GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK Leto XI. Hrastnik, 8. 12. 1975 Št. 12 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974). Praznovali smo dan republike Navzoči na proslavi Dneva republike pozorno poslušajo slavnostni govor Drugemu zasedanju AVNOJ sta predhodila še dva mejnika na poti jugoslovanskih narodov in narodnosti v lepše življenje. To sta bila I. zasedanje AVNOJ leta 1942 v Bihaću in pa rojstni dan naše armade 22. decembra 1941 v majhnem mestecu Rudo, ne daleč od tromeje med BiH, Črno goro in Srbijo. Čeprav je od drugega zasedanja AVNOJ, pa do dokončne osvoboditve izpod fašističnega jarma preteklo še skoraj 2 leti. pa moramo ponovno povedati, da ta naš boj še zdaleč mi končan in da moramo še vedno stati budni na branikih naše domovine. Zakaj? Odgovor najdemo ,v zaključnih besedah tov. Mlinarja, spregovorjenih na osrednji proslavi: .»■Tudi v novejši zgodovini, so se v svetu konflikti spremenili v lokalne vojne zaradi kratenja suverenih pravic politične ali nacionalne svobode. Za kulisami teh iger so stali imperialisti ali pa zakrnjeni etatisti. Tudi Jugoslaviji je bilo na njeni razvojni poti izrečenih veliko groženj obeh strani. Jugoslavija je strateško in politično opazovana dežela ter često kamen spotikanja. Rožljanje z orožjem na naših mejah, napadanje in blatenje naše zgodovine NOB in končno omalovaževanje naše notranje in zunanje politike, so bile vedno prisotne metode našega zunanjega sovražnika. Notranji sovražnik pa je poskušal vedno z oblikovanjem (Nadaljevanje ma 2. strani) Osrednja proslava letošnjega praznika, dneva republike je bila v -petek, dne 28. novembra v delavskem domu na Rudniku. V Slavnostni govor ob Dnevu republike je imel tov. Martin Mlinai slavnostnem delu proslave so nastopali godbeniki »Svobode I«, združena pevska zbora »Svobode I in II« ter recitatorji z osnovne šole heroja Rajka, Slavnostni govor je imel tovariš Martin Mlinar, ki je uvodoma med drugim dejal: »Drugo zasedanje AVNOJ, v slikovitem bosanskem mestecu Jajcu, je 29. novembra dalo obeležje največjega jugoslovanskega praznika. Takšen je ta dan že polnih 32 let in takšen bo ostal za naše narode in narodnosti vedno. Takrat je bila rojena nova Jugoslavija. V srcu okupirane Evrope, je na majhnem svobodnem teritoriju, takrat zasužnjene Jugoslavije, nastala prva ljudska oblast z najvišjimi začasnimi organi oblasti. Določeni sò bili temelji bodočega razvoja Jugoslavije. AVNOJ je bil torej odločilnega pomena za nadaljnji samostojen in neodvisen razvoj nove Jugoslavije, njegovi sklepi na II. zasedanju 29. novembra 1943 pa predstavljajo začetek samostojne in suverene poti jugoslovanskih narodov.« 29. november je torej rojstni dan nove Jugoslavije. Toda tudi pot do tega 29. novembra 1943 ni bila niti malo lahka, kakor tudi napori, ki so temu dnevu sledili. Na proslavi Dneva republike so nastopali godba DPD Svoboda I., pevci Svobode L in II., ter recitatorji šole Heroja Rajka Jugoslovanski narodi so ta svoj 29. november pripravljali že mnogo prej. Pravzaprav takrat ni bil važen datum. V srcu vseh naprednih in progresivnih ljudi, na čelu KP in pod vodstvpm tovariša Tita, je globoko v srcu tlela želja, da bi prišlo do tega dne čimprej. Vedeli so, da si morajo ta dan izboriti sami in zanj so se tudi borili. Zanj je padel tudi Ivo Lola-Ribar, voditelj SKOJ. Pot na drugo zasedanje AVNOJ, ni bila niti malo lahka za vseh 140 delegatov, predstavnikov vseh republik in pokrajin. Prehoditi je bilo treba kilometre in kilometre poti, se prebiti skozi številne sovražne obroče in se izogniti mnogim, sovražnikovim zasedam. Čeprav je bila ta pot za marsikoga tudi zadnja, pa je za vse preživele pomenila začetek svobode, rojstvo nove neodvisne in samoupravne Jugoslavije. Kulturnemu programu obeh Svobod in recitatorjev so navzoči občani pozorno sledili Iz dela SKLEPI XIII. REDNE SEJE SKUPŠČINE PODJETJA, DNE 26. 11. 1975 Skupščina podjetja je pod prvo točko dnevnega reda obravnavala sprejete sklepe zadnjega zasedanja in ugotovila, da so bili vsi realizirani. Pod drugo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala razvojni program OZD Steklarne Hrastnik za obdobje 1976—1980 in ga soglasno potrdila. Pod tretjo točko dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo o doseženih rezultatih poslovanja podjetja kot celote v dobi januar —september 1975 in primerjavo z isto dobo leta 1974 in s planom za leto 1975. Skupščina je podano poročilo po razpravi potrdila. Pod tretjo točko dnevnega reda pa je skupščina obravnavala še dopis Službe družbenega knjigovodstva SRS, Ljubljana in s tem v zvezi sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je pri obravnavanju rezultatov poslovanja za obdobje januar—september 1975 obravnavala tudi pismo službe družbenega knjigovodstva o problemih likvidnosti delovnih in drugih organizacij. Poleg proizvodne problematike je posebna pozornost bila posvečena višini zalog raznih materialov, nedovršene proizvodnje in zalog gotovih izdelkov. Ker so te zaloge občutno porastle in so v njih vezana precejšnja finančna sredstva, kar probleme nelikvidnosti še povečuje. Temu problemu je precej pozornosti posvetil tudi koordinacijski odbor na nivoju OZD, zavzel določene ukrepe, predvsem na področju zmanjšanja zalog gotovih izdelkov. 2. Skupščina podjetja predlaga delavskim svetom TOZD in vsem subjektivnim silam, da se vsi na vseh področjih po svojih možnostih vključimo v prizadevanja, da se zaloge materialov, kakor tudi gotovih izdelkov čimprej spravijo v normalne okvirje. Posebno pa velja to za vse tiste vodilne in vodstvene strukture, ki predlagajo nabavo posameznih materialov. Pod četrto točko dnevnega reda je skupščina obravnavala predlog komisije za imenovanje vršilca dolžnosti splošno kadrovskega sektorja in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja jepotr-dila predlog komisije za imenovanje vršilca dolžnosti vodje splošno kadrovskega sektorja in sicer kakor sledi: a) Tovariš Vidovič Franc se za dobo 1 leta razporedi na delovno mesto vršilca dolžnosti vodje splošno kadrovskega sektorja s tem, da se razpis po enem letu ponovno objavi. b) Tovarišu Vidoviču se zmanjša osebni dohodek za omenjeno delovno mesto za 10 % zaradi tega, ker ne bo mogel zastopati OZD Steklarno Hrastnik kot pravna oseba na Sodišču. c) Razporeditev velja s 1. 12. 1975. Praznovali smo dan republike (Nadaljevanje s prejšnje strani) frakcij v ZK, pa naj bo to v smeri liberalnih ali etatističnih gledanj. Obema je trn v petah takšna Jugoslavija, kot je danes, suverena in samoupravna, saj je glavna prepreka za vzpostavitev suverenega vpliva posameznih velikih sil v Sredozemlju. terem živijo. Računajo, da je naša samoupravna socialistična demokracija tako labilna, da je v njej možno ustvariti anarhijo. Računica brez krčmarja. Naše politične sile in ves delavski razred stojijo čvrsto na braniku zaščite svojih pravic,- ki jim jih je Udeleženci proslave Dneva republike v hrastniškem delavskem domu 30 let svobode nam more biti čas izkušenj, ki nas uče, da se moramo pripravljati tako, kot da bc vojna jutri, želimo pa je nikoli. Notranji in zunanji sovražnik tudi v zadnjem času manevrirata in dvigujeta glave. Še vedno vsi ti ne razumejo časa v ka- bala zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ in naš zgodovinski 29. november. Ta bo proslavljen letos še posebno svečano, saj ga slavimo v jubilejnem letu naših zmag — 30-letnici svobode in 25-letnici samoupravljanja. Prejo Pod isto točko dnevnega reda je bila, obravnavana še odpoved delovnega razmerja tovariša Mlinar Martina, vodje komercialnega direktorja in je bil sprejet naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je potrdila sklep odbora za razmerja iz združenega dela in kadre DSSS, da tovarišu Mlinar Martinu preneha lastnost v združenem delu v Steklarni Hrastnik z 31. 12. 1975. 2. Imenovana je bila komisija za razpis prostega delovnega mesta »vodje komercialnega sektorja«: a) Marčen Alojz — predsednik b) Boltin Ida — član c) Kavzar Janko I. — član. Pod peto točko dnevnega reda. je skupščina obravnavala predlog samoupravnega sporazuma med. OZD Steklarno Hrastnik in OZD Splošnim trgovskim podjetjem Hrastnik in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je obravnavala in potrdila samoupravni sporazum med Splošnim trgovskim podjetjem Hrastnik in OZD Steklarno Hrastnik. 2. Za podpisnika sporazuma je bil imenovan direktor OZD Steklarne Hrastnik dipl. ing. Mrcina Maks, Pod šesto točko dnevnega reda je skupščina obravnavala sprejeto pošto in sicer: — Pojasnilo k odločbi Službe družbenega knjigovodstva Trbovlje. S tem v zvezi je skupščina sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja se strinja, da se za 415.787,90 din zmanjša ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1974. S tem v zvezi se zmanjša za omenjeni znesek sklad skupne porabe —■ sredstva namenjena skupščini občine za negospodarske investicije. Obveznost v skladu s sporazumom pa se prenese v naslednje leto. — Predlog odbora za sistem dohodka pri OZD v zvezi z dežurstvom je skupščina sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je sprejela sklep, da 'se za dežurstvo na nivoju OZD Steklarne Hrastnik prizna nadomestilo v višini 250 din. 2. Strokovna služba pripravi seznam oseb, ki bodo dežurale, s kratkim opisom delokroga. — Predlog komisije za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev v. zvezi z odpisom elektromotorjev in vodnih črpalk. Skupščina je sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je sklenila, da se izvrši odpis naslednjih elektromotorjev in vodnih črpalk: Elektromotorji: RK 322797 11 KW 2890 obr./min. RK 168532 7 KS RK 333782 2 KW 700 obr./min. Vodne črpalke z elektromotorjem: Tip EVC-65 Tip EMP Tip EMP Črpalka Črpalka št. 772919 (enofazni) št. 336946 (enofazni) št. 336951 (enofazni) št. 336947 (trofazni) št. 340112 (trofazni) črpalka-elektro motor brez -stator ja (trofazni). — Predlog komisije za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev v zvezi z odprodajo odpisanih elektro motorjev in inventarja. Skupščina je sprejela sklep: 1. Skupščina podjetja je potrdila predlog komisije za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev v zvezi s prodajo odpisanih elektromotorjev in inventarja naslednjim članom: Jamšek Darko — elektromotor 0,4 KW, 680 o/min. za 180 din; Zagorc Štefan elektromotor 0,74 KW, 1420 o/min. za 220 din; Kreže Anton. — elektromotor 1,0 KW,, 1400 o/min. za 120 din; Šinkovec Leopold — èlektromo-tor 1,0 KW, 1380 o/min. za 150 din; Tršek Ivan — elektromotor 2.2 KW, 970 o/min. za 100 din; Golež Anton — elektromotor 3.3 KW, 2800 o/min. za 300 din; Lapornik Edi — elektromotor 5,5 KW, 1400 o/min. za 300 din; Keiner Bruno — ventilator elektromotorja za 100 din; Konček Vlado — namizna tehtnica Maxima za 50 din; Jelenc Miha — namizna tehtnica Beta za 50 din; Mejač Peter II. — namizna tehtnica Beta za 50 din; Kirhmajer Rudi — namizna tehtnica Beta za 50 din; Debelak Franjo — ro-bilni stroj za 150 din; Moder Leopold — strojček za rezanje salame za 200 din. Na tč cene plača kupec prometni davek. — Vloga brodarskega društva Hrastnik in predlog ing. Guzaj Jožeta je skupščina obravnavala in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja predlaga komisiji za nabavo, ocenitev in odpis osnovnih sredstev, da iz-vršijo pregled stanja avtomobila (kombi VW), ki ga ima v uporabi Brodarsko društvo Hrastnik ter predlaga skupščini odpis in izvrši vse potrebno za prodajo. 2. Komisija naj oceni vrednost dvobrzinskih motorjev za dvigala, ki so neuporabna za Steklarno Hrastnik in se izvrši vse potrebno za prodajo. — Skupščina je obravnavala vlogo dežurnih, ki opravljajo dežurstvo na dan 31. 12. in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je sklenila, da se delo v nočni izmeni na dan 31. 12. obračuna tako kot se obračuna delo na dan praznika. 2. Sistem obračuna je opisan v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v poglavju »Delo na dan praznika«. 3. Sklep se posreduje delavskim svetom TOZD, ki ga dokončno potrdijo. — Nabava varilnega aparata za potrebe TOZD IV. Skupščina je sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je sprejela sklep, da se izvrši nabava varilnega aparata za varenje pod zaščitno atmosfero za potrebe TOZD IV. 2. Gospodarsko računski sektor uredi vse potrebno po gornjem sklepu. — Vloga Medobčinskega javnega pravobranilstva Trbovlje št. R 208/75-3 v zvezi z zadevo — prenos gozdov v družbeni lastnini. Sprejet je bil naslednji sklep: (Nadaljevanje na 4. strani) Kako izvajamo program stabilizacije v TOZD II Akcija, ki jo je sprožila SZDL skupno z drugimi družbeno političnimi organizacijami, je tudi v naši TOZD vplivalo, da smo nekatera gospodarsko .najpomembnejše probleme pričeli loidstranje-vati bolj organiziramo in hitreje. Imenovani koordinacijski odbor je izdelal določen program dela, ki je bil obravnavan na vseh forumih in ma zboru delovnih ljudi. Žal pa je bila udeležba zbora delovnih ljudi pri obravnavi te tematike slaba. Vsi prisotni pa so takšno akcijo, ki naj izboljša gospodarski položaj naše TOZD in OZD Steklarne Hrastnik, podprli. Program vsebuje naslednjo problematiko : 1. Zmanjšanje odpadka na planski normativ. 2. Zmanjšanje zamud (okvare strojev). 3. Varčevanje z vsemi materiali. 4. Boljše izkoriščanje delovnega časa. Zastavljene naloge smo sproti zasledovali in o njih razpravljali na sestankih koordinacijskega odbora, na odboru za,plan in gospodarjenje in na odboru za družbene razmere in kadre. Ugotovljeno je bilo,, da se stvari kljub zastavljeni akciji v določenih proizvodnih grupah, predvsem proizvodnji na IS strojih, ne izboljšuje. Zato smo s Strojniki in dzmenovodji opravili določene posvete z namenom, da on; kot osnovni nosilci proizvodnje predlagajo, kaj storiti, da se približamo začrtanemu programu. Nä tej razpravi, ki je bila vsebinsko zelo koristna, se je ugotovilo, da je za tako velik odpadek prisotnih več vzrokov. Glavni pa so; slabo opravljene menjave, slabo vzdrževanje strojev, majhne serije. zahtevani asortiman, slaba strokovnost strojnikov in malomaren odnos do dela. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Izmene se kadrovsko okrepijo z obratovodji, ki naj s sodelavci bolj učinkovito rešujejo proizvodno problematiko. 2. Menjave ta vzdrževanje naj se bolje organizira, predvsem pa je potrebno doseči večjo odgovornost in kvaliteto dela. 3. Mesečni plani se razdelijo na vse štiri izmene, tako da ima vsaka izmena tudi svoj finančni o-perativni plan in ga bo v bodoče vodja izmene tolmačil na seji DS TOZD in utemeljeval z vzroki, ki so vplivali, če mi bil dosežen. V kratkem bo v obratu tudi grafikon, kjer bodo vsi lahko tekoče (dnevno) spremljali doseženo realizacijo po izmenah in vrednost odpadka za vsak plan. Ocenjujemo, da bo ta grafikon ustvaril pri ljudeh še večji interes do dela. Smelo trdim, da so doseženi določeni uspehi, da se je izboljšala proizvodnja, da ise je manjšal odpadek, saj je operativni plan za mesec Oktober z 109 %. Vendar nas čaka še veliko dela, menim, da bo za boljše delo v našem TOZD potrebno narediti tudi določene organizacijske spre?-memtoe. Potrebno bo sedanji togi sistem nagrajevanja zamenjati z novim bolj stimulativnim — velja naj načelo plačilo po delu. Prepričan pa sem, da samo ana- litsko ocenjena delovna mesta ne zadostijo, pogoju plačila po dejansko ustvarjenem delu. Dotaknil ibi se še tako imenovane skupne problematike v OZD. Z reorganizacijo ob ustanavljanju TOZD je kolektiv upošteval vsebino nove ustave in se v skladu s sprejetimi načeli tudi organiziral. Seveda so s tem nastale precejšnje kadrovske spremembe, ki pa zahtevajo določen čas, da se ljudje na novo delo privadijo, precej pa se je menjala tudi vsebina dela na določenih delovnih mestih. Verjetno smo že ta uvajalni čas prebrodili tako. da bodo efekti dela v bodoče večji. Predvsem mislim tu na dolge sestan* ke, ki tu vzamejo toliko časa, da se strokovnemu delu vodenja ne moreš zadosti posvetiti, kar ima velik vpliv na poslovni uspeh. Kakšno je sodelovanje med TOZD in posameznimi službami. Verjetno še nekateri posamezniki niso dojeli vsebinskega smisla nove ustave in ustanavljanja TOZD, da delavec neposredno Odloča b rezultatih svojega dela, to je o ustvarjanju dohodka — s tem, da je v samoupravnem sporazumu TOZD Steklarne Hrastnik zapisana neomejena solidarnost. Iz tega sledi, da vsak TOZD samostojno odloča o u-stvarjenem dohodku, seveda v določenih okvirjih. Vendar zaradi zapisane neomejene solidarnosti mora biti interes vseh TOZD. da dobro sodelujejo in dosegajo čim-boljše efekte — zato naj vsi tisti, ki bi radi ustvarili nekako vzdušje slabega sodelovanja TOZD, s tem prenehajo. Obračuni so po TOZD narejeni za pismene tudi razumljivo, iz njih je razvidno poslovanje vseh TOZD. Zato kritika posameznikov do obračunov ni utemeljena. Precej kritike je tudi na račun zalog gotovih izdelkov ‘iz TOZD II. Spet moram povedati, da je takšna pavšalna ocena: vsa roba od avtolmatov igre ina zalogo1, ml jih pa ži'vimd, neutemeljena in do vseh, ki delamo v TOZD II, nesramna. Dejansko stanje zalog po posameznih proizvodnih grupah je naslednje: . Če primerjamo podatke proizvodnje IS s preteklim letom, ugotovimo, da so se zaloge te proizvodnje zmanjšale, to je dejansko najmočnejša proizvodna skupina. Kako je z zalogo kozarcev iz stroja H-28? Tudi ta proizvodnja je v letu 1975 imela na domačem trgu rekordni plasma in so zaloge normalne. Proizvodi stiskalnic: Z montažo novih kapacitet je bilo omogočeno, da se deficitarna roba na jugoslovanskem trgu izpopolni, predvsem so tu mišljeni servisi. Ker se posamezni servis «kompletira v skladišču, je potrebno, da je celotni asortiman na zalogi, kar pa zahteva večje 'zaloge. Ocenjujem pa, da prodaja pi'ešanih izdelkov predvsem na domačem trgu ni zadovoljiva, omeniti želim še to. da ima naš ekspedit željo, da robo naklada direktno iz obrata. Vsled tega in vsled natrpanih skladišč pa se roba zadržuje v obratu, kjer nastane doldatnE lom, trganje embalaža, jasno to slabo pripomore k stabilizaciji in ljudje upravičeno kritizirajo. Poseben problem in predmet kritike pa je zaloga kelihov. ki je dejansko vse večja. Verjetno ja za takšno stanje vzrokov več. Kot so slabše Itržne razmere doma in v svetu, velika konkurenčnost. Nesporno pa je tudi, da se je komerciala kot sektor za to proizvodnjo slabo organizirala. slabo ocenila dejansko potrebo trga po tej robi. Iz poročila Zagrebškega velesejma je razvidno, da se bo v kratkem prižgala prodaji kelihov zelena luč, vendar zopet slabo kaže. Pripravlja se določena razširitev asortimana predvsem za izvoz. Leto 1975 se približuje krjiju, hlkrati z njim se izteka tudi leto inovacij. Prav o tej dejavnosti želim spregovoriti v svojem članku. Novatorstvo je dejavnost, o kateri se čedalje več razpravlja in piše, skratka posveča se j:i 'vse večja pozornost. In to ne brez vzroka. Vsaka še tako majhna na prvi pogled nepomembna inovacija se nam v perspektivi krepko izplača ta s svojo prisotnostjo pomaga ipri povečanju produktivnosti, ki je za nas tako važna. Zato sem mnenja, da je treba to dejavnost podpirati in vzpodbujati, iker bomo le na ta način prišli do željenih rezultatov. Tu imam v mislih predvsem to, da vse zaposlene, predvsem pa neposredne proizvajalce vzpodbujamo k tej dejavnosti, ki lahko igra tako važno vlogo pri naši ne tako enostavni proizvodnji. V OZD Steklarna Hrastnik imamo izdelan pravilnik o tovrstni 'dejavnosti, ki precizno u-rejuje vsa vprašanja v zvezi z inovacijami, racionalizaciji in no-vatorstvom. Žal smo se tega pravilnika v preteklosti redko kdaj poslužili, preprosto zato, ker ni bilo s strani zaposlenih željenega odziva za to vrsto dejavnosti. Vzrok za to lahko iščemo predvsem v premajhni informiranosti Vendar mislim, da to ne bo v celoti rešilo problema. Prava rešitev je ta, da naš kelih sprejme domači trg kot primarnega. Upajmo, da bomo tudi ta problem uspešno rešili, seveda ne s kritiko, ampak s sistematskim in vztrajnim delom. Vsem zaposlenim v TOZD II, kakor tudi ostalim pa bi Svetoval. da vsak na svojem delovnem mestu vzorno opravlja delovno dolžnost, da doseže čimvečji efekt dela, kar je glavni doprinos k stabilizaciji. Vodja TOZD II Ing. Žagar Anton ljudi z vsebino pravilnika o inovacijah. Mnenja sem, da bi z večjo informiranostjo ljudi o tem le-te vzpodbudili k tej dejavnosti, ker ta pravilnik, kot sem že prej omenil, urejuje vprašanja s tega področja vključno z nagradami oziroma z višinami nagrad avtorjem. Za primer naj navedem, da je rtov. Brilej Drago Za svojo inovacijo bil po pravilniku upravičen do enkratne nagrade v višini 10.000 dinarjev s tem. da se je po svoji lastni presoji odpovedal avtorski pravici in jo odstopil OZD Steklarni Hrastnik. Mislim, da ta znesek za njegovo presitezbilno naprava na liniji kelihov nikakor n; previsok, obenem, ipa tudi ne tako majhen, da ne bi vzpodbudil njega in pa še ostale nadarjene za tovrstno dejavnost. Primer tov. Brileja ne bi smel ostati osamljen, temveč naj bo za vzgled ostalim članom kolektiva, da te dejavnosti ne zanemarijo. Tudi v preteklosti so že bili primeri raznih izboljšav, ki pa niso naletele na potreben odziv ta zato niso bile registrirane. Vrok je bil predvsem v tem, ker še nismo imeli izdelanega pravilnika, pavšalno ocenjevanje vrednosti posamezne izboljšave pa je zelo kočljiva zadeva. (Nadaljevanje na 4. strani) Izteka se leto inovacij, racionalizacij... Nov tip vlagalca izdelkov v hladilno peč, ki deluje izključno s pnevmatsko regulacijo gibov. Poleg stroja je avtor Marjan Javoršek NEKAJ BESED O TOZD-4 Predelava stekla ne temelji samo na osebah, ki to steklo predelajo v končni izdelek, temveč je še cela veriga ljudi, strojev in naprav, ki to delo omogočijo. Zgodovina 'Steklarstva govori o ..umetnikih — ročnih oblikovalcih stekla, katerih umetnosti jim ne smemo oporekati še sedaj, vendar tudi na tem področju tehnika izpodriva ročno delo. Iz leta v leto se porajajo novi stroji za predelavo steklene mase, novi stroji za dbdelelvo kovliln, nove naprave za pripravo zmesi, novi talilni objekti in še bd lahko naštevali. Omenim naj svoj spomin, kakšna je bila tovarna leta 1953 — stara, lesena, nasploh dobro se moram zamisliti, da si pridobim v spomin staro sliko. Tudi delo, kar se tiče izdelave orodja, je povsem drugačno. Stare stroje so zamenjali novi — novejši, tempo dela je hitrejši In tudi kvaliteta izdelave mora biti prilagojena novim napravam v proizvodnji. Spominjam sa, fcafoo so včasih strugarji ročno stružili modele za krogle, oble in druge komplicirane oblike, kako so cizelerji ročke za vrčke obdelovali z vrtanjem, kar zdaj enostavno obdeluje kopirni rezkalni stroj, kako so cizelerji tolkli z 1 kg težkim kladivom, kar zdaj pretežno obdeluje z ividia rezkarji. Tehnika napreduje, res na nekem področju hitreje, toda naprej gre povsod. Uvod sem namenil prav zato, ker smo v strugar-ski delavnici zamenjali stružnico »WOTAN« ZIMMERMAN WERKE D i s e 1 d o r f iz leta 19.27, kljubovala je 48 let izdelavi najtežjih orodij za plafonere in preše. V letu 1927 jo je v delavnici sprejel tov. Koritnik Prane. Na njej je delal vse do svoje upokojitve. Stružnica je -bila za tiste čase moderna, vendar primerna tedanjemu času. Z leti so se pojavljala dela, oz. oblike, ki jih je bilo ročno na stružnici težko Iz dela samoupravnih organov (Nadaljevanje z 2. strani) 1. Skupščina podjetja je sprejela sklep, da se gozdne parcele prenesejo v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana — obrat Trbovlje. — Skupščina je obravnavala predlog tovariša Ludvika Rancin-gerja II. v zvezi z izplačilom odpravnine in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je sprejela sklep, da se 45. člen pravilnika o delitvi OD dopolni in sicer: Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj v višini dveh povprečnih OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu se izplača ob odhodu v-pokoj. Razlika nad dvema povprečnima osebnima dohodkoma se izplača upravičencem ob pogostitvi, ki je vsako leto za 29. novembra. Gizela Habjan speljati. Koritnik Franc si je zamislil in izdelal mehansko kopirno napravo, s katero smo tedaj rešili marsikateri problem in to napravo uporabljali do sedaj. Se je bila ohranjena, da služi svojemu namenu, saj je na njej delal do upokojitve tov. Knez Mirko in še nekateri drugi. Z preusmeritvijo proizvodnje pred leti na izdelavo vse večjih raz-svetljavnih teles im s tem težjih in bol kompliciranih orodij, nam je narekovalo misliti na nakup nove 'stružnice s kopirno napravo. Ko smo opremljali tovarno z avtomati za predelavo stekla, smo vzporedno opremljali tudi orodjarno s stroji. Glede financ smo porabili ma boljšo opremo za TOZD — I, kar smo tudi kasneje občutili sami, saj smo zahtevnejše stvari in večje morali dajati v obdelavo celo v strojno tovarno Trbovlje (STT). Tudli ta potreba se je uresničila, saj smo dobili moderno stružnico tipa ADA — POTISJE, izdelano po italijanski licenci MORANDO. Da je potrebna dobra oprema za izdelavo orodja nafrekuje že dejstvo, da kupci zahtevajo vse hitrejšo izdelavo orodij, to je, da je rok od naročila do izdelave steklenih izdelkov kratek, posebno za asortimaln modnega značaja. Večje težave imamo prj nabavi sive litine, ker se livarna Ferrali! Žalec me drži vedno dogovorjenih rokov, to pa zato, ker svoj program razšjirjai na druga področja in ostanejo kapacitete za steklarstvo ipremajhne. Na tem področju moramo v letu 1976 napraviti korak naprej. V nasprotnem slučaju si moramo poiskati drugega dobavitelja. Po novih ustavnih načelih gospodarjenja smo ustanovili v steklarni poleg ostalih TOZD tudi TOZD — orodjarna s strugarsko — cizelersko delavnico. V smislu boljšega gospodarjenja smo si zadali v času stabilizacije .več nalog v začetku leta 1975 in sicer: — Varčevanje pri porabi litine: Odpadek smo zmanjšali, ker smo napravili nove priprave za obdelavo polvaljev. Letna poraba sive litine je približno 180 000 kg. Prihranek na odpadku pa 2 — 3 %. — Ustanovitev lastne remontne ekipe: Iz podatkov prejšnjih let smo porabili za popravila strojev letno 120 000 — 140 000 din — u-sluge Prvomajske. V letošnjem letu smo vsa popravila izvršili sami im od planiranih 135 000 din porabili okoli 40 000 din. — V juniju smo v okviru stabilizacije celotnega podjetja korigirali norme in jih povečali za 8 — 10% — Nismo se zavedali, da tudi vsaka KWh nekaj stane, zato so nam ob malicah tekli stroji, gorele luči... Na predlog družbenopolitičnih vodstev smo začeli z akcijo ugašanja strojev im luči med malicami, kar znaša mesečni prihranek 52000 din. — Tudi kar se tiče bolniškega staleža smo prihranili. Iz podatkov za prvih 9 mesecev smo dosegli bolniški stalež 2,65 % od planiranega 5,5 %. Iz podatkov lahko vidimo, da smo nekaj naloeg v smislu sta- bilizacije le realizirali, ne dvomim pa, da se da še kje kaj prihraniti. Odločitev vseh članov TOZD — IV je, da preidemo z letoma 1976 na poslovanje z proizvodnimi TOZD po tržnem obračunavanju, s čimer se vodstva proizvodnih TOZD strinjajo. Po sedanjem (načinu Obračunavanja se efeklti 'prihrankov ne odražajo direktno v TOZD, temveč podjetju kot celoti. Z novim načinom obračuna- (Nadaljevanje s 3. strani) Kot dokaz, da je po tej plati zavel nov veter, je nova inovacija, katere avtor je tov. JAVORŠEK Marjan s sodelavci. Gre za nov tip vlagalca izdelkov v hladilno peč, ki deluje izključno s pnevmatsko regulacijo gibov. Zaenkrat obratuje samo še poizkusno v delavnici, toda po prvih rezultatih sodeč je mnogo boljši, predvsem pa veliko cenejši- qci obstoječih vlagalcav. Izdelam je iz dveh rabljenih cilindrov od IS Strojev, ki bi jih sicer prodali za staro železo. Z razliko od .podobnih uvoženih strojev deluje brez elektromotorja in impulznega bobna, obenem pa je na njem mogoča kakršna koli regulacija hitrosti oziroma dolžina trajanja vanja bi se povečala zainteresiranost za boljše delo, prihranke in vplivalo na boljšo stimulacijo vseh zaposlenih. Ne smemo pa pozabiti, da si s tem nalagamo tudi večje breme v primerih slabega dela, meizvr-ševanja rokov, rizika glede kvalitete materiala' in še mogoče nekaterih drugih, za sedaj nam neznanih primerov. Vodja TOZD — IV Karl Dragar posameznih gibov. Po predvidevanjih naj bi ta vlagalec počasi zamenjal že obstoječe naprave na večini strojev v TOZD II. Tudi ta primer bo pristojen odbor obravnaval in v skladu s pravilnikom njegove avtorje primerno nagradil. Vesel bii bil, če bi moj članek naletel pri članih koldktiva na ugoden odmev s tem, da bi člani dojeli velik družbeni pomen nova torske dejavnosti, kar bi dokazali z vedno novimi prijavami izboljšav, izumov itd. Tudi s tem lahko .veliko pripomoremo k stabilizaciji našega gospodarstva, kar je posebno še v sedanjem trenutku tako zelo pomembno. Koritnik Matiče PONOVNO IZIDE KNJIGA 0 ČRNI ROKI Najbolj iskana knjiga letos pri nas je bila Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Prva naklada 7.000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki zanje še ni vedel, in Jože Vidic se je znova podal po sledovih črne roke, da je knjigo dopolnil. Knjiga je narasla za nad 100 strani im bo ponovno 'izšla 20. decembra. Bralci, ki bi knjigo naročili pred izidom in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180.— dn, kolikor je veljala prva izdaja. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202.— din. Naročila je treba poslati na naslov: Založba Borec 61001 Ljubljana Miklošičeva 28 p. p. 203 Hkrati z naročilom je treba nakazati 180.— din po položnici na račun štev. 50101-603-45772 s pripisom »Za črno roko« Založba vam še posebej priporoča naslednje svoje izdaje: Jože Vidic: ZLOČIN PRI LENARTU 160,— din Vinko Trimkaus: OBVEŠČEVALCI 190,— din Spectator PMAFIJ A VČERAJ IN DANES 185,— din IZTEKA SE LETO INOVACIJ, RACIONALIZACIJ... IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE V mesecu novembru 1975 je bilo glede na predložene točke dnevnega reda, ki jih je predložil izvršni svet skupščine občine Hrastnik, sklicano skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in ločeno zasedanje zbora združenega dela skupščine občine Hrastnik. Na 11. zasedanju zbora združenega dela, zbora 'krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik, ki je bilo 18. 11. 1975, so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so sprejeli osnutek izhodišč za sestavo srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik 1976—1980 v besedilu, kot ga je pripravila komisija za družbeno načrtovanje pri skupščini občine, s predlogi zaključkov izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik k tej oceni. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik priporočajo delovnim ljudem in delavcem v TOZD, OZD, SIS in v krajevnih skupnostih, ki so v novem sistemu planiranja nosilci procesa samoupravnega planiranja, gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja, da bi v prihodnje posvetili večjo pozornost kot doslej, v postopku za oblikovanje skupne politike v družbenem planu, ki ga sprejme občina, republika in federacija. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so zadolžila komisijo za družbeno načrtovanje pri skupščini občine Hrastnik, da le-ta pokrene vse potrebeno, da se bodo uskladitve razvojnih konceptov med nosilci planiranja opravile pravočasno, kar je predpogoj za pravočasno pripravo in sprejem družbenega plana razvoja občine Hrastnik 1976—1980. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik niso imeli pripomb dn dodatnih predlogov na besedilo osnutka resolucije o druž-beno-ekomomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter na osnutek Resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976. Delegati vseh zborov skupščine občine Hrastnik, so sprejeli sklep o podpisu družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Delegati zbora združenega dela, zbota krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep o uporabi 75 % zbranih sredstev v letu 1975 po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer za odpravo neposrednih posledic potresa na Kozjanskem, v besedilu kot jim je bil posredovan s strani izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik. Delegati vseh treh zborov skupščine so potrdili samoupravne sporazume o ustanovitvi naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti v občini Hrastnik: občinske izobraževalne skupnosti, Hrastnik; občinske skupnosti otroškega var- stva, Hrastnik; kulturne skupnosti, Hrastnik; telesnokulturne skupnosti, Hrastnik; občinske zdravstvene skupnosti, Hrastnik; občinske raziskovalne skupnosti, Hrastnik; občinske skupnosti socialnega varstva. Samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti so bili sprejeti v besedilu ter s pripombami in dopolnitvami, kakor jih je predlagal izvršni svet skupščine občine Hrastnik. Delegati vseh zborov skupščine občine Hrastnik so potrdili statute samoupravnih interesnih skupnosti: občinske izobraževalne skupnosti Hrastnik, občinske skupnosti otroškega varstva Hrastnik, kulturne skupnosti Hrastnik, občinske skupnosti socialnega varstva Hrastnik, telesnokulturne skupnosti Hrastnik, s spremembami in dopolnitvami, kakor jih je predlagal izvršni svet skupščine občine Hrastnik. Za predsednika občinskega sodišča Trbovlje so delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik, izvolili Franceta NUN-ČIČA, dosedanjega predsednika tega sodišča. Za medobčinskega javnega pravobranilca so delegati zborov skupščine občine Hrastnik imenovali tov. Franceta ŠERGANA, dosedanjega medobčinskega javnega pravobranilca. Delegati zborov skupščine občine Hrastnik so imenovali za družbenega pravobranilca samoupravljanja za območje občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, tov. Florjana-Cveta PLEVNIKA, roj. 6. 3. 1931 v Trbovljah, stanujočega v Trbovljah, Vo-denska cesta 38. Član izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, je delegate vseh treh zborov seznanil z naslednjimi informacijami: Informacije v zvezi s stanarinami : Na 10. skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 16. septembra 1975, je bilo med ostalim govora tudi v zveži s stanarinami. Na tem zasedanju je bilo rečeno, da naj izvršni svet skupščine občine Hrastnik sproži postopek pri predlagateljih družbenega dogovora o politiki stanarin za spremembo sprejetega družbenega dogovora o politiki stanarin v tem smislu, da se začetne stanarine 31. 12. 1974 lahko do 31. 12. 1975 povečajo do 25 %. S tem v zvezi je izvršni svet naslovil ustrezni dopis na ‘Zvezo stanovanjskih skupnosti v Ljubljani, na republiški sekretariat za urbanizem in na skupnost slovenskih občin. V tem dopisu je izvršni svet skupščine občine Hrastnik navedel med ostalim, da je večina občin podpisnic družbenega dogovora presegla dovoljeno povečanje 25 % na stanarino ugotovljeno v letu 1972; v občini Hrastnik znaša to povečanje 37 %. Izvršni svet je predlagal Zvezi slanovanskih skupnosti Slovenije, ki je bila v letu 1975 predlagatelj družbenega dogovora o politiki stanarin, ki ga je podpisala večina občin v Sloveniji, da skupno s sekretariatom za urbanizem in skupnostjo slovenskih občin prič- ne postopek za spremembo družbenega dogovora o politiki stanarin v letu 1975,. tako da se stanarine, zatečene 31. 12. 1974 do 31. 12. 1975 lahko povečajo največ do 25 %, kar je v skladu z republiško resolucijo in v skladu z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75). Izvršni svet je ob razpravi ugotovil, da glede na to, da so podpisniki družbenega dogovora večina slovenskih občin, posamezna občina stanarin ne more znižati oziroma spreminjati družbenega dogovora, če to ne stori večina podpisnikov. S tem v zvezi je izvršni svet skupščine občine Hrastnik prejel odgovor od republiškega sekretariata za urbanizem, kd pravi: »Glede na vaš dopis št. 68/75 z dne 18. 9. 1975, naslovljen na Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, vam sporočamo, da menimo, da ni razloga za spremembo dogovora o politiki stanarin v letu 1975, ker dogovor ni v nasprotju z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75). Medrepubliški dogovor določa le mejo za povečanje stanarin in komunalnih storitev, skupaj za največ 18 %, za razmerje december 1974—december 1975. Dogovor o politiki stanarin v letu 1975 v SR Sloveniji določa povišanje stanarin za 25 % glede na novo točkovanje iz leta 1972, ne pa na stanarine iz decembra 1974. Tiste občine, ki niso realizirale novo točkovanje takrat, ko je bilo to z zakonom določeno, lahko sedaj, z ustrezno manjšim zvišanjem cen komunalnih storitev v letu 1975, dosežejo takšen nivo skupnega povečanja stanarin in komunalnih storitev, da to povečanje ne presega meje določene z medrepubliškim dogovorom.« Iz tega izhaja, da v letu 1975 ne bo prišlo do spremembe družbenega dogovora in do spremembe stanarin. Informacija v zvezi z gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku: Menimo, da je potrebno, da obvestimo vse delegate občinske skupščine tudi v zvezi z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku. Glede na to, da nekateri občani ugibajo in razpravljajo o razno raznih težavah in cenah, vas želimo obvestiti, da je objekt v peti fazi gradnje in da so zanj zagotovljena vsa finančna sredstva. Ob začetku gradnje je bila skle-njenajpogodiba z izvajalcem del za 11,500.000 din. Rok dovršitve je bil prav tako določen s pogodbo, in sicer 29. 11. 1975, ki pa je bil sporazumno z izvajalcem del spremenjen na konec leta 1975. Glede na to, da so pri izgradnji tega objekta nastopile objektivne in subjektivne težave, je razumljivo, da objekt v tem roku ne bo dograjen, ampak se bo izgradnja zavlekla po vsej verjetnosti za 2 do 3 mesece. Kot objektivno težavo pri gradnji je treba upoštevati težavnost terena, ki je zlasti na tem območju izredno kritičen, zato je bilo tudi fundiranje in ostala dela znatno daljša kot je bilo predvideno z operativnim programom dela. Kot subjektivno težavo pa moramo upoštevati težave s strani projektantske organizacije, ki je s precejšnjimi zamudami dostavljala posamezne izvedbene načrte, tako da izvajalec ni mogel pravočasno zagotoviti in izvajati svojih del po programu, ki si ga je postavil. V skladu z ugotovitvami med izvajalcem del in investitorjem — vedeti moramo, da pri tem objektu zastopa vse investitorje, tj. Ljubljansko banko, Zavarovalnico SAVA, TKI Hrastnik, solidarnostni sklad in skupščino občine Hrastnik — občinska skupščina kot koordinator med vsemi temi soinvestitorji. V mesecu oktobru 1975 je investitor skupaj z izvajalcem del ugotovil skladnost del, kakor tudi stroške gradnje. Ugotovljeno je bilo, da znašajo podražitve nekaj izpod 700.000 dinarjev, da pa bodo znašali celotni stroški gradnje tega objekta okrog 15,080.000 dinarjev. Z vsemi soinvestitorji je bil dosežen sporazum in zbrana dodatna sredstva za pokritje stroškov pri izvajanju del. Odprto je ostalo le vprašanje financiranja ureditve okolice oziroma ureditve ceste mimo tega objekta, ki pa bo predmet razprav v prvih mesecih leta 1976. Informacija v zvezi z gradnjo zaprtega kopališča pri osnovni šoli NHR v Hrastniku na Logu Na zasedanju delegatov vseh zborov skupščine občine Hrastnik, dne 28. 3. 1975, je bila podana obširna obrazložitev o zbiranju sredstev krajevnega samoprispevka in prispevka organizacij združenega dela za gradnjo objektov negospodarskega značaja ter obrazložen predlagani projekt za izgradnjo zaprtega kopališča pri osnovni šoli. Delegati so, poročilo o zbiranju sredstev sprejeli s tem, da je bilo ugotovljeno, da se je v letih 1972, 1973 in 1974 zbralo 4,508.000 din ali 78,2 % več kot je bilo predvideno ob uvedbi samoprispevka. S strani delovnih organizacij pa je bilo v tem času zbranih le 3,634.000 din oziroma 50,3 % več kot je bilo predvideno. Na tem zasedanju je bil, kot že povedano, sprejet projekt za izgradnjo pokritega bazena s predlogom financiranja. Sklenjeno je bilo, da nastopa kot investitor skupščina občine Hrastnik. Prav tako je bil na tej seji podan celotni tehnični opis projekta, skratka obrazloženo je bilo, kako bo objekt zgrajen in kako se bo dalo po zgraditvi objekt koristiti. Predračunska vrednost objekta se giblje okrog 8.000.000 din po cenah iz julija 1975. Predvidevamo, da bo objekt sofinanciran iz 1 % samoprispevka v višini blizu 4.000.000 din. razliko pa bodo prispevale TOZD in OZD v letošnjem letu in letu 1976. V zvezi s pričetkom del velja omeniti, da so sedaj zadeve stekle tako daleč, da smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in da je s podjetjem LESNINA. TOZD »Pristan« iz Ljubljane dosežena dokončna cena. ki se giblje v višini 8.000.000 din im da bo možno z deli pričeti v mesecu decembru tega leta. (Nadaljevanje na 6. strani) SINDIKATI V PRIZADEVANJIH ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI Poziv sveta Zveze sindikatov Jugoslavije vsem organom in organi zacijam sindikatov in zveze sindikatov Občinskim organizacijam dn organom sindikatov in zveze sindikatov priporočamo, da po svojih ustaljenih poteh čim prej seznanijo vse izvršne odbore osnovnih organizacij sindikatov s pozivom sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o nalogah sindikatov v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela, sprejetih 16. oktobra letos ! Na 4. seji 16. oktobra letos je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in ne- (Nadaljevanje s 5. strani) Omeniti velja tudi, da je prispela iz uvoza vsa oprema, tj.: korito, čistilne naprave in vsi ostali pripomočki. S podjetjem »Pristan«, ki bo izvajalo inženiring v zvezi z gradnjo tega objekta, je tudi dogovorjeno, da bo gradnja bazena zaključena in objekt izročen svojemu namenu do 30. 9. 1976. Prav tako bo investitor predal vse posle TOZD »Pristanu« iz . Ljubljane, ki bo izvedlo vsa dela v obliki inženiringa, za kar je pripravljen koncept pogodbe. Informacija v zvezi s postavitvijo oddajnika na Kumu za prenos II. programa RTV Ljubljana Na številna delegatska vprašanja v preteklem in letošnjem letu na skupščinah občin Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Litija, Sevnica, Šentjur, Šmarje, Trbovlje in Zagorje ob Savi glede zagotovitve II. TV programa, nas je vodilo k odločitvi, da smo se na področju 10 občin dogovorili za enoten pristop k reševanju tega vprašanja. V razgovoru med predstavniki RTV Ljubljana,predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter skupščino občine Trbovlje je bilo dogovorjeno, da naj se skliče sestanek predsednikov vseh 10 občin, na katerem bi se dogovorili za skupno akcijo. Ta sestanek je bil 6. junija 1975 v Trbovljah. Na tem sestanku so se predstavniki imenovanih občin obvezali, da bodo pridobili 6,000.000 din kreditnih sredstev za postavitev TV oddajnika na Kumu za prenos II. programa. Glede na to, da ta sredstva ne zadoščajo za realizacijo investicijskega programa, so se pri izvršilnem odboru, republiške konference SZDL dogovorili, glede na to, da je ta dejavnost posebnega družbenega ' pomena, da morajo za to poskrbeti vse družbene skupnosti. Predvideno je, da bodo znašali stroški izgradnje tega objekta okoli 20,000.000 din s tem, da kot že povedano, prispevajo navedene občine 6,000.000 din sredstev v obliki posojila. Z resolucijo o druž-beno-ekonomskem razvoju SR Slovenije za leto 1976 je predvideno, da bo ta investicija stekla in tako je pričakovati, da bomo v letu 1976 lahko gledali tudi II. program RTV Ljubljana. S pretvornikom na Kumu, kakor tudi z ustreznimi ureditvami na Kovku, bo podana možnost, da bodo vsi prebivalci z območja naše občine lahko gledali tudi II. televizijski program. Prednjo informacijo dajemo na znanje vsem delegatom prav za- posredne naloge sindikatov v akciji za povečanje produktivnosti dela. Svat ZSJ je sprejel ; predsednikovo poročilo in poziva vse radi različnih vprašanj in ugibanj v zvezi z gledanjem II. TV programa. —0— Na 10. zasedanju vseh zborov skupščine občine Hrastnik so delegati postavili naslednja delegatska vprašanja izvršnemu svetu in upravnim organom skupščine občine Hrastnik, na katera so dobili naslednje odgovore: KASTELIC Jože — delegat KS Hrastnik — zgornji del: Zakaj se obračunavajo obratovalni stroški npr. pri borčevskih stanovanjih, ker po mnenju delegata teh stroškov tu sploh ni? ODGOVOR: Predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti so ob sklicu zborov stanovalcev in hišnih svetov seznanili vse predsednike hišnih svetov, da jim je na razpolago pri strokovnih službah samoupravne stanovanjske skupnosti izvleček odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje .in obratovanje stanovanjskih hiš. Samoupravna stanovanj, skupnost ugotavlja, da se pri strokovni službi SSS zglasila le dobra polovica predsednikov hišnih svetov. PETAN Marjeta, delegat skupnih služb Steklarne Hrastnik: Zakaj so se cestna dela v KS Praprotno ustavila? ODGOVOR: Tov. PETAN Marjeti je bil dne 24. 10. 1975 posredovan na njeno vprašanje odgovor KS Hrastnik — zgornji del. —0— Na 5. skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Hrastnik pa so delegati sprejeli odlok o zazidalnem načrtu Log S-6 v predloženem besedilu, stališča in sklepe izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik, po katerih se dopolnitóoku-mentacija (programski in tehnični del). Delegati zbora združenega dela skupščine občine Hrastnikfso na 4. ločenem zasedanju dali soglasje za vključitev Revirske delavske univerze Trbovlje v Šolski center Trbovlje. Revirski delavski univerzi Trbovlje pa so priporočili, naj prouči in po možnosti organizira na območju občine Hrastnik ustrezne poklicne šole oziroma njihove oddelke glede na potrebe gospodarstva. Sekretariat skupščine občine Hrastnik organizacije, vodstva in organe sindikata, naj povsiod, kjer delujejo. ugotovijo konkretne rezerve za povečanje produktivnosti dela irai ekonomičnosti poslovanj a,. nato pa naj skupa z organi samoupravljanja im z drugimi organi ukrepajo za povečanje produktivnosti to dohodka. Produktivnost dela v zadnjih letih počasneje narašča,. kar se je pokazalo zlasti letos. Nujno je. da s še bolj široko akcijo takšno težnjo obrnemo v korist povečanja produktivnosti v. širšem smislu in v povečanje družbenega dohodka. Zaostajanje rasti produktivnosti dela pri nas ni posledica tehnične ravni opreme to opremljenosti dela, temveč je posledica pomanjkljivosti v splošni družbeni organiziranosti dm v slabosti organizacije dela in poslovanja. Velike rezerve za povečanje dohodka so v organiziranju združenega dela na vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov to v usklajevanju tehnično tehnološke- -organizacije, s temi odnesi. Akcijo za večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba povezati z izdelavo samp-upravrtih to družbenih načrtov in sporazumov o združevanju dela in sredstev v reprodukcijske celote. Svet ZŠJ poudarja potrebo po okrepljeni družbeni 'akciji. sindikatov, organov samoupravljanja in vseh družbenih dejavnikov za politiki, s katerim bodo spodbujali : — hitrejše naraščanje produktivnosti to ekonomike dela v vseh organizacijah druženega dela; — hitrejše združevanje dela in sredstev ter graditev samoupravne organizacije združenega dela; •— odpravljanje prevelikih razlik v ustvarjenem 'dohodku na . delavca (petkrat, desetkrat to celo do dvajsetkrat med organizacijami, ki poslujejo pod enakimi pogoji) ; — boljše to popolnejše izkoriščanje kapacitet in razpoložljivih sredstev; — odpravljanje vzrokov za velike zaJoge. neporavnane račune in nelikvidnost; — racionalne in družbeno potrebne naložbe. Težišče akcije sindikatov naj bo v temeljnih organizacijah združenega dela za iskanje konkretnih rešitev, katerih izvedba bo povečala produktivnost dela. Sindikati se bodo še naprej zavzemali za to, da se: — hitreje izoblikujejo in uveljavijo stimulativne oblike delitve po delu dn delovnih rezultatih; — trdno poveže naraščanje oseb- nih dohodkov in vseh oblik porabe z naraščanjem pnoduktivno.-sü in dohodka; — vodi stalen in vztrajen boj proti vsem oblikam nedelavnosti in nediscipline; — odkriva in izkorišča.vse druge rezerve za povečanje produktivnosti in dohodka; — nasprotuje vsem. ki s svojim . ravnanjem ali odporom otežko- čajo to akcijo. Svet ZSJ poudarja, da je treba akcijo sindikatov v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost dela najtesneje povezovati s hitrejšim uresničevanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka — zlasti z izdelavo osnov in menil za individualno delitev po delu in delovnih rezultatih dela dn materialno stimulacijo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Organizacije sindikatov in organi samoupravljanja naj zagotovijo itudli takšne spremembe, da se bo z osebnim dohodkom spodbujalo dalo, 'delovne rezultate, produktivnost, radonalizatorstvo, inovacije in iznajdi,feljstvo. Prav tako je nujino. da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji proizvodnje to kadri v Skupnih službah, saj se bo s tem povečal tudi njihov interes za večjo produktivnost dela in za večji dohodek. Osnovna norma aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje lin 'prenašanjla! pozitivnih izkušenj iz prakse organizacij združenega delaj, ‘kij z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov dosegajo na j več j o produktivnost in dohodek. Proučevanje rezultatov produktivnosti in poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah in grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi1 primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj bo seznanjen vsak delavec, da mu bodo. jasni ne le vzroki za morebitno manjšo proizvodnjo, izgubljen dohodek, majnjšS obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno porabo itn., itgmveč da mu bodo poznani tudi načini za izboljšanje stanja. Še intenzivnejše vključevanje vseh organizacij in organov sindikatov to zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje produktivno'Sti dela v najširšem simislu bo naš največji prispevek k uresničevanju nove ustavne ureditve. SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE OBVESTILO ČLANOM KOLEKTIVA — GRADITELJEM STANOVANJSKIH HIŠ Ljubljanska banka Ljubljana, podružnica Trbovlje nas je s svojim dopisom 24. novembra 1975 obvestila o možnostih varčevanja in pogojih odobravanja kredita za gradnjo ali nakup stanovanj. Zaradi preobsežnosti navodil ne moremo v celoti objaviti v »Steklarju«. Zainteresirane člane kolektiva vabimo, da se oglasijo v našem gospodarsko-planskem sektorju, kjer si bodo lahko navodila ogledali in dobili tudi odgovor na morebitna druga vprašanja. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Nova značka steklarne Tovariš, hvala za... Člani kolektiva OZD steklarne Hrastnik so 15. novembra letos dobili nove značke. Verjetno večini ni znano, kako in zakaj je nastala taka značka, zato podajamo naslednjo obrazložitev. vsej naši proizvodnji. Osnova je grafično predstavljen del steklene strukture (struktura in z njo lom svetlobe je značilen za mnogo steklenih izdelkov) v kateri se pojavi črka H. Nadaljnja obdelava STEKLARNA HRASTNIK Želja po lastni znački je v steklarni že dolgo prisotna. Tako sem dobil od direktorja podjetja nalogo, da pripravim predlog značke in če je potrebno, tudi zaščitnega znaka. Nalogo sem obdelal študijsko po naslednjih fazah: 1. Analiza obstoječega znaka steklarne. Gre za stilizirani zlati H na podolgovati črni podlagi s sivim okvirjem, skratka tisti znak, ki je na naših tiskovinah. Kljub dobri volji nisem našel v tem znaku kakršnekoli prispodobe steklarske stroke. Sicer je znak zelo kompliciran in o znački se pravzaprav sploh ne da govoriti — saj bi bila dolga par centimetrov. Sar me tiskovine so težke za ponatis (zato tudi občutne razlike v različnih ponatisih) in tudi sicer konvencionalne, saj mora administratorka naslove pisati dvakrat — na kuverto in na dopis. Grafična uporaba tega znaka v embalaži itd. ne nudi zanimivih variacij. Na podlagi analize sem izdelal dve novi varianti zaščitnega znaka steklarne. 2. Prva varianta novega znaka je korak naprej od obstoječega. Gre za samo črko H, ki je tako stilizirana, da ustvari videz steklenega izdelka — kozarca. Znak je enostaven, nudi grafične variacije, tiskovine so sodobne (z okenčkom na kuverti), tudi značka je sprejemljiva. Slaba stran je morda ta, da enostransko prikaže našo dejavnost — samo s kozarcem (ali kelihom). 3. Druga varianta izhaja iz stekla kot materiala, ker je skupno doda še napis in seveda plastično in materialno predstavitev znaka — in to je steklena značka. Seveda je od ideje do realizacije stek- STEKLARNA