJEMNIK VAN A, Izdelovalca sodovieo mineralne vode in drugih noopojnih pijao. ^2 -8-1 Fiek St, Tel. Canal 1405 Import i ran tobak iz Btare domovine. V zalogi imam po 7, 8, lil in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. V0K0UN, 544 HI lie Islnd Ave. Slika predoeuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovjo jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. (Jj* | A A A Te vrsto ura stane lo W V obilo naroČilo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison H t. Chicago, IU. h pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na U V. Konda-ta, Str., Chicago, ill. 669 Loom is POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vinka j rdoba je h po in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše sliko v naravno velikost The Reliable Photograph. 391-393 Blue Island Ave. vofal f4. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883 PHONE CANAL 287 Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom Bvoj lepo urejeni —SALOON« z dvojnin kegljiščem iu hiljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fino likerje iu prodajam izvrstno Binodko. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Litflin in 20 ulice in Bluo Island Ave. Chicago, HI. Vsem rojakom priporočam svojo fino utejeno na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in Bolidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- šel. C. HOFBAUER. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ^Salooiu Točiva vedno sveže pivo in pris-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava brata Košiček 590 S. Centre tie, Chicago. III. _______ 00873406 Potujočim rojakom po Zdr, državah,"onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "Baloonu" vedno svežo najfinejšo pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, III. - -A —-f) ^ j- - Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1,00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street / Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU ce uživa, ako sta moi in žena popolnoma zdrava, Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavila zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki jedno prebavlja, ako le rabi •, 1. • Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospefeuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponatejaii, d« bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izbortto prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni. » » • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. tOflEPB TRIM KB'a 1 ju0i»tjm» V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielilet: Tritterjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. J ATLAS BREWING CO. L slujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje nujliolje pivo iz Češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER | MAONET | ti RAN AT | lUzva/.a pivo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi se obemiti do nns, kajti Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. .ittitHt^ttttthtittlttlftlttlftlttlllllllnlMlTTltrlTTlT Največja slovanska tyrdka Eniil Bacltman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Jakob Dudenhoefer VINOTRŽEC 339 Grove Street, Priporoča rsim slovenskim Balonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi lift-portiraiia vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P,J.Dedku h jo pooblaščen sprejemati naročila in denar. RAZNO. Kuka farbajo n$csttte ljudi? Nek: človek, ki mu, je bilo treba denarja, je in.serir.il v časopisih: "Najzanesljivejše sredstvo,, s ko-jim si more vsakdo jxxlaljsaiti življenje, pošljem za dve kroni. Vsakemu, ki dokaže, da moje zdravilo ne^ipamaga, plačam stx,»krat več.' Na ta insenalts so "padali ljudje no ter", da je bilo veselje in kmalu tu-d denarja dovolj. Prebrisani mož je 'dal na papirček natisniti in kot tiskovino razjioslal sledeči svet: '"Vrtani vsak dan eno uro prej, nego običajno! V -panju itak prav za prav človek ne živi. Ce tedaj vstane te vsak dan uro prej, prido-bie na leto 365 ur, v 10 letih že t«J leta. 7.a to'1 ko bo Vaše življenje daljše." 1 Kite c mule goni k vrelec. Francoski učenjak Madeuf jc iskal kače, ker jc rabil strulp za znanstveno raziskavanjc. V goratih krajinah Auivergne; kjor jih je zasledoval, se naihaja mnogo kač. a 'čudi! se jo učenjak, da jih je bilo največ na primeroma malem o-zemlji in to vedno na isterfn mestu. Posebno po zimi in t in od tem pro-torom vrelec, čigar toplota je bila 47 st. in ki je ogreval zemljo tdo površja. Tako je bila ugartka rešena. Menice jc pomtrcjitl 4-'let ni Ivan Gabrov ;c iz Zgonika na Primorskem, Ogoljujfal je na ta 'način par italijanskih zavodov v Gorici za 3200 K. Obravnava se je vršila že novembra pr. t. pred goriškimi j>orotniki in je bil Gabro-vec obsojen. Ker je pa vložil ničnostno pritožbo, vršila se je v ponedeljek nova razprava, pri kateri dobil 2 in pol leti težke ječe. Črnagora in Rusija. Meseca marca bi imel angleški kralj Edvard posetiti črnogorsko pristanišče Bar'in se tamkaj sestati s črnogorskim knezom Nikolo. Ta paset jc bil v zadnjem hipu odpovedan, ne da bi sc vedelo zakaj. V tej zadevi nam piše prijatelj našega lista iz Kotora to-le: Preteklo leto so se vodila med Crnogoro in Angleško tajna pogajanja, ki so se v prvi vrsti tikala črnogorskega pristanišča Bar. Angleška bi rada dobila to hiko v svoje roke in je ponujala Črnogori za to najrazličnejše udtibnosti in koncesije. Kouč-nu sta se Črnagora in Angleška zedmili, da se hika Dar prepusti; Angleški proti temu, da tla Angleška črnogori majhno vojno brodo-vjt", jxxlpira črnogorsko politiko na Balkanu in ji "dovoli redno denarno IHHlporo. Ta ]>ogodba jc bila žeper-fektna. treba bi jo bilo podpisati siiano še dbema vladarjema. V" to *vrho lil moral priti meseca marca kralj Edvard) v Bar in se tam sestati s knezom Nikolo. Za to tajno .jKDgcidba jc konično zvedela tudi ru-kska vladi, ki ni bila samo presenečena, ampak tudi ik) skrajnosti o-gorčena. Črnagora je sprejemala doslej za vzdrževanje svoje stalne o vročili tleh cb reki Ganges, da bi kaj ustrelil. V duhu jc obžaloval, da ni prišel par let jKiprej, preden iso v tej pokrajini iatrebili tigre. V teh misliti mu pale odiadej nekaj na pleča s tako .1 !o, da je 'kakor nezavesten padel na obraz. Ko se je ojiomcgel ter se hc|KuIel za dosno ramo ter ga skokoma odvlekel v goščavo. Od bolečin iu strahu je izgubil zavest ter •e: zavedel šele potem, ko je ležal med dvema imladinna tigroma v, njihovem ležišču. Mlada tigriča sta ga valjala po tleli, ga lizala in, udarjala s tačicami |x>njem. Kopa se je hotel s težavo vleči k bližnjemu drevesu, je skočil takoj k njemu stari tiger ter ga-privlekel nazaj, k mladičem. Sedaj je šele zadobil popolno zave««, da je U videl, da mu preostane edina rešitev nabita pu-Iška, ki jo je še vedno trdno držal tv roki, Z veliko previdnostjo je za-isukal cov proti staremu tigru, ki »-e je leno grel ua sohicu, ker je gotovo pred kratkim dobro obedo-ival. Ko pa je hotel puško priitisni-•li k.rami, je začutil strašne boleči-kne, kajti pleče mu je bilo zdroblje-tno. Vendar se je previdno priplazil za kaikih pet korakov do tigra, marav.ua! cevi med pleča in itzprožil. »Tiger jc planil pokoncu, ]>otcm \kl •z vso težo padel zraven lovca rta »tla. Bil jc v srce zadet. » lituctfethtna morilka. Od dne 12. aprila so i>ogrešali loletnega sinčka posestnika Appela 'v Diestclhofu na Nemškem. Brez-'uspešno so ga iskali. Nedavno pa ter je vsled tega kar ikor nalašč za kače. Kače niso strupene, a goje 'se zaradi olja, ki ga dobivajo od njih kot zdravilo zoper rovmatizeim. Z vjetih 'kač se sleče koža, nato se pečejo kakor slanina-4 )lje (mast), ki se dobiva na ta na-o'n, je gosto in težko, ter neprijetno diši. Povprečno se pripravi vsako leto u>o 2000 kač za olje, ki dnjo •le kakih 75 litrov olja. 1 NajiUnick prinesel srečo. 1 Neki ajvtomobilist je našel v Tri-denttu na cesti v povoje zavito dote, ki ga je pcibral ter gu hotel iizročiti v varstivo najbližjomu krčma r ju, iKrčmar pa se je otroka branil, na-ikar se ga jc usmilili navzoči Ikmet iRizzi, ki je imol že doma kopico svojih otrok. Ko je njegova žena najdenčka ratzviln, je našla v po\x>-ijih bankovcev za 13,000 K. Dose--rinatarc", je bila ožja rojakinja 'Franca Asiškega.^a katerim je ro-'jila kot 18 let na deklica. Ker jc 'Mrančišek ni mogel zaradi ljudi pri 'sob c&drŽHvaiti, pomagat ji je usta-'noviti reil, ,pri katerem je bila Klar-Ya 40 let prednica. Tekla vedno je bolehala ter je hneU annogo pri-Vazni. Po cele ure se je zaupno po-'gm-arjalti s KrLsitom, a jokala je koliko, da je dobil končno sam bu1-'dič usmiljenje iiz njo, prika/zal se ji 'je nannroč tor ji. rekel: "Se očr si Imtš iz jok al a ; varuj vendar luč svo-'jib Oči!" K;iikor vidimo, je bil u-'"miljen in panieten huklič. Tocta 'Klara mu je nagk> odgovorila: v'K(kovedali, rudeč kot puran in o-.tal je tudi tak. "Oj, ti grdi hudič ti," je zaupil in i>ograbil jkj poluprazni steklenici na mizi, ;*kaj tako boš meni pel, ti, ki samo takrat nisi kradel, kadar krasti nisi mogel!" Ostra- ta beseda je -šla Kremenu do živega. Vstal je, ter — kot dober učenec kaplana Lavrenčiča — prijel nekako sumljivo za stol, rekoč: "Se eno mi zini, pa te oplazim !' Literček v Krtačarjevi roki se je nagnil v tem in črni tirolski peti-jot se jc zlil po rumeni deski, potem pa na trebuh Koz'ci, ki je slonel ob mizi. Da bi dragocena kapljica ne prišla v nič, podstavil je kozarec, da bi rešil, kar se je dalo rešiti. Pri tem pa je Kožica zdiho-val: "Ali je ni škoda te pijačice!"' Prej kot ne bi se bila udarila Kremen in Krtačar, da ni tedaj prihitela v izbo Kruljačeva, ter .-.pregovorila: "Gospod gredo!" Vse je utihnilo, Kakor klasje katero podira sapa, sta padla na stol Krtačar in Kremen. Hinavec Koz ca pa je začel napravljati velike križe po svojem obrazu, ter se jc delal'm obnašal tako, kaikor da je ta poštena družba ravno nehala moliti, ko je prihajal gosjiod. "Katerega pijete?" je bilo prvo vprašanje gospoda Petra, vstopiv-šega v odborniško čumnato. "Katerega prinašaš na mizo, Uršika?" je bilo njegovo drugo vprašanje, združeno z nami že znanim roko-tleskom po brezimnem delu Urski-negaj telesa. Na to je pograbil na mizi stoječo |>olno kupico, jo dvignil proti stropu rekoč: "Zdaj pije dom in its vobiscum I" S temi besedami jc zlil prav stro-kovnjaško vso tekočino v globoko, globoko svoje grlo. Nehote pa se niu> je zavil obraz in za ječa) je: "Primarirha! ta lašika godlja ni za nič! To je za kmeta, a ne za odbornike in gospode t" V teh svojih besedah pa je opazil gospod Peter nekak izvrsten do-vtip. In pričel se je od vescljai tolči po tolstih bed rib in svojega .'meha ni mogel prej ustaviti, dokler se ni z znanim rokot leskom potolažil razburjene duše. In smejala se je Uršika in smejal se je zbrani odbor. Kaša pa/ ?.i je dal duška z besedami : "Prav so rekli, gospod: "Uršika, prinesi onega po 32!" "Oni jx) 32" je bilo najimenitnejše vino moravškega. konsuma. Nekak mojstrski kletarski izdelek, v katerem so si roko podajali vsi opojni elementi cele zemlje. Nekaj žveplja, Veliko špidita in morda še celo nekaj vitrijola, ali hudičevega olja! Z jedno besedo, v tem "vinčku"' je bilo združeno vse, kar daje zadnje vdarce tako možganom. kakor želodcu! Koliko pa je bil.v sorodu z vinsko trto, to je pa manj razjasnenot Ali vzlic temu je Boltažar Žeja, prvi moravski žga-njepivec, poskočit visoko od tal, ko ga je izpil prvo kupico! In zavnsr kal je: "Pri moji duši, ta peče, ta je skoro tako dober kot 'šnops'!" Ob roki strokovnjaškega tega izreka prišel je "oni po 32" v posebno slavo pri moravskem občinstvu. Splošna sodba je bila, da jc vino zategadelj tako dobro, ker človeka skoraj ravno tako hitro upijani kot žganje. Tega vina naročit je gospod Peter pet litrov na mizo! In Urška jih je tudi prinesla. Na to se je nadaljevala odborova "seja". "Možje," je spregovoril Peter, "zbrali smo se, da sklenemo račune, in da vidimo, kalko stojimo ob koncu prvega leta." In gospod Peter je pristopil k veliki omari, in odprl jo je s skorajj večjo poboanostjo, kot je odpiral tabenvakel v cerkvi. Iz nje pa je nameta'1 na rumeno mizo nekaj sftariih Blatznikovih pratik, 'iickaj starih koledarjev Mohorjeve družbe in nekaj starih šematizmov ljubljanske'knezoškofije. To so bile trgovke knjige moravškega kon-sumnega društva! Peter je priče! odpirati, seda'j šetuatizme, sedaj pratike, sedaj koledarje. Povsod je bilo na posameznih straneh vpisanih nebroj številk. Drug bi se v ti zmesi ne' bil spoznal, a gospod Peter je trdil, da se v ti zmesi spozna prav dobro. Ko so možje videli, da hoče go->[kxI Peter položiti račun, spregovori oče Kremen: "Ali bomo res žalili našega gospoda?" Oče Krtačar: "Le naj spravijo, gospod Peteri Hitro naj spravijo, ee ne, bom zares jezen I Vi ste naš oče, mi smo pa- vaši otroci! Ali ni taka, Kaša?' Oče Kaša: "Ta bi bila lepa I Se rajtengo naj bi nam gospod dajali! Čemu tudi I" Oče Kožica: "Prav res, čemu tudi ! Alt so bili goi|>od že kdaj zaprti ali so morda kak goljuf, kak slepar, he? Koj niti eno pnisolim, kdor bt zahteval rajtenge!" Oče Kaša: "Kar so gospod na-rajtali, je prav, jc prav!" Soglasen s»klop: računi so odobreni, gospodu Petru pa se izreka zahvala in zaupanje odbora. Pod vse to so se napravili Štirje debeli in tolsti krrži, v znamenje lastnoročnih podpisov štirih odborurkov moravškega konsumnega društva. Trgovske knjige pa so -e iznova podale v staro oiiuto, da v nji poČK vajo — za jedno leto! — V tem se je izpraznilo omenjenih petero literčkov. A Uršika je na gospodovo povelje prinesla novih petero. Vsi — in gospod Peter ne najmanj mej njimi — so bili veseli, da se je težavni posel ako hitro im tako srečno dodelal. Zategadelj so junaško pili, posebno tudi zategadelj, ker se je bilo po Petrovih besedah prvo leto prav dobro dokončalo. Toraj je odprl oče Kaša široko svoja' usta, ter spregovoril: "Dobro se imamo, pošteno dobro se imamo!" In Kožica je dostavil: "Da bi pa )ita naša volja še boljša, bi prosil neka-j gos[>oda, če bi mi ne zamerilo," "Ti bi rad gledal moje 'vrete-i\o[, dlaka dlakasta!" se je zasmejal Peter, ki se je rad kazal s to svojo predstavo, če je bil prav zidani vo- Ije- "Jaz tudi tako rada gledam! jc zaihtela Urša Kruljačeva. (Dalje prihodj 4 % Zdravniki verujejo vanj. V bolnicah in svoji zasebni praksi rabijo in priporočajo zdravniki (2) DJUUET ASCHOR PAIS TOL« Dr.J.M.Thompson, 38»i Clin-toil St.,Brooklyn, N.Y., piae: Jaz sem v svoji praksi z Dr. Kickterjevim Anchor Pain Expellerjem ozdravil bolnike od revmatizma < členki h,proti na, in nevralgije na čndovit način, kar s tem vestno potrjujem. 25c in 50c. ■fl« Pri vseh lekarnarjih L\A F. Ad. Rich ter & Co. >|r 125 Pearl st. New York — 024 So. Centre A vo. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. ob-oiuBtvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnegu blaga v izdelovanje novih oblek kakortudi v popravo Btnrih vso po zmerno nizkih cenah Chicago, III. ROJAKI P0Z0K1 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon«— 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-OTO j>ivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijsko smodite Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Telefon urada Main 3». Telefon stanovanja 2'2 8—Y. Pr. F. E. Hicklin La Salle, III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad iuia nad Strauso-vo prodajalno. Ozdravljenje oH je moja posebnost. Blue Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oblekami in tiopuhiini cenami. Ravnokar prejeli niiio fino zalogo možkih poletnih oblek r najnovejši MODI in razni barvi. Vse naše blago se prodaja za eno In isto ceno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo. < Možke obleke vsili vrst in mod ('EXE 01) $8.50 1)0 825.00 MOZKI KLOBUKI PO $1.50, $2.00 In 83.00. V »5 Cu £ -H 3 * * s CJ OD P. F. SKALA & CO. 320-322 W.lH.St.,prodaja prevoznih listkov ČFŠKA, SLOVANSKA BANKA. Monjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbo jo vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedščiue. Zatopstvo prekuiorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. Ill, 0(59 L« omis SL ter se vabijo rojaki, da se zaupno na nj<'ga obrnejo. ■g B N i°S F*^ Sr £ MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne Binodke. TELEFON ŠTEV. 1373 | |emu pustlfi od novodnih zobozdravnikov izdirati Bvc;e, mogočo so popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali Bre-broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAXD AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 133. Slovi Po Svoji Roddvitdsti ■ NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R .R. > ožilja predoeiva najlepši razgled. Colorado je najrodovitnejša dežela pod solncem, in nikdo naj no zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. Pišite po vozne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, O. P. A T. A. , R. C. NICHOL. deneral Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. 'JiiiL - 'rtf'1'- iAnfar""" —