CELJSKI TEDNIK CEUE. 28. DECEMBRA 1967 — LETO XXI. ST. 48 — CENA 60 PAR (60 SD) GLASILO SOaALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SREČNO NOVO LETO vam želijo: uredništvo in uprava C tednika^ Radia Celje, Uradnega vestnika in služba EEP Letošnji praznik 22. december — dan JLA — je bil v Celju še posebno svečan. Tri dni je bila v vojašnici »Jožeta Meniba-Rajka« razstava orožja, pripadniki JLA so imeli na obisku celjske pionirje, podeljen je bil pokal za zmagovalce v športnih srečanjih, pripad- niki JLA so se skupaj s predstavniki skupščine in po- litičnih organizacij poklonili padlim pred spomeni- kom NOV, nato pa se udeležili sprejema pri predsed- nici skupščine občine Celje. Najpomembnejši dogodek pa je bil brez dvoma na predvečer praznika, ko so bili v Celju v prenovljenem domu OF odprti novi prostori doma JLA. Prizor na gornji sliki prikazuje trenutek, ko ob otvoritvi govori podpolkovnik Anton ivanetič. Darilo Kovinotehne šola na Henini dobila tehnično delavnico Prejšnjo soboto je bila na osnovni šoli I-raina Kovačiča Efetnke na Henini pri Jut- kloštru slovesnost ob otvorit- vi tehnačaie delavnice, ki jo je v celoti opravila Kovino- tehna. Slovesnosti so se po- leg soproge pokojnega narod- nega heroja Ivana Kovačiča udeležili predstaivniki podjet- ja in občinskih odborov zve- ze združenj borcev NOV iz Celja in Laškega, narodni he- roj Franc Rojšek Jaka in Ljubo Zelič ter drugi. Dogodek, ki mu bomo po- svetili več prostora v prihod- nji številki Tednika, je bil 2a šolo velikega pomena; ne samo nova tehničm dela'vm- ^ oa, ki je veljala Kovinoteh- no več ko 400 tisoč starih di- narjev in v karteri se bodo i»- po^iolnjevaM v tehničnem ana- njfu mnogi pionirji, tudi sreča- nje z učenci in procavetaiiml delavci je pokazalo, kolikšna so prizadevanja, da bi tudi ta odmaknjena šola živela a časom. dhir Naročnikom in bralcem Zaradi novoletnih pra- znikov bo prva številka Celjsikeg^ ti^iiika v pri- hodnjem letu izšla šele 11. januarja na 24 straneh! OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŠENTJURJU Ugotovil eni problemi Naloge za delo v prihodnjem obdobju Problemov, ki so v razpra- vi kionkiretneje in živo izbi- li v ospredje, ni bilo malo. Tudi v Sentjiirju so raaprav- IjaiM o vlogi šolstva in izobra- ževanja, ki ga ni mx)go6e lo čev«rt.i od proizvodnije in oce- njevati kot problem straaTisice- ga pomena. Novost pa je vsekakor bila, da je dele^ neke proizvodne organizaci- je po dveh i>09kiisih s^ei malo dlje od sporov okoli osebnih dohodkov in dejal, da zlasti na podeželiskih šo- lah otroci ne dobijo dovodij znanja, da bi lahko nadaJje- vali šolanje na višjih stop- njah in da je velik odstotek otrok, ki osemletko ne konr čaoo z uspehom nekaj take- ga kot slab pr0i2i\"0id v go- spodarstvu. Omeniti je traba tuidi za- htevo, da sindikat v prihodr nje poveča sivoj vpliv, da Izoblikuje lastna stal^iSča in da mora biti soustvarjalec na- prednih odločite« dobro potetkaijo, celo nekoli- ko hitreije, kakor je bilo za- mišljeno. Financiranje del pa zastaja, zato se je že doslej nflkopičdlo za okoM 130 milijo- nov novih dinarjev nepofplačar ndh računov. Jugoslovanska investicijska bemka na i25>ol- nouje dolžnosti, ki jdh nalaga zakon, zato bo letos diala na- mesto 300 samo 250 milijonov novih dinarjev. Nedolgo tega je na sestan- ku v skupščini Srbije pred- stavnik Invesrtioijtslke banke povedal, da banka ni mogla izvršita vseh svojih obvezno- sti, ker so se zimanjšala fede- ralna sredstva za investicije. Zaradi tega je prišlo do revi- zije financiranja posameznih energetskih objektov. Investi- tor je na tej seji povedal, da bo prisiljen tožiti Jugoslovan- sko investicijsko banko, ako ne bo izpolnila svojih dolžno- sti. DomaČa oprema je v zamudi Obstaja nevarnost, da bo- mo z zamudo »pustiM v po- gon termoelektrarno »Mora- va«, ki bo proizvajala skoraj 70 milijonov kilovatnih ur eLektri&ie energije. Dograjena bi morala biti 1. jvUija nasled- njega leta. Dobava opreme pa je vendarle v ziamudd. Dogo- vorjeni rok s podjetjem »Ra- de Konoar« so dobavitelji že nekajkrat podaljšali. Spričo takega odnosa domačih doba- viteljev opreme so se investi- torji elektrarn v Srbiji izrazi- li na omenjenem sestanku, da nimajo zaupanja v doma- čo izidelavo strojev. Rekli so celo, da domača strojna in- dustrija ni sposobnif solidno izvajati svojih del. Omenili so podjetja »Rade Končar«, »Termoelektro« in »Goša«. Težavam s financiranjem se ni izognila niti termoelektrar- na Kosovo III. Vse kaže, da bo tudi termoelektrarna »Šoš- tanj« pričela kasneje obrato- vati, ker bo stekla šele sredi 1970. leta, ne pa ob koncu 1969. Nekaj mesecev kasneje bo pričela obratovati tudi ter- moelektrarna Sisak... Skupna zamuda znaša 14 let! Kakor vidimo, se največ- krat govori o zamudah. Nek- do je celo izračunal, da je izgradnja teh dvajsetih elek- trarn v zamudi kar za blizu 14 let. Sedaj ne moremo poveda- ti, kakšne bodo vremenske razmere in hidroenergetski položaj v naslednjih letih. Lahko pa z gotovostjo reče- mo, da bo zamuda pri pušča- nju novih elektrarn v pogon pKJVzročila vprašarnje rednega oskrbovanja porabnikov z električno energijo. Zaradi tega moramo optimistične napovedi električn^a gospo- darstva jemati s precejšnjim nezaupanjem. V to nas je pri- sUila izkušnja. B.L. Za potni list odslej 200 Ndin Taksa za potno dovoljenje bo odslej znašala 200 Ndin. Ta ukrep utemeljujejo z nujnostjo, da bi omejili zlo- rabe in špekulacije. Kiro Gligorov, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, govori o našem gospodar- stvu v prihodnjem letu na skupni seji gospodarskega in zveznega sveta v torek v skupščini v Beogradu. — (Telefoto: Tanjug) TELEGRAMI SANA — V Jemenu še vedno divjajo boji, posebno v bližini glavnega mesta Sane, kjer skuša- jo rojalisti brez ijspeha zrušiti republikanski režim. Mednarodni Rdeči križ ^ dobil obvestilo, da na stotine jemenskih bojevnikov umira ranjenih v puščavi. VARŠAVA — v poljskem glav- nem mestu so se sestali zunanja ministri socialističnih držav. V sporočilu zahtevajo mnik izrael- skih sil z zasedenega oeemlja, a tudi priznavajo vsem državam na Srednjem vzhodu pravico do ob- stoja in njihovih meja. Medna- rodni koment£irji poiidarjajo, da je sporočilo »blago« in ima namen utrditi mir na Srednjem vzhodu. PEKING — Letos so na Kitaj- skem oibjavUi 86 milijonov 400 ti- soč izvodov »Izbranih del Mao Ce Tuinga«. Letošnji plan je bil — kakor poroča časopisna agencija Hsinhua — izpolnjen pred rokom. Poleg tega so letos na Kitajskem objavili 350 milijonov izvodov »Ci- tatov predsednika Mao Ce Tunga«. TOKIO — Predstavnik japonske vlade je izjavil, da so po eksplo- ziji kitajske atomske bombe pred nekaj dnevi odkrili radioaktivne delce nad osrednjo Japonsko v višini 10.000 metrov. MOSKVA — Zaradi eksplozije plina se je v Moskvi jKKirla šest- nadstroipna stanovanjska hiša, ka- kor poroča agencija AFP. Po urad- nih podatkih je bilo mrtvih devet c»eb, toda agencija pripominja, da je število smrtnih žrtev najbrž precej večje. KAIRO — Posebni odposlanec U Tanta za Srednji vzhod Jarring bo med prihodnjim potovanjem po Srednjem vzhodu verjetno obi- skal tudi sirsko glavno mesto Da- ma^. Doslej je bila Sirija izmed treh žrtev izraelskega napada edi- na, ki ni povabila Jarringa. tedenski zunanjepolitični pregled Za božične in novoletne praznike je v Vietnamu za- vladal mir za nekaj ur. Vsa- ko leto, odkar traja vietnam- ska tragedija, se zbudijo t srcih ljudi po svetu, pred- vsem pa v srcih Vietnamcev, upi, da bi bilo teh nekaj ur mogoče raztegniti na nekaj dni — in kdo ve? — morda celo na nekaj tednov. Morda bi dosegli celo premirje, ka- kor so ga na Koreji, in traja še danes. Toda vsi ti upi so doslej splahneli. Dnevi se niso raz- tegnili v tedne in vojna se ni samo nadaljevala, ampak je postajala čedalje bolj nečlo- veška. Tudi letos se je vzbudilo upanje. Ameriški predsednik Johnson je izkoristil smrt avstralskega premiera Holta, ki je izginil v morskih valo- vih, in se je udeležil spomin- ske pogrebne svečanosti. Prav tako je priletel v Avstralijo južnovietnamski predsednik Thieu, s katerim je imel Johnson pomembne razgovo- re. Po razgovorih so objavili sporočilo, v katerem je re- čeno, da ,ie predsednik Thieu izjavil, da je voljan pogovo- i riti se o važnih vprašanjih s , slehernim zastopnikom juž- I novietnamske narodnoosvobo- i dilne fronte. Pripomnil pa je, i da saigonska vlada nikakor nima fronte za »neodvisno organizacijo«. Sicer pa da ni- ma smisla voditi »konstruk- tivne pogovore s komer koli«, ki uporablja silo za dosego svojih političnih ciljev. Vse kaže, da je prišlo med predsednikoma do »nesoglas- ja«. Johnson je baje vztrajale da bi bUo dobro poklicati na morebitna pogajanja zastop- nike FLN, medtem ko južno- vietnamski predsednik noče priznati tem zastopnikom in pogajanjem uraden pomen. Toda zaključek obeh pred- sednikov je bil, da je treba vojno z nezmanjšano silo na- deljevati, ker mirovne pobu- de ne bodo nikamor pripe- ljale. Prav tako trd se je Jo- tmson v bistvu pokazal v Ri- mu, kjer je po pogovoru s papežem govoril o miru, ni pa % besedico povedal, kaj je s papeževim predlogom, naj bi Američani prenehali bombar- dirati Severni Vietnam. Papež bi bil voljan posredovati, če bi Američani nehali bombar- dirati. Toda vse kaže, da so ameriški voditelji sklenili iti »do bridkega konca«. Grški kralj je še vedno v Rimu, kamor je odletel po izjalovljenem protiudaru pred nekaj dnevi, in še vedno se pogovarja z odposlanci grške vojaške vlade. Še vedno po- stavlja pogoje, med katerimi je najvažnejši ta, da bi mora- li polkovniki v Atenah omo- gočiti »demokratično vlado«. Še vedno zagotavlja grškemu narodu, tistim pač, ki ga lah- ko slišijo in podpirajo, da je 21. aprila 1967, ko so polkov- niki prišli na oblast, to oblast dovolil samo zato, da bi »pre- prečil prelivanje krvi«. Zdaj so sporočili, da se bo kralj verjetno v kratkem vrnil v Atene. Vladajoča trojka v Atenah — Papadopulos, Patakos in Makarezos — je na videz vse te dni popuščala kralju. Ko je kralj iz Rima zahteval ci- vilno vlado, so polkovniki brž sporočili, da so se »demobili- zirali«. Slekli so uniforme in oblekli civilno obleko. In za- deva je bila opravljena. Potem so obljubili, da bo- do dali grškemu narodu »trd- no« ustavo. Prihodnje leto bo referendum, če ne na spo- mlad, pa bo na jesen. Presenetil pa je najnovejši sklep atenske vlade, da bi iz- pustila skoraj vse politične jetnike, razen tistih »komuni- stičnih«, ki so »še od prej.« Tako so izpustili med drugi- mi tudi starega Papandreua, voditelja grškega Centra, in po nekaterih poročilih celo zaprtega skladatelja Mikisa Teodorakisa in mladega An- dreja Papandreua, ki je bil zapleten v proces »Aspida«. Kako daleč bo ta pomilosti- tev v resnici šla, bomo videli. Vsekakor pa se vojaška vlada trudi, da bi postala »sposob- na«. Delno popušča pod pri- tislkom, ki pa ne prihaja od kralja, ker je kraljev pritisk zgolj »moralen«, kakor je za- pisal neki komentator, tem- več od ameriške vlade. Ta pri- tisk pa je dosti bolj realen. Američani se namreč trudijo, da bi menjali vsaj pročelje v Atenah. In če že ni mogoče zamenjati volkov, naj bi ti vsaj dlako menjali. Ves ta tragičen dvoboj s primesmi komedije pa poteka nekje visoko, kamor grško ljudstvo ne seže. Ljudstvo pa je dovolj zgovorno pokazalo da mu ni ne do kralja ne do polkovnikov. Ne eden ne dru- gi mu ne obetajo sprememb, ki si jih želi. Božične utvare NHCOZIJA — Ciprski predsed- nik nadškof Makarios je izjavil, da bo odstopil kot predsednik, ker je »družitev otoka Cipra z Orčdjo — enosis — postala ne- mogoča. BERLIN — Tudi med božičnimi prazniki letos prebivalci zahodne- ga Berlina ne bodo mogli obiska- ti sorodnikov Jn znancev v vzhod- nem delu. tedenski notranjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled Odgovorne, težke naloge PRIHODNJE LETO: POGLA- VITNO POVEČANJE PROIZVOD- NJE. INVESTICIJ IN IZVOZA. To je refren vseh razprav v iavrš- Dih svetaih in sHcupščinali. Ce nam bo uspeilo povečati prodzvodnjo, bomo lahko namenil več zsa inve- sticije, s tem pa ublažili probleme nezaposJjeno&ti. Investicije morajo temeljiti le na večjem izvozu in večji ateumulaciji, nikakor pa ne Da emiilsiji denarja, ki vodi v in- flacijo. V TB2?>ravah o predlogu resolu- dije o temeljih ekonomske poH- tltoe za prihodnje leto so bUi kri- tični. Cmtralni svet sindikatov je, na primer, menil, da bd morala biti resolucija konkretnejša in da zamujamo z ukrepi, ki bi morali sjpremiljati resoaucdjo. Podobnega mnenja so bili tudi nekateri skup- ščinski odbori. Zvezni izvršni svet je predlagal zvezni skupščim, naj po hitrem postopku sprejme z^on, s kate- rim bi prepovedali povečanje oseb- nih dohodlix)iv v bankah, hranilni- cah, edekfcrogo&podarstvu, ixxljetjLh za zunanjo trgovino itd. To so pod- jetja. kjer so osebna dohodki zelo visoki in zato že dalj časa tarča kritik in nerazpoioženja javnosti. — Pomemben je tudi zakon, ki obvezuje delovne organizacije, da zaposlijo določeno število oseb s končano višjo fai visoko šolo kot pripravnike. ReipubUke bodo bodo postelj % zakonom pooblaščene, da vBvedejo pini^)eivelk na sMade skupne porar be pocyetlj in dirugih delovnih or- ganizacij. Republike pa še zmeraj vztrajago pri zahtevi, naj zveza odpravi liirnit na skupie prisj^vne stopnje, ki onemogoča, da bi re- šev^e svoje probleme v skladu s s svojimi posebnimi potrebami in možnostmi. MESO POCENITI, KRUHA NE PODRAŽITI. Zvezni zavod za cene bo predlagal predpis o po- cenitvi mesa, če ne bo kmalu po- cenitve. Predloge za podražitev kniha so odbili kot nerealne. V Celju in Kranju, na primer, so bili odločno proti vsaki podražitvi kru- ha. Podobno bi morali ravnati tu- di drugo^ saj bi bik) res absurd- no, da bd že sedaj podražili kruh zato, ker bo pšenica prihodnje le- tine dražja. POMEMBNI ZAKONI. Social- no-zdravsbveni zibor republiške skupščine je sprejel zakon o zdrav- stvenem zavarovanou kmetov, ki razširja krog plačnikov, daje os- novo za finan^žlO uskladitev skla- dov kmečkega zavarovanja in širi samoupravne pravice komunalnih skupnosti. Isti zbor je sprejel tudi zakon o skupnostih otroškega varstva in zakon o financiranju nekaterih ob- lik otroškega varstva. NEGOTOVA USODA DEBE- LEGA RTIČA. Na posvetovanju, ki ga je sklical Rdeči križ Slovenije, so se predstavnoki prizadetega za- voda, komunalnih skupnosti, so- cialnega zavarovanja in drugih in- stitucij zavzeli za solidnb uredi- tev financiranja klimatskega zdrav- ljenja obrok. Dogovorili so se, da bodo i^očUi iz rednih sredstev skladov zdravstvenega zavarova- nja namenska sredstva za nadalje- vanje ali nadomestno bolnišnično zdravljenje otrok. Ker pa ta sred- stva ne bodo zadoščala, bi morale priskočiti na pomoč še delovne or- ganizacdije. NEODGOVORNE GOVORICE O POŽARIH. Pristojni organi, ki so raziskovali vzroke nekaterih po- žarov v zadnjem času, so sporo- čili, da so neodgovorne govorice, češ da so bili požari 'podtaknjem od sovražnika. Preiskave niso ugo- tovile nič senzaciolnega, podtak- njena sta bila le dva požara. CK ZMJ O PRIPRAVAH NA KONGRES, ki bo januarja 1968. Kongresna resolucija bi morala biti po mnenju članov plenuma čimbolj razumljiva. Tako da jo bo mladina sprejela za svojo. V njej ne bi smelo bitd puhlih gesel in obilice besed, ki zamegljujejo dejstva. Tudi resolucija h zaposlo- vanju naj bi bila čimbolj kon- kretna. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTMK- vsak četrtek 60.000fizvodov i 2 Trdne cene kmetijskih pridelkov in živine Zadovoljitev proizvajalcev in porabnikov živil, čeprav imajo različne želje Trdnost vsakega gospodar- stva je odvisna od trajnih, med seboj uskladenih cen. Kmetijstvo ni izjema. Na to kmetijci pogosto opozarjajo. Tudi porabniki blaga želijo, naj se cene ne bi preveč spre- minjale. Kadar so cene traj- ne, brez večjih nihanj v dalj- šem obdobju, laže izbirajo blago in se odločijo za nakup, "industrijsko" blago "ima v primerjavi s kmetijskim pre- cej stalne cene, ki se znižajo le ob sezonskih razprodajah, rastejo pa tudi sorazmerno počasi Nihanje cen je torej malo, zlasti če ga primerja- mo s skoki in padci cen zele- njave in sadja, ki se včasih podvojijo, pa spet znižajo za polovico. Tudi cene ždvine močno nihajo. Pred dvema le- toma je tako nihanje zmedlo rejce prašičev, letos pa rejce goved. Zato kmetijci upravi- čeno želijo, da bi cene njiho- vih pridelkov in živine bile vsaj tako trdne, nespremenlji- ve kot cene industrijskega blaga. Takim željam kmetijoev ne nasprotuje pravzaprav nihče, kadar so njihove cene uskla^ dene s cenami drugega bLaga. škodo jim povzroča le neure- jen trg. Torej je treba z ustrezaiimi ukrepi zavarovati trg pred nezaželenimi vplivi in špekulacijami posrednikov, pa bodo kmetijci zadovoljni. »Zaželene cene« - pri- mer pšenice nas pri tem spodbuja! Družbeni organi že priprav- ljajo dodatne ukrepe za ure- ditev trga s kmetijskimi pri- delki in živino. Verjetno bodo uspešni, če imamo že več kot dve leti nespremenjene cene pšenice, ki nihajo le toliko, kolikor je razlike v kakovosti, bo podotno gotovo moči ure- diti tudi za drugo kmetijsko blago. Določiti bo le treba in zagotoviti take cene, ki bodo najbolj ustrezale prideloval- cem in hkrati porabnikom ži- vil. Upoštevati bo treba kori- sti obojih. Namesto zajamče- nih cen ali najnižjih, kot jih že imamo na primer pri pše- nici, koruzi, pitanih govedih in prašičih, se bodo menda imenovale zaželene cene. Za- želene zato, ker naj bi ustre- zale širši družbi in razvoju našega gospodarstva. Morale bodo biti tako visoke, da ne bodo zavirale zaželene proiz- vodnje, in tako nizke, da. ne bodo preveč ali po nepotrebt- nem obremenjevale izdatkov prebivalstva. Naša kmetijska proizvodnja bo zaščitena pred dumpinški- mi cenami uvoženega bla^ s e>osebnimi dajatvami ob uvo- zu. Uvozniki naj bi vplačali vso razliko med nizko nakup- no ceno in zaželeno ceno pri nas v poseben sklad, ki bo namenjen za usklajevanje cen ali pospeševanje našega kme- tijstva, da bo v prihodnosti lahko proizvajalo z nižjimi stroški. S tako urejenim uvo- zom F>a bo hkrati moči pre- prečevati nezaželeno rast cen v škodo i>orabnikov živil. - Posebno vprašanje je, ald fcDdo kmetijci zadovoljni s ta- kimi stalnimi cenami, kot se pripravljajo. Nespremenljive cene so si namreč najbolj že- leli takrat, ko so se visoke ce- ne njihovih pridelkov in živi- ne začele zniževati. Menili so, da so tako visoke cene upra- vičene, če jih je trg priznal za določeno obdobje. Včasih pa so take cene bile le posledi- ca izjemnega stanja v proiz- vodnji in na trgu. Proi2!vodnjo je treba prilagajati tudi ni^ jim prodajnim cenam. Zaželene cene bodo uresni- čile želje kmetijcev p)o trd- nih, nespremenljivih cenah. Nihanja bodo tako mala, da ne bodo preveč motila pi^oiz- vajalcev. Take trdne cene pa bodo hkrati kompromis m^ proizvajalci in porabniki, sa- to bo rentabilnost proizjvod- nje odvisna predvsem od 2antt- ževanja stroškov. J. PETEK Zanimivo vprašanje: osebno delo z zasebnimi sredstvi Republiška konferenca SZDL za še večji razmah zasebnega sektorja, anv pak brez izkoriščanja tujega dela in brez špekulaciji Referat o vlogi osebnega dela z zasebnimi proizvajal- nimi sredstvi v naši družbi je imel član predsedstva re- publiške konference Zoran Polič. Poudaril je, da ima za- sebni sektor kot dopolnilo družbenih delovnih organiza- cij pomembno vlogo pri za- dovoljevanju potreb občanov in njihovega čedalje višjega standarda. Vendar je odločno obsodil pvojave izkoriščanja tuj^a dela in šipekulacij. De- lavec, zaposlen v zasebnem sektorju, mora ostvarjati ena- ke pravice kot delajvci v družbenem sektorju, kajti pravico do samoupravljanja ima po ustavi vsak državljan. V naši družbi, katere temelj sta združeno delo in samo- upravljanje, je nujno tudi de- lavcem, zaposlenim v zaseb- nem sektorju, omogočiti, da bodo sodelovali pri odločanju o delitvi ustvarjenega presež- nega dela. Takšne odnose naj bi ustvarjali s pogodbami med tistimi, ki vlagajo v za- sebno deijanost svojo lastni- no, in onimi, ki sodelujejo samo s svojim delom. Sergej Kraigher je v raz- pravi opozoril, da izkorišča- nja tujega dela ni mogoče omejeva" samo z omejeva- njem števila zaposlenih in z davki. Tudi on se je zavzel za pogodbene odnose, zlasti tam, kjer obrtniik ali gostil- ničar zaposlujeta več tujih delavcev. Pri tem ne gre za urejanje delovnih razmerij, kot so delovni pogoji in po- dobno, kajti tb je tako in ta- ko že urejeno z delavsko za- konodajo in tu ni večjih dru- žbenih problemov. Gre pred- vsem za odločanje o presež- nem delu, ko je treba pogod- beno urediti, kakšen bo de- lež tisitega, ki je vložil svojo lastnino, in koliko bodo so- udeleženi pri dohodku, po- tem ko so plačani družbeni prisipevki, drugi delavci. Jožica Teppey: »Obrtni- ki sami obsojajo špeku- lante in davčne utaje- valce v svojih vrstah!« Tone Fajfar je v razpravi poudaril, da ne gre toliko za nekakšno ostrejšo davčno po- litiko, temveč je treba pred- vsem dognati davčni sistem in ga pK>tem dosledno izvaijar ti. Miha Marinko se je zavzel za to, da si ustvarijo občine davčno eksekutivo, nekakšno gospodarsko policijo, ki bo učinkovito preganjala špeku- lante in prekupčevalce. Ta- kšen ukrep ne bi bil naper- jen proti poštenim obrtnikom in gostincem, temveč le pro- ti tistim posameznikom, ki neupravičeno bogatijo in ki bi radi še večjo svobodo, pa zato čedalje bolj godrnjajo in ustvarjajo nerazipoloženje še pri drugih ljudeh. Jožica Teppey iz Brežic je, ko je seznanjala republi.ško konfe- renco o stališčih obrtnikov v brežiški občini, med drugim dejala, da obrtniki sami ob- sojajo špekuilanite in davčn« utajevalce v svojih vrstaJh. Predlagala je, da bi osvoftx> dili obrtnike plačevanja pro- metnega davka od reprodiulE- cijskega materiala, saj je r tem primeru plačan davek dvakrat: najprej pri obrtni- ku, nato pa še v potrošnji. Njenemu predlogu so prirtseg- nili še nekateri dmigi raa- praivljavci. t Miha Marinko: čimprej ustrezne republiške pred- pise! Miha Marinko se je zavzel tudi za to, da čimiprej izi- dejo ustrezni republišiki pred- pisi in da si občine postavijo odločno, avtoritativno politi- ko, ki bo vzbujala spoštova- nje pri zasebnih obrtnikih in gostincih. Razprave se ne bi smele vleči v nedt^led, ker bi to slabo vplivalo na poli- tično razpoloženje ljudi. Na konferenci so obširno govorili tudi o tem, da mo- rata biti družbeni in zasebni sektor glede prispevkov in drugih pogojev v povsem enakem položaju — bretz dis- kriminacije ali potuhe. Ca sedaj ugotavljamo, da so družbene gostilne preveč ob- remenjene z dragim admini- striranjem, jih je pač treba tega razbremeniti. Nikakor pa ne bi bilo prav, da bi iz- enačevali tako, da bi drago administracijo vsilili še za- sebnim gostilnam. V razpravi sta sodelovala tudi dva kmeta, ki sta bila proti odpravi ugotavljanja kmečkega dohodka po kata- stru. Zavzela sta se tudi za to, da družba bolj ceni in spoštuje kmetovo delo in da ga podpira. Kritizirala sta razne ekonomske pritiske, kot so carina, prispevki in podobno, ki jih je treba plar čevati od strojev. Bila sta tudi proti obremenjevanju učnih načrtov osemletk na podeželju z raznimi tujimi jeziki, medtem ko za sodob- no kmetijstvo zmanjka časa. P. ŠETINC DOBRO BI BILO VEDETI — Ali si že dosegel normo? — Ne vem, ko pa ne zna nihče v hiSi izračunati. •. - Vsako delovno mesto naj bo za vsakogar enako dostopno I Zvezni svet za delo je pred kratkim poslal zvezni skupn ščini svoj predlog o spre- membah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Svet predlaga med drugim, da bo treba javne natečaje za pro- sta delovna mesta razpisovati obvezno tudi v bodoče. Vsa- ko delovno mesto mora biti dostopno vsakemu našemu ob- čanu pod enakimi pogoji. Poskusno delo bi obdržali tudi vnaprej, bolj točno pa bo treba določiti, da velja tako delo le za določene vr- ste dela. — Novost v zakonu bo pripravniška doba, kar bo morala urediti v svojih pra- vilih vsaka delovna organiza- cija. Predlog predvideva tu- di, da bi bilo treba za dolo- čen čas sprejemati priprav- nike z visoko strokovno izo- brazbo, kar naj bi bila z za- konom predpisana obveznost delovnih organizacij. Honorarno delo bo, kot vse kaže, omejeno do naj.večje mere; morda ga bo treba ce- lo dodatno obdavčiti, zanj plačevati dodatne prispevke in podobno. Tudi to je eden izmed ukrepov, da bodo pod- jetja in ustanove začele bolj zaposlovati mlajše kadre. Zdaj si marsikje pomagajo s honorarnimi močmi, z upo- kojenci in drugimi samo za- radi nižjih prispevkov oziro- ma dajatev, ki jih plačujejo za take sodelavce. Kmetje so letos prodali več kot lani Podatki do konca oktobra povedo, da so kmetje letos prodali svojih pridelkov in izdelkov nekaj nad 826 mi- lijonov Ndin: zasebni kmetje so tu udeleženi z 51 odstotki, družbena gospodarstva pa z 49 odstotki. Več kot polovico vrednosti odkupljenih pridel- kov oziroma kmetijskega bla- ga odpade na živino. V 10 me- secih so kmetje prodali na trg za 21 odstotkov več sadja ka- kor lani v enakem času, kar za 33 odstotkov več pa kož in volne. Perutnine in jajc so prodali za 13 odstotkov več, žita pa za 10 odstotkov. Manj kot lani v 10 mesecih pa so letos prodali mleka, ze- lenjave, alkoholnih pijač, in- dustrijskih rastlin, gozdnih sadežev in lesa. ČASOPISNO PODJETJE KMEČKI GLAS LJUBLJAi^A vas vabi med redne naročnike svojih izdaj. Poleg časopisa »Kmečki glas«, k.i je osrednji tediiil( za bralce na p(»deželju, izdajamo še revija »Sodobno kmetijstvo«, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugih sorodnih strok ter žepni »Kmetijski priročnik 1968« z nasveti za sodobno gospodarjenje. Časopis »Kmečki glas« obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice iz naših krajev, nudi zdravstvene in strokovne nasvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo številni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki. V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo. Pravna služba »Kmečkega glasa« redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v listu, bodisi pismeno. Letna naročnina 33 N din. Revija »Sodobno kmetijstvo«, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinograd- ništvu, hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinar, stva, via-eje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdar- skih organizacijah, kakor tudi kmetom, hi se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem'. Letna naročnina 45 N Uin. »Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz raz- ličnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti t kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature. Cena izvodu 12 N din. Časopisno podjet^ »Kmečki glas« pripravi v.sako leto za svoje nar<»čnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročnin? za časopis ali strokovno revijo. V.\BIMO VAS MED NASE REDNE NAROČNIKE! DEKORATIVNI L.AMINATI MELAPAN so odporni proti šibkim kislinam in lugom ter vsem gospodinjskim čistU- nim sredstvom. MELAMIN, Kočevje intak čštrtekS^moMfizvottm 3 Sedem desetletij in sedem letnic Osebnosti, kot je josip Broz — Tito, vsak dan polnijo nove strani zgodovine, prepletene z usodo ljudstva, iz katerega izhajajo. Ce bi zbrali najbolj suhe podatke o najbolj važnih dogodkih in deja- njih, bi se nakopičile debele knjige ... Izbral sem sedem dogodkov in sličic, med vsa- kim je preteklo po deset let, in vseh sedem se je zgodilo v letih, ki se po koledarju končujejo s šte- vilko sedem. 1897 Petletni Joško Broz je bil tak kot desetine nje- govih vrstnikov v zagorski vasi Kumrovec, kot tiso- či otrok v Zagorju, tak kot velika večina vseh otrok, ki jim življenje ni postlalo k nogam izobilja. Otrok v hiši, kjer je bilo več otrok kot čevljev, otrok, ki je bil pogosteje lačen kot sit, otrok, ki je bil razi- gran samo zato, ker se ni zavedal, da bi bilo živ- ljenje lahko lepše — tak otrok je bil tudi Joško Broz, bosopeti pastirček na kumrovških pašnikih. 1907 Petnajstletni Josip Broz zvesto sledi usodi svo- jih stotisočerih vrstnikov. S povezano culo je odšel v svet, daleč od rodne vasi. V Sisku ob leno tekoči Savi se je začel učiti ključavničarske obrti, pred- vsem pa biti pripravljen izpolniti vsako željo moj- stra, mojstrove družine in pomočnikov. Nositi vodo, čistiti stanovanje in delavnice, hoditi po cigarete, tekati sem, tekati tja, to je bilo prvo leto važnejše od pile, kladiva in klešč. Psovka in buška sta bili pogostejše plačilo kot krajcar. 1917 Kot ujetnik se je znašel med udeleženci velike oktobrske revolucije. V Omsku, v dalnji Sibiriji se petindvajsetletni Josip Broz udeležuje bojev z ban- dami belega generala Kolčaka. Že dolgo dolgo ni več otrok, ki je razigran samo zato, ker ne ve, da bi bilo življenje lahko lepše, zanj in za vse druge. Zdaj ve tudi, da lahko postane lepše in je prepri- čan, da tako enkrat mora tudi biti. 1927 2e sedem let je Josip Broz član komunistične partije. Za njim je že dolga vrsta štrajkov in de- lavska knjižica je polna pečatov s pripisom »od- puščen«. Petintrideset let mu je, ko pride v Zagreb in po- stane tajnik oblastnega odbora zveze kovinarjev in član mestnega komiteja partije. Tu začenja svoj boj proti frakcionaštvu v partiji. Tisto leto ga v Ogulinu obsodijo na sedem mesecev robije, ko pa ga izpustijo, še na pet mesecev . .. 1937 Josip Broz je spet v Sovjetski zvezi. Vsi ga ne poznajo pod pravim imenom. Kot član Politbiroja CK KPJ je znan kot Valter, toda tudi kot TITO. Leto, ko so Stalinove čistke na vrhuncu. Poleg Gorkiča, ki je bil kriv za razsulo v KPJ podležejo mnogi, ki niso bili krivi. V Kominterni govorijo o likvidaciji KPJ. Človek, ki se je zoperstavil Sta- linu in njegovi nameri je bil Josip Broz. Zastavil je svojo besedo, da bo svet kmalu spoznal revolu- cionarnost in vrednote delavskega razreda v Jugo- slaviji, saj ga je poznal bolje od vseh, ki so mu sodili. Petii^štiridesetletni Josip Broz-Tito se je vrnil v domovino kot generalni sekrtar KPJ. 1947 Sedem sovražnih ofenziv, bitke kot so bile na Neretvi, t Sutjeski in v Drvarju so legenda, ki je obkrožila svet. Domovina je zrasla iz ruševin. Tito, voditelj jugoslovanskih narodov, heroj in Maršal vodi delovne ljudi v nove bitke. Začela se je prva petletka, ena od mnogih stopnic k cilju — k lepše- mu življenju za vse. Petinpetdesetletni Josip Broz je tvegal še težji spopad s Stalinovim hegemoniz- mom, spopad, ki je korak v novo obdobje medna- rodnega delavskega gibanja. 1957 Glas Jugoslavije, dežele samoupravljanja, je med najbolj upoštevanimi. Jugoslavija je steber miro- ljubne koeksistence, njen predsednik pa dobrodo- šel in visoko cenjen državnik Djakarte na Indone- zijskem otočju, do Lime na perujski obali Južne Amerike. Svet se seznanja z novo vrednoto. Ne več veli- kost In moč, to dvoje ni več edino odločilno, ideja in vzgled sta vse močnejši sili. Kjerkoli se danes čnje beseda Tito, ljudje pomislijo na mir, na miro- ljubno koeksistenco, na nezlomljivo svobodoljub- nost in napredek. 1967 Tako blizu je ta čas. Sočasje je prisotno, aato, o njem ni treba pisati. Slavimo tridesetletnico prihoda tovariša Bta na čelo Zveze komunistov Jugoslavije. Si pri tem lah- ko odmislimo štiri desetletja pred tem? Ne mo- remo! OB TRIDESETLETNICI PRIHODA TOVARIŠA TITA NA CELO ZKJ: Tito in bogastvo osebnega stika • Ljudje, ki vedo ali so celo okusili Stalinovo samo- Ijubje in prepričanost, da ima vselej najbolj prav in da od vseh najbolj jasno vidi središče problemov, mo- rajo občudovati pogum Josipa Broza Tita, ki je leta 1937 v Moskvi zastavil svojo besedo za Komunistično partijo Jugoslavije in se zoperstavil namenu, da bi KPJ razpustili. • Prepričal je vodstvo Kominterne, z drugo besedo Stalina, da delavski razred v Jugoslaviji in komuniste, ki živijo z njim, pač ni mogoče primerjati z razmera- mi v vodstvu KPJ. Branitelj obtožeme KPJ je leta 1937 postal njen gene- ralni seikretar. Odločno in poguimno se je kot član pK)- litbiroja KPJ postavil v bran ziato, ker je od leta "1920, ko je postal član revolucionar- ne partije, vedno živel z njo, sredi najtežjih spopadov; ker delavcev proletarcev in ko- munistov ni poznal samo bat številke, marveč večino njih po imenu, in zelo veli- ko osebno, njihove obraze in toploto njihovih rok. Če listamo strani zgodovi- ne, ki je še tako sveža, se je treba zares čuditi, kako je en sam človek uapel sko- raj istočasno biti navzoč na tolikih krajih, kaiko je mo- gel biti danes v osamljeni planinski koči, nekaj dni pK)- zaieje pa že čisto na drugem konou države med delavci, ki so stavkali. Ce listamo te strani, lahko bolje razumemo, da tudi da- nes pogosto krene med lju- di, se z njimi p>ogovarja, ra- je posluša kot govori. To je del njegove osebnosti. Ne de- la tega zato, ker bi dvomil v pisana poročila. Jo- sip Broz-Tito je voditelj, ki visoko ceni bogastvo, ki ve- je iz osebnega stika. Tito je bil neprestano med ljudmi, njihovimi tegobami, vedno najvzoč v njihovih sno- vanjih. Izbrali smo tri kra- je na našem področju, kjer so važni dogodki povezani z njegovim imenom v letih, ko je že bil na čeki KPJ. HIŠICA OB CESTI V PODSREDO Majhna je hišica med drev- jem na desni strani ceste, ki iz Bistrice ob Sotli pelje proti Podsredi in naprej v Kozje. V to hišico je rad pri- hajaj ko je bil še otrok, ko je bil pri sorodnikih na slo- venski strani in hodil v bi- striško osnovno šolo. V tej hiši pred Podsredo je žive- la njegova teta Ana Kolar- jeiva. V to hišo je tovariš Ti- to prihajal iz različnih vzro- kov, vendar vedno zelo rad in vedno je bil dobrodošel. Teta Ana ga je bila vselej vesela in mu vedno enako postregla, pa če je prišel, da bi se za trenuit&k odpočil. če se je sem umaknil pred stakljivostijo in radovednost- jo p>olicije, ali pa je tu p>o- čakal na svoje partijske to- variše in sodelavce. Ce je bi- lo tako, potem je teta Ana vedno pristavila na ogenj to- likšen lonec, da je bilo do- volj za vse. V hišici pred Podsredo so se pogosto od- vijali pogovori, ki so bili ta- ko pomembni za naše na- rode. In teta Ana? Kolikokrat je po vojni povedala, da jo je hudo skrbelo za nečaka Jo- sipa. Vedela, da njegova po- ta oblastem niso všeč, ve- dela pa je tudi, da vse kar pK>čenja ne more biti slabo. Zatrdno je vedela, da je Jo- sip pošten in dober, od ta- kih ljudi pa more prihajati le dobro. Danes tete Ane ni več med živimi. Kako ponosna je bi- la na svojega najljubšega ne- čaka, katerega vzpon si tudi v sanjah ni mogla predstav- ljati — preveč preprosta je bila. PLANINSKA KOČA NA VRHU LISCE Leta 1938 v marcu, ko je sneg še ležal v zaplatah po odsojnih strminah, so se v planinski koči zbrali ljudje iz različnih krajev, čeravno opravljeni kot turisti, njihov oHj ni bil planinarjenje. Hri- bolazenje je bil samo način, da so lahko prišli skupaj in da pri tem niso vzbujali po- zornosti pri policijskih vohlja- čih. Med gosti planinske ko- če je bil tudi tovariš Tito. Sele po vojni, ko je bila ko- ča obnovljena, prejšnja je namreč med borbo F>ogorela, je na pročelju stavbe bila vzidana plošča, ki priča, da je bilo tu pomembno partij- sko posvetovanje, kateremu je potem čez mesec sledila prva konferenca leta 1937 usta- novljene Komunistične parti- je Slovenije. ŠMIGLOVA ZIDANICA NAD GRAJSKO VASJO Bilo je pred veliko nočjo aprila 1938. Vodstvo sloven- ske partije je zadolžilo Slav- ka šlandra, da pripravi pri- meren kraj za prvo konfe- renco KPS. Slavko šlander je obvestil člane preboldske celice o nalogi. Prane Hri- bar-Savinjšek se je spomnil na zidanico nad Grajsko vas- jo, kjer je že večkrat bil. Ko so si ogledali lesenjačo na sa- mem, so se zanjo odločili in se tsikoj lotili priprav, zlasti {>a zavarovanja in načina, ka- ko bodo člani centralnega ko- miteja čimbolj neopaženo pri- šli v zidanico. Vse je šlo gladko. Konfe- renca je potekala nemoteno. Kdo je pripeljal v zidanico tovariša Tita ni zinano, kajti tisti gotovo tudi vedel ni kdo je človek, ki ga vodi. Preprosta in neugledna zi- danica, spodaj zidana zgoraj zložena iz tesanih brun, je nudila streho tovarišem, ki so razpravljali o zelo resnih rečeh: V pregledu zgodovine KPJ zasledimo lahko, da so na tej konferenci govorili o bližajo či se nevarnosti fašizma, kaj ti Hitler je z »anšlusom« Av strije že rožljal na severni meji. Tu so sklenili poživet protifašistično gibanje, prite- gniti vanj vse zavedne ljudi. neglede na pripadnost stran- kam. Iz te^ se je nekaj let pozneje razvila Osvobodilna fronta. Na konferenci so razprav- ljali tudi o dogodkih v Špa- niji. Poslali so poslanico Slo- vencem, ki so se v Španiji borili v četi »Ivana Cankar- ja«. Tudi generalni sekretar KPJ Josip Broz je govoril, največ o bližnjih nalogah, ki so neikaj let pozneje v osvo- bodilnem boju in ljudski re- voiucdji tako bogato obresto- vale. Svet se je med drugo sve- tovno vojno in še dolgo po njej čuidil, kako je bilo mo- goče organizirati narode raz- cepljene Jugoslavije v tako kompaktno enotnost, v tako silovito udarno silo brez ge- neralov, gener^tabov, brez mehaniziranega diržajvnega apa- rata, brez vsega, kar sodob- nemu politiku izgleda neizo- gibno potrebno. Kako? Biti je treba nenehno po- vezan z ljudmi, enak med enakimi, pa čeprav prvi med njimi. JURE KRAŠOVEC šmiglova zidanica nad Grajsko vasjo v Savinjski do- lini, kjer je bila leta 1938 prva konferenca CK KPS, katere se je udeležil tudi Tito. Pevski zbori Na zadnji seji odbora za glasbeno vzigojo pri Občin- skem svetu ZKPOS Celje so pregledali readizacijo nalog, ki so si jih zastavili na za- četku leta ter ugotovili, da je bdlo delo zelo uspešno. V pro- gramu dela za prihodnje ob- dobje so sprejeli sklep o or- ganizacaji dveh večjih prire- ditev, seveda poleg drugih nar log. Tako bodo predvidoma v Zrečah prihodnje leto imeli tekmovanje odiraslih pevskih zborov, organiarali pa bodo tudi reivijo mladinskih pev- skih zborov kot pripravo na republiško revijo, ki bo v Zar gorju. VSE VRSTE PLETENIN ZA MODO IN ŠPORT RAZNA PRAKTIČNA DARILA vam nudi poslovalnica »VESNA« Celje Celje VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLASCE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM - NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 4, SPOMINI STANETA MAVRICA OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE SOI ČAVE Koroška zima 194^ N^cd so se na vsa usta nvalili, da je partizanstva na Štajerskem za vselej konec. Pisali in govorili so, da so v bitki na Dobrovljah 7. no- vembra potolkli in zajeli vse »bandite«, niso se pa hvalili, da so proti maloštevilnim borcem II. grupe odredov, ki jih je vodil Janko Sekimik- Simon, pognali nad 4.500 po- sebej izurjenih poUcistov. Ljudje so še globlje sklo- nili glavo pod težo teh vesti in zaskrbljeno ugibali, če je to res ... Ni bilo res. Izgube so bile velike, toda uničili partizanov niso. Večja skupina se je prebila skozi več obročev čez Slape, prek Menine planine, Savinjskih Alp, Raduhe v Bi- stro na Koroškem. Koroško je takrat že pobe- lil sneg. Bolj kot mraz se je v borce zajedala skrb, kako bodo obstali čez zimo v kra- jih, kjer do takrat še ni bilo partizanov in nanje teren še ni bil politično pripravljen. Morali so hoditi od hiše do hiše, od človeka do človeka, vsakega posebej in podrobno prepričevati in seznanjati z cilji partizanske vojske. Po nekaj dneh je padla odločitev, da del borcev krene nazaj na štajersko stran, Lojz, Mi- le, Nestl, Stane, Drago, Ciril, Robin, Gorki, Dolfe in Muri pa so kot prostovoljci ostali na Koroškem. To je bila prva koroška partizanska četa. Četica ni bila dolgo t iko maloštevilna. Z juga je prišel mednje Tomaž, borec I. pro- letarske brigade in pKX)blašče- nec CK KPS za Koroško, če- ta se je pri svojih premikih spustila na severno stran Pe- ce proti Železni Kaplji in pri- dobivala ljudi. Ob taki pri- ložnosti je v četo prišel Karel Prušnik-Gašper, koroški Slo- venec z one strani. S četo so našli stik in se ji priključili še nekateri borci iz druge grupe in stari štajerski parti- zani kot Marko, Milanček, Atena in Marjetka. Matjaž je četo usmeril predvsem v politično delo. To je bil pogoj, da bd se par- tizani v teh krajih lahko ob- držali, se okrepili In začeli akcije. Njihovo delovanje je bilo uspešno. Samo en pri- mer izdaje so doživeli, druga- če pa so jih ljudje toplo spre- jeli, tako na tej, kot na dru- gi strani meje, ki je takrat seveda ni bilo. četa se je gi- bala med Bistro, Koprivno in Toplo, od Pece pa do Oljše- ve, onstran Pece pa po doli- nah Remšenika in Lepene. Bil je še vedno november leta 1942, ki jo je hudo zago del z ostro zimo, z visokim snegom. Vedno bolj se je bližal ko- nec leta, vedno hxijša^ je bila zima. Borci so na raznih kra- jih deponirali hrano, da bi ob morebitnih hajkah ne bili brez vsega. V začetku decem- bra pa se je vodstvo odločilo za večjo akcijo, ki naj bi raz- bila dvome, če partizani še delujejo na območju, ki so ga okupirali Nemci, hkrati pa bi si oskrbeli čim več hrane tn drugega za dolgo zimo. Njihov cilj je bila Solčava. Iz okolice Bistre so krenili na pot po zasneženih vrhovih in spotoma obiskovali višin- ske kmetije, v katerih so do- mači bili že njihovi zaianci in gostitelji. Solčava se je globoko v ko- tlini ob vznožju Raduhe in Oljševe zagrnila v mrak. Ljudje so po hišah ugibali svojo usodo. Zima utegne Nemce še ziadržajti, toda na pomlad bodo pridivjali z ma- licami in selili. Morda pa pridejo tudi kJjub snegu po- žigat in plenit? In partizani. So kje? Kako jim je v snegu In mrazu? ... ... Niže ko so se spuščali borca, manj snega je bilo. ZJaupali so se Jožetu, domači- nu iz Solčaive, ki je pred kratkim stopil v četo. Borci so bili utrujeni, prezebli, p>a budi napetih živcev, kako bo naipad uspel. Spodaj snega ni bdJo več. Nič več se njihove postave niso teonno odražale od bele- ga snega ... Solčava je bila na mah osvojena. Nič sCreljarnja. Sa- mim partizanom se je zdelo čudno. So bdU Nemci zares tako trdno prepričani v svoao zmago na Dobrovljah, da so v Solčavi zaupali svojo oblast enemu samemu žandarju, ki ga je Stane na pošti nemu- doma razorožil, mu ukazal, da je dal tudd svojo unifor- mo in miu zažugal, da ne bo več odnesel adrave kože, če se še enikrat pokaže v Sol- čavi. Bord so temeljito izpraz- nili trgovino in ti^iko. Bilo je tam dosti živil, teikisitila. TuicH živilske karte in denar so pobrali. Ko je bUa ta akcija pri kraju, so poiskaU še dekMno, ki je rada hodila švabom v posteljo. Za kazen in opo- min so jo ostrigli, da bd jo bilo moč ločdti od poštenih solčavskih deikleit. V gostilni so partizani pri- redili še miting. Matjaž je govoril o ciljih osvobodilnega gibanja, za^peli so partizanske pesand in se poslo-vili od Sol- čavanov, ki se jim je to noč vrnilo upanje, da nekega dne ne bodo v^ živeli v strahu. Noč jih je dala, noč jih je vzela, čez Hudičev graben so prvi koroški partizani tovori- M svoj plen. Umikali so se čez Šentjakob, Koprivno in Toplo v strmine Pece. Tu si je četa uredila prezimovališče ti kpod vrhom z imenom Ko- drežova glava. Legenda o Pe- ci je oživela. Tu je bil Matjaž s sivojdml borci. Todi ni spal, kot pravljični soimenjak. Vsak dan so odhajali na vse stra- ni borci v vasi, k osamelim domačijam. Nosili so živo in pisano Ussedo o boju med ljudmi. V zetmljanki so imeli radio in pisalni stroj. Tipkali so poročila in letake, brali pa so jih ljuxije od črne do Že- lezne Kaplje, od Pece do Olj- ševe. -Najrevnejšim in najbolj zavednim družinam so k po- ročilom prilagali še živilske karte in blago iz solčavske tr- govine. z z X staro leto se je prevalilo v novo. Matjažeiva četa je zdaj že vedela, da Nemci partiza- nov s Koroške ne bodo pre- gnali. Minil je januar in fe- bruar tn z njima zima. Četa je imela novega komandiirja, Lenarta, Korošca z one stra- ni severne meje. Matjaž se je posvetil političnemu de- lu... Marca 1943 je četa ponov- no planila v napad. Tokrat je bila njen cilj Mežica. Zmago- vit bog je vodil Franc Roiz- man-^tane, španski borec in komaindanft Glavnega štaba, ki se je v tistiih marčnih dneii mui^ pri prvi koroški četi. Psri četi, fci je hitro prera- sla v bat^on in nato v od- red. z X X Nemci so še bolj kričali, še bolj divjali. ImeU so tudi vzrok. Bahanje o zmagi na Dobrovljah se jim je hudo zareklo. Vsa štajerska in Ko- roška je bila prepletena od partizanskih stee, segale so ceilo tja čez k Dravi na ozem- lje, ki so ga olcujpirald že ob prikljujčitivi Avstrije. Po pripovedi zapisal J. KRASOVEG Stane Mavrič-Stane, ne- kdanji borec prve koro- ške čete, ki je z živo be- sedo opisal nastanek in prve akcije koroških par- tizanov. Slika je bila po- sneta leta 1943. Solčava 25 let pozneje, na obletnico napada prve ko- roške čete, ko so se s Solčavani spet srečali nekdanji borci, med njimi 12 preživelih udeležencev alicije. Postopno in premišljeno Novo leto je tako rekoč na pragu in v novem letu si obe- tamo tudi spremembo dose- danjega delovnega časa. O tem je bilo že precej razprav in prav toliko različ- nih mnenj. Tudi v Celju. To pa je seveda povsem razum- ljivo, saj gre v bistvu za veli- ko spremembo, ki bo pose- gla v ustaljene navade našega vsakdanjega življenja. O problemih, fci se v tej zvezi porajajo v Celju, smo naprosili za pogovor pred- sednika sindikata delavcev družbenih dejavnosti občin- skega sveta Igorja Ponik- varja. Stališče občinske sindikal- ne organizacije, je med dru- gim dejal, je predvsem v tem, da v uvedbo novega delovne- ga časa ne moremo čez noč. Sindikat o tem sicer ni glob- lje razmišljal, ker je bilo premalo ča^ in zato zaupa predlagateljem sklepa, če iz- haja takšen predlog iz vse- stranskih analiz in pomeni spodbudo za učinkovitejše delo, večjo produktivnost, so- dobnejšo organizacijo proiz- vodnje itd., je razumljivo, da moramo to težnjo p{xipreti. Seveda pa bomo mogli v nov delovni čas le postopno in premišljeno in predvsem v skladu s kompleksnim pro- gramom. Takšen prc^ram bo do konca jantiarja naredil občinski center za socialno delo in bo pjotlej o njem raz- pravljalo predsedstvo občin- ske skupščine. Gre namreč za ureditev osnovnih pogojev, kot so otroško in dnevno var- stvo, obrati družbene prehra- ne, prevozi delavcev in seveda uskladitev delovnega časa v vseh dejavnostih. Toda, je dejal Igor Pondkvatr, kakšnih vzrokov za zaskrblje- nost nd, saj ne gre za spre- membo T naglici in pravza- prav že zdaj mnoge usta- nove delajo tudd v popoldan- skem času. To pomeni, da je prva faza že skoraj mimo. Zato je tudi pričakovati, da bo interes prav tako v po- slovni upravi, saj gre v od- nosih med njo in zaposlenir ml za isto relacijo kakor ob- čan — javna uprava. Poleg številnih problemov, ki jih bo pač predhodno rešiti, se za zdaj kaže zlasti velik pro- blem v prilagoditvi pouka prosti soboti, ker gre namreč za spremembe učn^a načrta. Toda takšno težnjo prosvetoi delavci podpirajo. dhr Vse je spremenjeno in večje v sindikalni delegaciji iz čuprije, ki je bila nedavno na obisku v Celju, je bil tudi livar in član občin- skega sindikalnega sveta VLADIMIR ANDJELJKO VIČ. Tokrat je bil drugič v Celju, prvič je bil tu pred dvaindvajsetinii leti kot borec 39. srbske divi- zije, ki je bila udeležena pri osvoboditvi Celja. »V vojnih dneh človek si- cer nima radovednosti turi- sta, preveč je zaposlen z dru- gimi rečmi. V sestavi 39. di- vizije sem prišel v Celje pre- ko Kozjanskega, kjer smo se spotoma spapadali z Nem- ci in ustaši. Spominjam se, kako smo zaplenili v blišini Celja oklopni vlak in da smo v Celju samem zaplenili ve- liko vojnega materiaia in hrane. Res se nisem dolgo zadrževal v Celju. Samo ne- kaj dni. Toda dobro vem, da sem se takrat povzpel na stari grad in gledal starin- sko mestece pod seboj... Tudi zdaj sem bil na sta- rem gradu. Gledal sem, iskal v svojem spominu stare vti- se. Starega mesteca iz nove slike nisem več izluščil. Tudi Savinja mi m več »odgovar- jala«, nekoč je tekla drugače in dolgo je trajalo, oziroma povedati so mi morali, da je zdaj čeznjo speljan nov most in da železniškega ni več. Ne vem, če se Celjani do- volj zavedate razlike, za me- ne je bila velikanska, če bi ne vedel kam potujem in če bi me pripeljali nekam z zavezanimi očmi in mi jih potem odkrili, bi ne vedel kje sem. Ne zaradi dvain- dvajsetih let in pozabe, mar- več zaradi sprememb, ki so med tem nastale.« Tako približno je razložil svoje vtise VLADIMIR AN- DJELKOVIČ, fci je kot par- tizan bil med osvoboditelji našega mesta, takrat seveda devetnajstletni mladenič, tak kakršnega vidite na fotogra- f^i. -ec NAGRADNO VARČEVANJE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog od 1. novembra 1967 do 30. aprila 1968 v Žrebanje 15. maja 1968 2 AVTOMOBILA IN ŠE 57 DRUGIH NAGRAD- V SKUPNI VREDNOSTI 9,000.000 STARIH DINARJEV Vloge sprejemajo poslovne enote in vse pošte na območju KB Celje KIIEDITIVA BA]\KA CELJE TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 5, Tretji kongres psihologov Pred prvim jugoslovariiskim kongresom psihologov (1960 na Bledu) je bilo pri nas mak) poklicnih jjsihologov, medtem ko jih je bilo na ne- davnem tretjem kongresu v Beogradu že več ko 600. Psihologija je med tem prido- bivala kot manost in praksa iz leta v leto važnejšo vlogo in si utirala pota v vse de- javnosti našega življenja. Pro- ces se nadaljnje, saj zadeva- mo neprestano ob težke pro- bleme pri preučevanju v in- dustriji, šoLstvu, jsdravstvu, pri poklicnem usmerjanju, klinični diagnoz itd. Mnogo je problemov v zvezi s pre- učevanjem življenja naše mladine, turizma, pravosod- ja, viška delovne sile itd. Šol- nike že od nekdaj zanimajo problemi šolske mladine, saj jih je veliko ne samo v šoli, ampak tudi zunaj nje. Vpra- šanje službe šolske psiholo- gije oziroma dejavnosti šol- skih psihologov je še vedno aktualno in o njem bo še razpravljati. V okviru tretjega kongresa psihologov je bik) več simpo- zijev, kot na primer o spo- sobnostih, psiholoških pro- blemih samoupravljanja v in- dustrijskih pKXijetjih, doadmo- logiji ter utrujenosti in oddi- hu; referatov s področja ob- če psihologije, pedagoške m razvojne, socialne in klinične psihologije ter psdholc^je de- la. Posebni kongresni pogo- vori pa so obravnavali druž- beni in pokUcni i>oložaj psi- hologov pri nas, njih strokov- no iz5x>polnjevanje ter orga- nizacijo strokovnega psiholo- škega dela v praksi. Slovenski udeleženci —'bi- lo jih je blizu 50 — so imeli referate o vplivu frustracije na konotativni pomen besed- nih simbolov (Breda Bezič), o nekaterih informacijah o veljavnosti testa zvijanje žice v obliko ključa (dr. Miran Cuk); na simpoziju o proble- mih samoupravljanja v indu- strijskih podjetjih je imel Vla^ Arzenšek referat z na- slovom Nekaj empirianih iz- datkov o odgovornosti v de- lovnih organizacijah; v sekci- ji za delo Franc Polak o de- lovnih obremenitvah direk- torjev v industrijskih delov- nih organizacijah; v sekciji za klinično psihologijo pa dr. Oton Petrovič o kvantitativni in kvalitativni analizi proce- sov mišljenja pri shizofrenih bolnikih; dalje je Pavel Vin- ddšar govoril o psihosociolo- ških vidikih reelekcije v go- spodarstvu, Bogdan Kovačič o odnosu slovenskih delavcev do sindikata ter Stane Moži- na o deprivaciji in signifi- kantnosti psiho socialnih po- treb pri vodilnem kadru v industriji SR Slovenije. Na kongresu je sodelovala tudi študentska sekcija psi- hologov s svojimi deli in bli- zu 30 študentov psiholc^je iz Ljubljane. Bilo je veliko referatov, po- membna so bila srečanja sta- rejše in mlajše ter najmlaj- še generacije psihologov. V tem članku sem želel le in- formirati naše prosvetne de- lavce o največjem pMDsvetova- nju jugoslovanskih psiholo- logov. Vsekakor velja po- udariti potrebo tMi po inten- zivnejšem razmišljanju o psi- hološki službi na naših šolah in pri delu z otroki in mladi- no sploh. A. PODJAVORŠEIK Dom kulture v Jihlavi (CSSR) Festival voltalne glasbe v Jililavi CSSR Jihlava leži med Brnom in Prago, 75 km severno od av- strijske meje. Je središče okraja s 40.000 prebivalci ter tma razvito tekstilno in elek- trotehnično industrijo. Pra- vijo, da sega bogata pevska tradicija v čas mojstrov pev- cev. Izredno močno razvit čut sa vokalno glasbo je prive- del pred deset leti skupino entuziastov do ideje o zbo- rovskem festivalu. V prvih letih so ga prirejali na ixxi- ročju jihlavskega okraja, po- zneje je dobil vsedržavni zna- čaj. Zadnja leta vabijo goste In zbore tudi iz inozemstva (Avstrija, Poljska, Madžar- ska). Medtem ko so se odvi- jali prvi' festivali v starem mestnem gledališču, so se pred tremi leti odprla vrata iK>vega veličastnega kultiime- ga doma, Id sprejema odslej Številne zbore in goste iz če- hoslovaške in iz inozemstva. Dom ima veliko in malo dvo- rano, elegantne foyere, resta- vracijo, garderobe in več prostorov, ki so namenjeni amaterski dejaTOosti. Le žfcoda, da veQika dvorana ni dovolj akustična za zborov- tfce koncerte. Letošnji deseti festival je bil Se posebno slavnosten. Vabljeni so bili številni gost- je Iz evropskih držav, od ka- terih so se vabilu odzvaU de- legati iz SSSR, Finske, Esto- Doje, Zapadne in Vzhodne Nemčije ter Jugoslavije. Ino- aemske zbore je predstavljal Studentovski mešani zbor iz Sčečina (Poljska). V treh dneh se je zvrstilo 6 koncertov, na katerih so nastapald moška zbor morav- Aih učiteljev, ženski zbor učiteljic iz Bratislave, že omenjeni šfcudento\'ski zbor te Poljske, mešani zbor iz Jihlave, mladinski zbor radia Praga, praški madrigalisti, mešani zbor radio Praga in simfonični orkester Prage. Za nas je presenetljiva vi- soka stopnja amaterskih zbo- rov. Moravski učitelji, pa bu- di drugi zibori so izvajali sko- po izključno sodobne težke kompozicdje povsem bretzhib- no. Taka zmogljivost je mož- na le tedaj, če bazira na dol- ^ tradiciji in na notalnosti vsakega pevca. Vedeti mora- mo tudi to, da je na Češkem več učiteljskih zborov, od ka- terih so sd pridobili vsaj tri- je mednarodni sloves. Poglavje zase je čudovit mladinski zbor praškega ra- dia. Okrog 80 otrok poje z laihkoto, eleganco in popol- no preciznostjo zahtevne so- dobne kompozicije Ilje Hur- nika, Petra Ebna, Benjamina Brittena in kantato »Mali princ« Ivane Loudove, ki je sama lepo izvajala solistični park. To je zbor, kd bi ga ve- ljalo povabiti na naslednji celjski mladinsiki festival. Njegovim izrednim kvaildte- tam bd mc^l očitati le to, da je zvok zaradi specifičnih nalog preveč zadušen in iz- razna moč nd velika. Jihlavski mešana zbor šte- je okrog 46 pevcev in pevk in je glasovno lepo izenačen, ker skrbi dirigent, da ženski glasovi ne pokrivajo moških. Tudi ta razmeroma skromen zbor je lepo odpel vrsto so- dobnih pesmi. Mešani zbor praškega radia, seeda profe- sionalen, je zelo močen an- sambel, ki se loti najtežjih skladb z brezprimemo zanes- ljivostjo. To je instrument, ki ga odlični dirigent oblikuje in vodi kot orkester. Festivalski odbor razpisuje vsako leto natečaj za zborov- ske skladbe. Najboljše izvaja- jo obve2aio na festivalu. Po tej i>oti so Cehi silno oboga- tili svojo že tako obsežno vo- kalno literaturo. Programi le- tošnjega festivala so napove- dali kar 7 premijer, med te- mi otroško kantato in orato- rij Petra Ebna »Apologia So- krates« za bariton in alt solo, mladinski in mešani zbor ter orkester na Platonov tekst (v starogrškem jeedku!). Ženski zbor učiteljic iz Bratislave je pel dela a ca- peUa, s klavirjem dvo in šti- riročno. Prav ta so bila po- sebno zanimiva (J. Suk: De- set spevov, op. 15) in so po naravi enolični sestav zbora močno pKDpestriia. Ansambel »Praški madriga- listi«, ki jih vodi izvrsten mu- zik Miroslav Venhoda, je iz- vajal skladbe starih mojstrov (tudi Gallusove »Harmoniae morales«) pa vse do sodob- nikov J. Richlika in K. Sla- vickega. Sestavlja ga oktet ženskih in moških glasov, ki ga vodi dirigent sede za spi- netom (predhodnik klavirja). V sestav sodi še 8 instrumen- talistov, ki izvajajo skladbe samostojno ali kot spremlja- vo vokalnemu sestavu na sta- rih instrumentih kot npr. na lutnji, psalteriju, na pihalih, trobilih in tolkalih. Odlični ansambel je gostoval že jk) vsej Evropi in dosega imenit- ne učinke s svojo pestrostjo, vendar ne išče zunanjih efek- tov, ampak mu je verna pre- danost starim in novim moj- strom glavna naloga. Koncerti so bili dopoldne, popoldne in zvečer in vedno so bile dvorane pK>lno zase- dene. Iznenadilo me je, da so češki p>oslušalci sprejemali najnovejša, tehnično zelo zah- te^Tia dela z očitnim navdu- šenjem. Marsikdaj aplavzom ni bilo ne konca ne kraja. Nekaj posebnega je disci- pliniranost čeških poslušal- cev: kaditi je bilo dovoljeno le v foyeru, toda nisem opazil niti enega c^orka na tleh, niti vžigalice ali peopela. Pred gar- derobo se je vsak obiskovalec avtomatično postavil v vrsto brez vsakega opozorila. Odda- ja in prevzem plaščev se je odvijal mimo in hitro (kako bi mogU pri nas dospeti do take discipline?). Po koncer- tih sem imel priliko stopiti v stik z glasbeniki raznih držav In tako sem mimogrede zve- del, da sodi med najbolj raz- vite dežele v pK>gledu zborov- ske glasbe Estonska SR. V državici, ki šteje en milijon prebivalcev, je vsako leto pevski festival, kjer nastopa- jo zbori posamezno po ka- tegorijah. Nekaj številk: 2000 dečkov, 7000 pevcev v mladin- skih zborih, 3000 moških, 9000 pevcev v mešanih zborih. Ba- je presegajo festivali vse, kar pri nas poznamo. Potnik, ki se vrača z jihlav- skega festivala, primerja na- še dosežke s češkimi in raz- mišlja, kolikšno pot smo pri nas opravili v 22 letih po vojni. Ali moremo sploh go- voriti o napredku, če se spo- mnimo Kumarjevega učitelj- skega zbora, Maroltovega APZ, pa še kakšnega? EGON KUNEJ Albert Sirk - spominska razstava Muzej rovolticije sd utrju- je polagoma tradicijo s pri- rejanjem likovnih razstav, ki so povezani z NOV. Ta ten- denca je zdrava, obiskovalec dobiva v področje umetnosti nove vpoglede ^ naše veli- častne polpreteklosti. Albert Sirk, tržaški rojak je bil pred vojno zasidran s svojo dejavnostjo v Olju. Njegovo slikarsko delo je ba- lo znano in cenjeno daleč na- okoli. Zlasti so njegovi akva- reli odmevali tudi izven Slo- venije. Realistično usmerjen slikar je s svojo tempera- mentno barvno paleto zajel krog ljubiteljev — postal je v nekem pogledu »ljudski«. Razpon njegovih slikarskih prii^evanj je bil velik. Po- leg virtuoznega slikarstva je gojil tudi grafiko, bil je hkra- ti ilustrator. V zaporih kapucinskega sa- mostana je začel izdajati To- ti list, kar je bilo pK>gumno dejanje. Redko ohranijene Iz- vode smo imeli priliko .ogle- dovati na sedanji razstavi. Al- bert Sirk je v vrsti našah sli- karjev izjemno pomemben kot slikar morja. Za Celje je v času pred drugo vojno nje- gov pomen tudi pedagoški, ko je postal med celjskimi sli- karji njihov vzornik. Verjet- no bi dana^e stanje v Ce- lju brez njegovega predhod- nega poslanstva bdlo bomo. Med deli, ki jih je zbrala rasastava se nam vidi skica za zidno sliko: Prihod Slovencev k morju vredna vse pozorno- sti. V našem času, ko nam je dostopna slovenska mor- ska Obala bi bilo lepo deja- nje, ko bi se ta osnutek Izve- del v velikem formatu v Ko- pru aU v Piranu. A. S, Zdravnik za leto dni 2^varovanci (Delja bomo v novo leto vstopili z nekateri- ma spremembami pri načinu izbire zdravnika. Kolektiv Zdravstvene^ doma — ali zidaj že — celjske enote zdrav- stvenega doma je namreč v svojem statutu zapisi nekaj novih določil, ki na prvi po- gled nekoliko omejujejo do- sedanjo svobodno izbiro zrav- nika. Doslej smo lahko zdrav- nika v Zdravstvenem domu menjali vsakokrat, odslej pa bo ne bo več mogoče. Zava- rovanci si bodo pri svojem prvem obisku v prihodnjem letu morali izbrati zdravni- ka splošne prakse, h katere- mu bodo nato hodili vse le- to. Le če bodo imeli kakšne zek) tehtne razloge, si bodo lahko izbrali drugega. Toda ta svoj postopek bodo mo- rali najprej razložiti direk- torju zavoda. Kaj je kolektiv zdravstve- nih delavcev pripeljalo do te odločitve? Glavni razlog je bila težnja, da bi občane in zdravstvene delavce tesneje povezali, kar je pogoj za ddjs- panzersko metodo dela zdrav- stvene sliožibe. Ce bo zdrav- nik leto in dan skrbed za do- ločeno popuilacijo, potem jo bo bolje spoznal, laže bo ukre- pal, kadar bo kakšna bole- zenska nevarnost grozila več- jemu številu ljudi, laže pa bo zdravil tudi vsakega po- sameznika, ker bo dobro po- znal način njegovega življe- nja, dosedanje težave z zdrav- jem in podobno. To doslej ni bilo možno v tolikšni me- ri, kajti neredki so bili za- varovanci, ki so menjali zdrav- nika splošne prakse ob vsa- kem svojem obisku v zdrav- stvenem domu — tudi če za to niso imeli nobenega t^t- nega ix>voda. Zgodilo se je ce- lo, da so izsiljevali bolniški stalež. Od svojega stalnega zdravnika, ki jim ni hotel priznati bolezenskega dopu- sta, so se napotili k druge- mu, ki jih morda ni tako dobro poznal — in ostali so v »bolniški«. » I.B. V Mozirju v Savinjski dolini živi in ustvarja slikar NIKO MLAKAR, ki je svoje umetniške stvaritve raz- stavljal med drugim tudi že v Celju. Med svoje naj- pomembnejše uspehe šteje tudi sodelovanje na med- narodni razstavi MIR, HUMANOST IN PRIJATELJ- STVO MED NARODI v Slovenjem Gradcu. Našemu uredništvu je poslal sliko »ŠTIRJE LETNI ČASI« skupaj z novoletno voščilnico bralcem CT. Dedek mraz v Celju Kljub skromnim sredstvom, ki so na razpolago, bodo mladi in najmlajši (Deljani vendarle praznovali novolet- no jelko. Občinska zn^eza pri- jateljev mladine prireja dva- kratni prihod dedka Mraza, ki bo otroke pKJzdravil z bal- kona mvtzeja revolucije v Ce- ]je. Seveda bo z njim prišlo tudi njegovo bc^to sprem- stvo. Dedek Mraz bo obiskal tudi šole in varstvene usta- nove — občina je le prispe- vala zanj nekaj denarja — v glekiališču in tinu pa bodo predvajali otroške i^ice ozi- roma filme. Tako sodi med novoletne prireditve tudi Tr- njulčica, ki jo dajejo člani Slovenskega ljudskega gleda- lišča — pripravljeno pa ima- jo še igrico Dedek Mraz — ter predstave v kino Dom, kjer si otroci lahko ogledajo ruski film o dedku Mrazu. Z darili pa bo letos bolj žaltava. Delovne organizacije, ki imajo svojih problemov dovolj, so pozabile na patro- nate nad šolami in le redki bodo kakemu pionirskemu odredu podarili kakšno sku- pinsko darilo. K sreči pa so otroci že z malim zadovoljni. I. BURNIK Preko 3.000 obisliovalcev Six>mtnsko razstavo AL- BERTA SIRKA, ki so Jo za- prli pred nekaj dnevi je obi- skalo preko 3.000 obiskoval- cev. Posebno zanimivo ob tej razstavi je to, da je bilo preko dve tretjini obiskoval- cev starejših oseb, kar je za Celje precej nenavadno, saj je večina obiskovalcev običaj- no iz vrst predstavnikov mla- de generacije. SREČNO NOVO LETO 1968 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 6, Ustavno sodisre: Ambulante imajo prav Zdravstvene ambulante de- lovnih organizacij so torej dobile spor, ki so ga pred slovenskim ustavnim so- diščem sprožile zaradi določi- la republiškega zakona o or- ganizaciji zdravstvene službe, da se morajo obratne ambu- lante do konca leta pri- ključiti večjim zdravstvenim zavodom. Iz Celja sta v spo- ru sodelovali ambulanta to- varne »EMO« in zobna am- bulanta »Kovinotehne«. Kako bo dobljeni spor vplival na nadaljnji potek integraci- je zdravstvene službe? Obrat- ne ambulante, fci so jih usta- novili. opremili in jim dali pogoje življenja kolektivi, so zdaj v ugodnejšem položaju kot zdravstvena služba v ob- čini, Ki bo verjetno morala popustiti pogojem delavnih organizacij. Tako na primer v Kovinotehni pravijo, da ni- so proti združitvi svoje am- bulante z zobno ambulanto zdravstvenega doma, želijo pa, da ostane v dosedanjih pro- storih, da dela z enakim šte- vilom strokovnih sodelavcev in, seveda, osnovna sredstva naj ostanejo last delovne or- ganizacije, ki jih je kupila. Podobno stališče imajo tudi v tovarni »EMO«, kd so osnov- na sredstva sicer pripravlje- ni ponuditi zdravstvenemu do- mu, toda ne zastonj. Bik) bi prav, če bi skup- no rešitev našli čimprej. No- va organizacija naj bi res zaživela z novim letom, sicer bo trajalo predolgo, predno se bodo uredile vse vzpored- ne zadeve. SREČANJE S PREDVOJNIMI KOiMUNISTI ,Prihodnja konferenca bo v socialistični domovini^ Tako se spominja Olga Vrabičeva prvega srečanja s Titom Menda je malo žena, ki bi v svojem ne tako dolgem živ- ljenju opravljale toliko in ta- ko pomembnih in odgovor- nih funkcij kakor Olga Vra- bičeva. Bila je sekretarka mestnega komiteja za Šo- štanj in Velenje ter članica okrožnega kc-miteja partije; sekretarka okrajnega komite- ja v Mladenovcu in članica okrožnega komiteja v Beo- gradu; po vojni v agitpropu CK KP Slovenije, instruktori ca v CK KP Jugoslavije, pa zopet sekretarka mestnega ko- miteja v Celju; članica CK KP Slovenije in članica CK KP Jugoslavije; poleg tega pa članica izvršnega sveta Sloveni.je, sekretarka central- nega sveta zveze sindikatov Jugoslavije in predsednica so- cialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine. Zdaj je članica kontrolne komisi- je CK ZKJ in predsednica celjske občinske skupščine. Ta funkcija jo je tako oku- pirala, da skoraj ne najde časa niti zase, kaj šele, da bi za javnost govorila o sebi. Pa vendar mi je uspelo, da sem ji v časovni stiski tako rekoč ukradel kakšno uro in pol — za pogovor, brez ka- terega bi bila sicer v naših prispevkih, posvečenih tride- setletnici Titovega vodstva ZK vrzel, saj .je ime Olge Vra- bičeve povezano z vso partij- sko de.iavnostjo na našem obmo.čju in torej tudi zunaj nje^a. — V partiji sem res že dol- go, je rekla, ko sva odpravi- la po njenem mnenju »suho- pamejši« del, kot je našte- vanje funkcij, in brž dodala: — sicer pa se ne počutim kot veteran. Članica sem po- stala avgusta 1936, ko se je z robije v Sremski Mitrovici vrnil Slavko šlander in je z drugimi komunisti hotel zo- pet okrepiti partijo na tem območju. Pravzaprav pa smo bili že kot dijaki nekako di- ferencirani. Mladina je spon- tano obsojala unitaristiono diktaturo in simpatizirala z naprednim delavskim giba- njem, kii je odločno postav- ljalo zahteve za svoje pravi- ce. Bili smo seveda bolj po ob6utku levičarsko usmerje- ni. Prav v tem času (1935—36) je splošna politič- na klima pospeševala želje za aktivnejšim delom nas mladih. Po vrnitvi komuni- stov iz Sremske Mitrovice so zaživela društva kmečkih fan- tov in deklet; zlasti razgiba- no je bilo leto 1935, ko sem maturirala. Po celjskem zie- tu Svobod je prišlo do zna- nih šbrajfcov v Trbovljah in tovarni emajliraaie posode v Celju, nato v tovarni usnja v Šoštanju in med detevci, ki so gradili cesto Cma — Šent- vid. To skupino je vodil Kar- lo Mlakar, kasnejši španski borec, ki me je tudi sprejel v partijo. Raziimljivo, da so vsi ti dogodki močno razbur- kali politično življenje; z vojno v Španiji pa je bilo močno začutiti napadal- nost fašizma, štrajlk v tovar- ni usnja je mobiliziral sko- raj vse sloje prebivalstva, če- prav je bilo mesto Šoštanj materialno odvisno od to- varnarja. Etelavcem so dajali podporo in pomoč obrtniki, mali trgovci in kmetje iz okolice. Seveda so štrajk zlo- mili, kajti v samem vodstvu so bili tudi ljudje, ki so ga kompromitirali. Tovarnar jez revolucionarji obračunal, ta- ko da jih je vrgel na cesto. Ta neuspeh je tudi nekoliko zavrl partijsko delo v sami tovarni, toda napredne sile so iz štrajka izšle okrepljene. V tistem času nas je bilo več sprejetih v partijo, ra- zumljivo, konspirativno, saj na primer dve leti sploh ni sem vedela, da je tudi brat organiziran komunist. Oseb- no sem bila zelo vznemirje- na in sem se počutila, kot da nisem kos takšni nalogi. Partija je namreč tedaj uži- vala ogronmo avtoriteto. Na območju Šoštanja in Velenja je bilo pred vogno kakžnih 40 skojevcev in veliko mla- dih delavcev, študentov ia kmetov, ki so bili priprav- ljeni delati. V Šoštanju smo irnefli tri celice, vendaa- časa za dolge sestanke ni bilo. Bili smo željni Iditarature in znanja in smo tako tudi sa- mi ustanovili svojo tehniko za tiskanje letakov. — Se morda spominjate, kdaj ste se prvikrat srečali z imenom Tito? — To je bilo v partijskem glasilu Proleter in iadajah, ki so prihajale na cigaret- nem papirju iz inozemstva. Vsaka številka Prodeterja, ki smo jo prebirali tudi ski> paj, je bila za nas kot na> večja dragocenost. Leta 1938 ali 1939 smo opazili, da se v Proleterju pogosto pojavljajo članki, pKKipisand s T. T. a^ s Tito. Pozornost je vzbudila njih odločnost in jasnost, zlasti pa smernice za pirak- tično akcijo. Tako je Tito po- stal pojem. Na tretji konfe- renci 1940 nad Domžalami pa sem ga kot delegatka sre- čala tudi osebno. V navzoč- nosti sekretarja oikrožnega kc miteja je namreč preveril vsakega delegata posebej. Po- tem je na konferenci budi govoril in med drugim rekel, da se bomo na prihodnji konferenci srečali že v soci- alistični domovini. To je bi- lo seveda za vse nas veliko presenečenje, toda hitra ka- pitulacija držav in kasnejši dogodki so potrdili, da je Tito imel prav in je čutil trenuteik, ko bo KP z množi- cami sposobna opraviti veli- ko zgodovinsiko poslansitvo. Tedaj sem vedela, da je to Tito. — Kaj bi mogli reči o par- tojskom delu neifcoč In danes? — Delo, čepraiv po zunap njih okoliščinah in pogojih zelo različno, je danes prav tako težko in pomembno kot je bilo nekoč. Pred vojno so bili lahiko komiunisiti le Ijod- je s čvrsito voljo, saj so mo- rali svoje osebno živiljenj« podrejati izkljiučno pairtijsk©- mu delu tn se, če je bilo tre- ba, tudd žrtvovati. Po osvo- boditvi so se okoliščine se* veda bistveno spremenile, to da naloge so postale morda še zahtevnejše, kajti graditi moramo sami novo družbo in vemo, da se poraja z ve- likimi težavami. Breme, ki ga je pred vojno ali med vojno nosila peščica komuni- stov (v Slovenija jih je bilo le okrog 1.000), je danes na znatno številnejših ramenih. Nekdanje okrutne razmere, ki so oblikovale lik komimistov, so izginile in mofda ima tu- di to za posledico, da del komunistov danes ne oprav- lja svojih nalog, kot bi bilo potrebno. Današnji pogoji pa so tudi težji, ker terjajo ustvarjalni pristop do vseh bistvenih problemov in dela ne moremo zreducirati na predvojne ali medvojne di- rektive. Pogostna so očitki mlade generacije, da se čuti zapK)sitaivljamo, da so časi velike slave minili in da da- nes ni tolikšnih možnosti za uveljavitev; toda prav da- nes je vloga in naloga mlade generacije še večja in prav tako revolucionarna, saj bi morala stati v prvih vrstah boja za očlovečenje človeka in nove družbene odnose ter biti potemtakem oblikovalec svoje prihodnosti. Pri uresni- čevanju te zgodovinske nalo- ge bo lahko črpala mlada ge- neracija navdihe tudi v liku starih komunistov. D. HRIBAR MED OSKRBOVANCI DOMOV NA GRMOVJU IN POLZELI Ni vsaka jesen sončna življenje piše čudne zgodbe. Več žalostnih kot veselih in včasih jih kar na enem samem mestu poveže v pi- san šopek ljubezni, razočaranj, spominov in solza. Mislim, da bi največjega našli tu, kjer živijo stari lju- dje. Ne toliko zato, ker so prehodili že dolgo pot, ker je za njimi že toliko zaceljenih ran in nepozabnih tre- nutkov, temveč preprosto zavoljo tega, ker se je na enem samem mestu — sicer v dveh graščinah — zbra- lo veliko ljudi. Njihove zgodbe so različne in vendar imajo nekaj skupnega — samotno zimo življenja v domu oskrbovancev, starost ali bolezen, enoličnost, ko jo le redkokdo zmoti in — premalo ljubezni. Toda današnji sončen zim- ski dan bo vendarle neko- liko drugačen. Pred 160 le- ti staro graščino na Grmov- ju, kjer živi okrog 60 oskr- bovancev — v glavnem du- ševno prizadetih bolnikov — se je ustavil avtobus. Fan- tje, ki so stopili iz njega, so prinesli s seboj harmoniko in lepo pesem v srcih, nji- hovi spremljevalci — družbe- ni delavci iz Celja pa prisrč- ne želje za novo leto in skro- mna novoletna darila. Na stopnišču stoji starka. »Sam beg vam poplačaj, da ste prišli,« ponovi vsakemu posebej in vsakomur ponudi svojo mehko., od starosti pe- gavo roko. Mlada sestra ob njej se prijazno smehlja in jo poskuša odpeljati, toda že- nica ne gre vse dotlej, do- kler zadnji od gostov ne zgi- ne za ovinkom zavitih stop- nic. Dom na Grmovju je, lah- ko bi rekli, specializirana zd- ravstvena ustanova — za ti- ste bolnike, ki so stari in za- rije ni več velikega upanja, da bi jim zdravljenje na ka- kem peihiatričnem o^elku popolnoma vrnilo pogoje za normalno življenje. Od časa do časa se sicer vračajo vanj, toda skoraj vedno se vrača- jo tudi v dom. Tu preživlja- jo svoj enolični dan, kajti ze- lo malo je pogojev za delov- no terapijo-. Na ramah skrom- nega števila strokovnih so- delavcev leži vsa t^ njiho- vega težkega življenja. Zdrav- nik prihaja sem le enkrat te- densko. Tisti, ki lahko hodijo, že sedijo v lepo preurejeni je- dilnici — razmere na Grmov- ju so se od lani precej spre- menile. Ko Fantje iz Celja urežejo eno svojih poskočnih, se marsikatera teh utrujenih nog zgane v živahnem ritmu, ženica, ki ji je ruta zdrkni- la daleč na obraz, s skoraj povsem mirnimi prsti skrb- no zavezuje srebrno pentljo zavoja, ki ji ga je podarila mlada gostja. Jaz pa sedim blizu starčka, ki je na bose modrikaste no- ge obul črne gumijaste co- pate. Zavzeto posluša pesem. Potem pa mu roka zdrsne ob zavoju k levemu žepu, k zakrpanemu suknjiču in ne- kaj išče. Ko ga najde — ti- sti podarjeni zavojček ciga- ret — se potolaži.. . Cez ne- kaj časa ga spet pogledam. Fantje pojejo tisto »Saj lep- še rožce ni na svet'«. Njego- ve oči pa se smehljajo in ustnice nesršno ponavljajo zlog za zlogom ... Potem za pojemo vsi, z vsem srcem! Da bi bilo več pesmi v vaših srcih, več svetlobe v vašem mraku! Srečanje z oskrbovanci do- ma na Polzeli je manj mo- reče. Tu je sicer sto ljudi, toda v glavnem so taki, ki jim volja do življenja še ni ugasnila. Ti na glas povedo, kaj jim ni po godu. Marsi- kateri celo še pomagajo pri hišnih opravilih. Mnogi so polni humorja in to kljub bolezni, ki je njihova najbolj zvesta spremljevalka. In zdaj smo tam, pri rani, ki naj- bolj boli. Povedo mi, da se kdaj pa kdaj pripelje kateri od sinov ali hčera z velikim bleščečim avtomobilom. En- krat, ali dvakrat v letu. Pa ne za dolgo. Saj veste, veli- ko je dela in pravzaprav smo si že vse povedali. Včasih preveč ... Prav gotovo bi bilo bolje, če se domovom oskrbovan- cev ne bi bilo treba ubada- ti še s finančnimi težavami. Cena oskrbnega dne se gib- lje od 1300 do 1750 dinarjev. S tem pa ne krijejo vseh stroškov. Porodila se je ide- ja, da bi sklad za zdravstve- no zavarovanje financiral vsaj zdravstveno dejavnost v obeh domovih. Potem bd bi- lo nekaj več denarja tudi za manj dolgočasen vsak dan, za pogostejši priboljšek ... Obisk je minil. Kmalu bo mrak. »Pa pridite še kaj, ta- ko radi zvemo kaj od zunaj!« pravijo ob slovesu. I. Burnik Tudi letos vas vabimo na tradicionalno silvestrovanje — izbira jedi in pijač po želji (55 ND na osebo, 40 ND konsumacije), — bogat novoletni menu z aperitivom in buteljko vina (vključno z rezer- vacijo 55 ND na osebo; s prenočiščem 75 ND na osebo), — za ples in razvedrilo bosta igrala dva prizna- na ansambla, — devet izžrebanih gostov bo dobilo lepe nagrade. Če vam ne bomo mogli izreči osebno čestitke, vam želimo obilo zdravja in sreče v novem letu. EVROPA CELJE ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA prirej a SILVESTROVANJE v svojih obratih Slovenski dom, ho- tel Park in restavraciji Pošta. Izbrani silvestrski menuji po ugodni ceni. Cenena peneča se vina in priznani plesni ansambli. Vsak obiskovalec prejme novoletni suvenirček. Za rezer- vacije se priporočamo! ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO želi vsem svojim poslovnim sodelavcem in vsem ostalim delovnim ljudem — koristni- kom naših cest- KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJETJA CESTE KANALIZACIJA CELJE TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 7, MALA ANKETA Srečno, srečno novo leto! Se nekaj dni in zopet bomo menjali koledarje; zavrgli bomo stare, na zidove v naših sobah ali kuhinjah pa bomo obesili nove, z novimi barvnimi slikami, x novimi željami. Je pač takšna že stara navada in običaj da si ljudje ob prehodu v novo leto drug drugemu želijo kar največ sreče in za- dovoljstva. Različni ljudje imajo različne želje, ki pa se na koncu koncev zlijejo v tisti domači, topli in prijazni... »da bi bilo srečno!« Mrzel popoldne je bil, ko sem prejšnji teden stopil po mestu in poiskal nekaj ljudi, ki so tisto popoldne opravljali svoje vsakodnevno službeno opravilo. Vsakega izmed njih sem pobaral, kaj si želi * novem letu 1968. Takole so odgovorili na moje vprašanje: RANDIC MARJAN, pomočnik poslovodje bencinske črpalke PE- ^ TROL ob Ljubljanski cesti: »Lju- : dje imajo ob takih priložnostih ; mnogo želja, eni manjše drugi š velike. Jaz osebno si v novem i letu ne želim ničesar pKJsebnega j razen zdravja. Vsega kar človek j potrebuje za normalno življenje I imam dovolj in vsled tega ni- i mam posebnih želja.« Imel sem občutek, da je tudi psička Laica, ki jo je nežno držal v naročju skromno in pritrdilno prikimala. Dr. STERLE NADA, zdravnik splošne prakse v Zdravstvenem domu je bila tisto popoldne rav- no dežurna in zgolj slučaju se moram zahvaliti, da sem jo na- šel, ker je imela, kot običajno vsi dežurni, pač veliko obiskov: »Ta trenutek si želim šoferja, da bi čimprej prišel, ker me ča- ka osem bolnikov. V novem letu pa si želim tega, kar si želi da- nes sleherni zdravstveni delavec — čimprejšnjo sanacijo material- nega položaja zdravstva, kar bo nedvomno v korist zavarovanca, zdravstvenim delavcem pa bo prihranjen prenekateri grenak trenutek.« KRESNIK BORIS, študent zad. njega letnika elektrotehnike. Ujel sem ga na mostičku ob Glaziji, kjer je z dvignjenim palcem »lo- vil« prevoz do Ljubljane. »Dvoje i želja imam. Prva je v tem, da si prav nič ne želim, da bi v : prihodnjem letu postal vojak. |i Oprostite, pa brez pomote pro- 1 sim, svojo državljansko dolžnost j sem že opravil — vojake sem [namreč že odslužil. Druga želja I pa je predvsem odvisna od mene ' samega, želim, da bi uspešno [zaključil študije, saj sem že či- jsto pri kraju.« HARINSKI VERICA, točajkav paviljonu Kolodvorske restavra- cije ob avtobusni postaji. »Joj, tovariš, lepo prosim, ne slikati še nisva uspeh pospraviti. Veste , toliko je potnikov, pred prazni- ^ ki smo pač. Kaj si želim? Vs^a i tistega, kar si človek pač želi ob j novem letu, zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. Pa še nekaj, že limj da bi bile stranke vedno za dovoljne z mojo postrežbo in da bi jih bilo v novem letu še več. Rada delam!« Pogledal sem okoli I sebe in iskal tisto, kar bi bilo i potrebno pospraviti, pa nisem I prav ničesar ustreznega videl. I KOS JANEZ, mesar v MERX ^MARKETU ob Ljubljanski cesti. 3il je že oblečen in se je ravno >dpravljal domov, kajti svoj šiht« je za tisti dan že opravil. Marsikaj si je možno želeti. Svoje želje bi ločil v tiste, ki vezane za službo in čisto mo- e osebne. V službi bi si človek s želel ugodnejšega delovnega časa, ikar pa je verjetno v trgovini nemogoče, 2elel bi, da bi lahko ^svojim strankam v prihodnjem letu vedno in v celoti ustregel :in da bi bih kupci s prizadevanji 5 našega malega kolektiva čimbolj izadovoljni. Osebno si želim zdra- Ivja, zadovoljstva in osebne sre če.« želje naših anketirancev so resnično skromne, pa naj si bodo osebne kakor tudi tiste, ki so s širšega področja, pa so t vsakem primeru tako aH drugače osebne. V imenu naših bralcev in v imenu celotne redakcije CT želimo, da se Vam vse izpol- nijo ter Vam želimo SREČNO NOVO LETO! Enako tudi Tebi, dragi bralec, ki si bral gornje vrstice! Berni Dedek Mraz Zmotil sem ga pram v trenutku velike zamaknje- nosti, ko se je pripravljal za vlogo dedka Mraza. »Tale dedek Mraz goto- vo ni naš,« sem si rekel, »kajti tale je malo čuden.« Bil je namreč čisto dru- gačen od drugih dedkov Mrazov in zdel se je ne- ka izgubljen v velikem in mračnem prostoru sind - kalne dvorane. »Kaj pa delaš?« sem re- kel. »Saj si ti dedek Mraz?« »Seveda sem!« »Ali nisi bil ti tudi lani dedek Mraz? Kje pa imaš tisto lepo obleko?« »Le poglej, kako so me reformirali!« je odvrnil in pokazal skromno opremo, ki jo mora imeti občan, če hoče biti takle Mraz. »Kako se naj pokažem otrokom v temle in še ce- lo brez vate, saj mi. niti za vato niso dali denar- ja?!« »Koliko pa ti morajo dati otroci, da jim kaj prineseš?« »Otroci nič, pač pa nji- hovi starši.« »Dedek Mraz iz sosed- njega podjetja pa ni tak- le,« sem rekel začuden. »On ima lepo obleko in toliko vate, da bi zadosto- vala za sto ranjencev, če bi bilo potrebno, in ima celo ukrivljeno palico ka- kor nekoč sveti Miklavž!« »On že,« je dejal, »am- pak on ni reformiran! Lahko je njemu, ko ima polno vrečo, ampak težko meni, ko imam napol prazno!« »čudno,« sem rekel, »ka- ko hočeš biti dedek Mraz, ko pa ti ne dajo niti os- novnih sredstev?« »Saj jaz nočem biti! če so me pa prisilili! Rekli so, da sem sposoben za dedka Mraza,-ker ne jem sladkarij. Predsednik sin- dikalne podružnice je iskal prav takega. Na, zdaj pa bodi dedek Mraz!« »Ali ne bi stopil v inte- gracijo s kakšnim boga- tejšim dedkom Mrazom?« »Vidiš, prav to,« je re- kel s tresočim glasom, »prav o tem sem premiš- ljeval. Ampak ne vem, ka- ko bi bilo, ker bi morali narediti referendum. Kar je Miklavž rotiral, te stva- ri niso urejene, kajti v ko- lektivu dedkov Mrazov je vedno manj bogatih in vedno več revnih, da o ti- stih, ki so jih odpravili, sploh ne govorim.« »Integracija je rešitev,« sem zopet rekel. »Ko ima- mo že toliko najrazličnej- ših združenj, ali ne bi mo- gli ustanoviti morda še združenja vseh dedkov Mrazov na območju ob- čine, ki bi se borili za enake obleke ih enake brade, se pravi za enake količine vate in seveda kar je najvažnejše, za enako velike vreče. Lahko bi imelo takšno združenje tud svoj statut, v katerem bi pisalo, da mora dedek Mraz biti pravičen do vseh otrok in da ne sme nositi palice bivšega Mi- klavža, ampak da mora imeti ravno palico, za vse enako dolgo, čeprav zapo- redne seveda za spoznanje tršo. Kaj praviš?« »Presneto, je to dobra ideja!« je rekel in se po- praskal za ušesom. »Danes ima vsako podjetje svoje- ga dedka Mraza, če bi jih integrirali, pa bi imeli morda celo samo enega — občinskega! To bom pred- lagal na ustanovnem se- stanku našega združenja; zdaj se moram pa hitro preobleči, kajti otroci me že čakajo ...« Dihur OBRAZI KONFERENCA SZDL CELJE O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KS potrebne tudi V mestih Prejšnji teden se je v Ce- lju sestala občinska koofe renca SocdaJistične zveze. Na dnevnem redu je bila raz- prava o nalogah Socialistične aveze pri nadaljnjem razvija- nju krajevnih skupnosti. Tovarišica Magda Kočarje- va, predsednica sekcije za ko- munalno samoupravo pri ob- činski konferenci Socialistične zveze, je v uvodni razipravi dejala, da so krajevne skup- nosti v zadnjem obdobju si- cer zabeležile lepe uspehe, da pa so nekatere še vedno samo p>odaljšana roka občin- ske skupščine in njenih or- ganov. Zlasti v mestu imajo o vlogi in nalogah krajevne skupnosti napačne pojme. Smatra se, da krajevne skup- nosti tu pravzaprav sploh niso potrebne, saj različne strokovne službe in oigani skupščine tako opravljajo ce- lo vrsto njenih z^ev. O tem so kasneje razpravljala še Zdravko Trogar, Marjan Ašič, Bogdan šnabl in drugi. Vsi so poudarili, da dileme o tem ali je krajevna skupnost v mestu FK>trebna ali ne, sploh ne bi smelo biti. Res je sičer, da je obseg dela po- deželskih krajevnih skupno- sti širši; ker pa naj bi v krajevni skupnosti zadovolje- vali najširše življenjske inte- rese ljudi svojega območja, je prav gotovo tudi v mest- nem področju dovolj proble mov, ki bi jih mogla uspeš- no reševati samo krajevna skupnost. Tovariš Marjan Ašič je raz- pravljal o financiranju dejav- nosti krajevnih skupnosti. De- jal je, da se je odločitev sve- ta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, po ka- teri naj bi občinska skupšči- na sofinancirala modernizaci- jo cest samo na tistih pod- ročjih, kjer občani sami zbe- rejo vsaj 30 odstotkov vred- nosti celotne investicije, bo- gato obrestovala. Tine Lorger, upravitelj osnovne šole v Smartnem, je OF>oz)orii, da bi bile pode želske krajevne skupnosti, če bi se dosledno držali sa- mo tega pravila, spet prikraj- šane. V sredstva, ki jih zbe- rejo občani sami, se štejejo namreč tudi prispevki delov- nih organizacij. Teh pa na podeželju, kjer so problemi največji, največkrat ni. Na seji so se pogovarjala io o profesionalizsmu t sve- tih krajevnih skupnosti. Mne- nja so zek) različna. Res je pa, da so nekatere krajevne skupnosti za osebne dohod- ke svojih profesionalcev po- rabile več kot 50 odstotkov vseh svojih sredstev. Ob tem je tovarišica Olga Vrabičeva, predsednica občinske skupšči- ne, dejala, naj o tem, kako bodo porabili sredstva, odlo- čajo krajevne skupnosti same. L B. SREČNO, ZADOVOLJNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 1968 VAM ŽELI GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE pridite po pralni siroj S prazno denarnico dobite ga v prodajalni »TEHNO-MERCATOR^« in v prodajalnah ijegovih POSLOVNIH PARTNERJEV ŠIROM PO SLOVENIJI TRSeVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator ^ CEUE vam nudi SUPERAVTOMATSKE PRALNE STROJE gxmRn|R PS-652 in PS-275 — 12-mesečni kredit — brez obresti — brez 20% polopa — brez norokov ENKRATNA PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUF Tovarna GORENJE daje 12-mesečno garancijo — Priključuje pralne strojb Servis zagotovljen po vsej Jugoslaviji 8 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 DOBRO JUTRO, CELJE Rodilo se je novo jutro, nov dan, eden med zadnjimi v letu 1967. Hlad in megla sta. objela Celjane, ki že na- vsezgodaj hitijo po opravkih in v službe, kot tistih nekaj tisoč, ki prihajajo vsak dan na delo v Celje zaradi lep- šega kosa kniha. Nekaj pred 6. je na ulicah kot v panju; ljudje mrzlično hitijo na vse strani, zakaj zjutraj so mi- nute najbolj tesno odmerje- ne. Mariborska cesta se te- daj spremeni v pravcato va- lovanje — je najbolj obljude- na in prometna, kajti ob njej in nedaleč vstran so zvr- ščena številna podjetja, ki v prvi izmeni zaposlujejo več kot 6.000 ljudi. Mnogo jih še zmerom pri- haja od ' zunaj z vlaki, avto- busi, s kolesi, no pa tudi ta- kih, ki se pripeljejo s svoji- mi avtomobili, je že precej; vsekakor jih je poleti več, saj takrat ne pazijo toliko na svoje prince, austine, ško- de in fičke. »Br... v mrzlo in megleno jutro z mojim »Kadettom« ... Ne, to ne...,« poreče ta ali oni in že ga srečaš v množici, ko hiti po Mariborski cesti pro- ti Gaberju. Morda čez leto, dve ob tej rani uri ne bo več toliko gneče. Spremenjen delovni čas utegne marsikaj menjati. Mnogi izmed tistih 20.000 zaposlenih v Celju utegnejo čez čas pozneje za- želeti dobro jutro. Jutro kot tisoče drugih do- slej, a vendar za kanček dru- gačno od včerajšnjega. Prina- ša nove skrbi, radosti, nalo- ge, presenečenja . . . Jožeta iz Strmca, ki že osem let zapo- red vsako jutro okrog 5. ure zajaha svojega železnega ko- njička na dve kolesi, vedno skrbi, ali bo šlo vse po sre- či na tej prometni ce.'iti do Celja. Pridno pritiska na pa- dala, da je v.saj pet minut pred 6^ mimo vratarjeve hi- šice. Jože je med tisoč kole- sarji, ki" se vsak dan s tem prevoznim sredstvom pripelje- jo na delo v tovarno poso- de. Samo takrat, če preveč dežuje ali sneži, gre na av- tobus, sicer pa je ta za vsak- danjo vožnjo predrag. Dru- žinski proračun ne vzdrži ta- kega izdatka, če bi zaslužil več, potem bi že šlo. Sicer pa Jože že nekaj časa »pla- nira« nakuip mopeda. No, ta reč na tako fKJceni. Kar 230 starih tisočakov je treba zanj. Prvi gost v snaok baru ho- tela Celeia ob 6.05 uri sem bil kajpak jaz. — Caj z li- mono. To je bilo prvo naro- čilo tistega dne. Natakarica Slavka je v trenutku izginila in se potem vrnila z zvrha- nim naročjem skodelic, krož- nikov in čašo smetane za lju- bitelje espressa »z«. Dva no- va gosta, ki ju je skc . o po zraku prineslo iz ogretega Fiata 850 v lokal, sta naroči- la zase dvakrat espresso in eno .. no .-.. tisto: »Kdor vo- zi, ne pije veliko, če pa pije, pije hermeliko.« Torej, čaj z limono, dvakrat espresso, her- melika — vse to v desetih minutah. »Premalo za start v novi dan,« bi dejal gostinec. Na sodišče prihajajo ljud- je običajno zjutraj, zmerom prej kot pozneje. Tudi ženi- co z zoranim obrazom iz oko- lice Šentjurja so pripeljali v Celje nujni opravki. Na vsak način mora stvari še letos urediti. Niti ni natanko ve- dela, kako se naj loti svojih tegob, da jo ne bi še naprej pritiskale k tlom. Morda ji bo pomagalo sodišče, odvet- nik . . .? Doletela jo je usoda kot že toliko preužit.karjev. V la.st.nem domu ji ne privo- ščijo miru ne dobi tistega pol litra mleka dnevno, po kurjavo pa je raje šla k do- brim sosedom kot da bi spet nas^tal prepir, češ da preveč pokuri. Vse drugače je sedaj kot so se dome:>ili in zapi- sati pred petimi leti. Zet jo celo pretepe in si zato po več dni ne upa iz hiške nad do- mačijo. Pred tedni jo je bo- lezen za tri dni priklenila na posteljo. Nihče se ni zmenil zanjo, nikogar ni bilo blizu. V mrzli sobi je tri dni osta- la brez požirka tople hrane, dokler ... dokler ni tuja ro- ka p>otrkaIa na okno njene sobe. Kratek, bežen zapis o člo- vekovi stiski in trdih srcih ljudi, ki bi morali biti vsaj ljudje. Bo mar zalegla bese- da pravice in za koliko ča- sa? Morda v tem primeru, pa v drugem, tretjem ... Ljudje! Tu in tam višja sila komu prepreči, da bi zaželel me- stu: »Dobro jutro, Celje!«. Kolega Janez, ki stanuje v Zagradu, ni mogel minuli pe- tek do svoje modre »Olim- pije«, da bi jo segrel in po- tlej pognal proti Celju. Le svoji ženi je lahko voščil do- bro jutro in obležal v poste- lji s spomini na popoldne minulega dne. Bilo je tako lepo. Kaj bi se hodili smučat na Pohorje. No, tako za praznike že. čez teden gre tudi v Zagradu. In je šlo, dokler se ni zgodilo — spiral- ni zlom, na nogi kajpak. Ja- nez ne bo edini, ki letošnjo zimo ne bo videl Zelenice, Velike planine ali Pohorja. Da pa bi jih bilo čim manj, to želimo vsem smučarjem. Vanja In Darinka iz zadjije- ga letnika Ekonomske s:ednje se prebujata zjutraj s svoji- mi skrbmi; šola, drsanje, kak dan v tednu kino. mor- da tudi ples. S slednjim sploh nista zadovoljni, ker prihajajo na ples sedaj tudi že otroci — dobesedno tako sta dejali — in tam počenja- jo nemogoče stvari. Publiki se Kaj rada prilagodi instru- mentalna zasedba.« Naslednje jutro ti je potem žal za ve- čer, ki ga tako preživiš«, je dejala ena izmed obeh. Pa to niso njiime glavne skrbi. Ena osrednjih je prav gotovo, kaj bo po končani šoli Čez pol leta. Služba?! Bosta njuna obrazka čez pol leta enajko prešerna, vesela? Ko bi le ostala! Pa ne samo njuna! Vsi si želimo in pričakuje- mo vedrejšega jutri. F. KRIVEC SLIKA IZ NAm MESTA Kraj: Celje. Prizorišče ka- varna »Zvezda«. S težavo se prebijem sko- zi gnečo in dim. Imam sre- čo: pri tretji mizi ob oknu dobim prostor poleg skupi- ne dijakov. Prva misel: ne J>om več pri- hajal semkaj. Preveč mladi- ne. In hrup, preveč hrupal Fantje poleg mene pijejo konjak in se zavijajo v obla- ke dima. Naročim limonado in pomislim na svoj prehlad. Pogled se mi sprehodi po omizjih. Mahoma spoznam, da nikakor ne sodim v ta lo- kal. Nehote ugibam, kakšne- ga spola je bitje, ki mi pri sosednji mizi obrača hrbet. Dolgi rdeči lasje so rahlo na- kodrani. Preveč so umazani in lepljivi, pomislim. To bo fant. Pogled mi drsi naprej. Ustavi se ob razkošno razga- ljenih bedrih dekleta. Beseda »bedra« je pretirana, saj je dekletu kvečjemu 15 let. Ka- di. Na obrazu ji sije vsemo- gočnost, gospodovalnost in samozadovoljstvo. Iz razmišljanja me zbudita fanta, ki mi sedita nasproti. Prvi: »Ni slaba, tistale s koleni, a?« Drugi: »Poznam jo na vi- dez. Intelicjentna punca!« . Prvi: »Res je gala! Povabi jo na konjak!« Drugi rahlo dvigne desno roko in čaka na ugodno pri- ložnost. Dekle dvigne glavo in prst fantove desne roke pomigne. Kolena se vzravna- jo in dekle lenobno pride k naši mizi, vrže cigarete na njo in sede. »Največ 15 jih ima!« pomislim. Gledam jo. Srebrni škornji, mini-krilo, lep svetel pulover Pomislim: oče direktor, mati inženir. Oba v službi. Veliko denarja, ma- lo časa za otroka. Gledam njen obraz. Zelo je čedna, pravzaprav bo čez tri do šti- ri leta. ko bodo črte otroštva izginile. Ponovno me zdra- mi fantov glas: »Konjak?« Glavica pokima. Naglo, da lasje nemirno, kot da bi bi- li iz dolgih srebrnih niti, po- skačejo na vse strani. Njen »da« ni podoben alkohola va- jenemu. pijanskemu »da«. To je vesela otroška pritrditev, ostanek tiste pravkar minu- le dobe, ko mati vpraša otro- ka: »ali boš malinovec?« ... Razvije se pogovor. Pravza- prav je to viharna mešani- ca vse vprek presJcakujočih in poskakujočih osebnih sta- lišč posameznikov do razno- raznih stvari,- od »perfektnih« kitaristov, plesov, čevljev, fri- zur in pijač, preko »blesa- vih«, kratko pristriženih moš- kih las, pa vse do »trapaste- ga profesorja«, ki je proti dol- gim lasem, ker jih »sam ne more imeti, saj je vendar plešast«. Potem smeh. ^ Postajam nervozen. Zulim si>ojo limonado in pomislim — gotovo že desetič — na natakarico. Nenadoma se scena spre- meni. Dekle sunkoma odrine od sebe cigarete in kozarec s konjakom: »Moja mama. Grem. Nasvi- denje zvečer!« Fantje zardijo. Nakatere po- siljuje smeh, na pol srame- žljiv, na pol hudomušen. Po- mislim na otroke, ki se na ulici igrajo »velike«, potem pa se oglasi strogi materin glas. Le, da na ulici ne pi- jejo konjaka. Dekle steče k materi. Ob- jem Gledam pozorno in vem: dekle igra. Na obrazu ji be- rem sram, nejevoljo. Otroški bes je čutiti vmes. Pogledam mater. Vidim, da sem se zmo- til. Ni inženir. Sploh ni v služ- bi. Oblečena je pretirano praž- nje. Duh po dolgotrajni av- tobusni vožnji veje od nje. Debela, kmečka ruta ji okle- pa zguban, od sonca ožgan obraz, ki je drastičen kontrast vihrajočim dekletovim lasem, srebrnim škornjem in mini- krilu. Na materinem obrazu je ogorčenje, jeza, strah, prese- nečenje, obžalovanje, zbega- nost in ljubezen. Vse hkrati. Odideta. Fantje so tiho. Po daljšem času reče čokati dolgolasec: »Cigarete ji odnesem zve- čer pred kino.« Drugi meni: »Kakšna čudna navada! Obi- ski so vendar za v nedeljo, ne pa sredi tedna. Vsi se strinjajo. Končno pride natakarica. Plačam. Počasi odhajam pro- ti izhodu. Gruče dijakov prihajajo in odhajajo. Pri vhodu se zdrznem: ob velikem stebru pred »Zvezdo« stoji gospa v debeli, kmeč- ki ruti. Vidim solze v očeh. »Nič ji nisem hotela. Nič zalega.« Nehote rečem: »Ali vam lahko pomagam, gospa?« Zena me odsotno pogleda. Roka nervozno stiska robec. Nič zalega, prav nič! Kaj sem naredila narobe? Zakaj je pobegnila? Moja hči po- begnila ... moja lastna hči... LEV p. p. 161 Na smrt sem bolna, zdravnika pa od nikoder Ne bom s prstom poka- zal, na katerem vrhu sa- vinjskega vrha se je okoli voglov opotekala skoraj osemdeset let stara ženica, hropla v visoki vročini in v nemoči jokala. — Na smrt sem bolna, zdravnika pa od niko- der ... Vse, ki smo to videli, ki smo slišali njen glas, pre- poln razočaranja, je trpka resnica globoko pretresla. — Mati, pa zakaj ni zdravnika? smo rekli, ko je naš pogled precenil raz- daljo v dolino, koder se vije cesta, primerna za fič- ka in celo limuzino. — Saj sem poslala ponj. . ., pa je rekel: Če zavlečete klaftro drv v do- lino, boste še tisto staro babnico privlekli... Počasi je kobalila tja proti hišnemu pragu, za- kaj tista strupna vročina je menda pojenjala. Ko pa se je potem prijela za podboje in še nekajkrat šla globoko po sapo, nam je končno le zabrusila resnico. — Veste, med vojno fe pa vse v hribe rinilo. O, prenekateremu sem takrat znala pregnati vročino. Ne vem, če je tale naš dohtar kdaj slišal, kako smo hri- bovci s partizani ravnali. Menda ne. No, se bom že sama pocajtala, no ja, če me dohtar ne mara ... -d- Prijetna topla bivališča Dom upokojencev v Vele- nju velja za posebnost, pa ne zaradi svoje arhitekton- ske razčlenjenosti. Vanj in v njegovo življenje so uprte oči marsikaterega upokojenca v Sloveniji. Kako radi bi tu- di kje drugje postavili nekaj podobnega; skromne, vendar svetle in tople domove za zakonce-upokojence na jesen njihovega življenja. Velenjski dom je praktično v stro- gem središču Velenja, a kljub temu na kraju, kjer vla- da dovolj miru. Glede tega se njegovi prebivalci zelo po- hvalijo. 23. stanovanj v domu je že naseljenih, za 8 stanovanj pa še čakajo na ključe. Tu ni dolgih hodnikov z neštetimi vrati, da se ti zavrti v glavi in šele v treje najdeš pra- va. V velenjskem domu je na posamezno stopnišče ve- zanih 6 stanovanj. In kako je znotraj? Prav s tem namenom sem odšel v Velenje, v dom, in tu slučajno potrkal na vrata z vizitko HAUPTMAN. V sta- novanju niže se namreč ni nihče oglasil. Odprl je člo- vek — veder in živahnih oči in čisto slučajno sem nale- tel na pravega — bil je upravnik doma — upokoje- nec Jože Hauptman. Pozme- je je k mizi v njegovi spre- jemnici prisedel še Jože Str- mole, upokojeni rudar iz Ve- lenja, ki pravtako stanuje s svojo ženo v tem domu. Po- prej sta stanovala v večjem bloku in v večjem stanova- nju. Bivališče Hauptmanovih, in podobno vsa ostala, meri 40 kvadratnih metrov. Največji prostor je dnevna soba s ku- hinjsko nišo in lepim balko- nom. Spalnica je nekoliko manjša, vendar pravšnja za dve osebi. Iz predsobe je ra- zen tega še vhod v kopalni- co s straniščem. V kletnih prostorih ima vsako stanova- nje še svoj prostor za ozim- nico. Drvarnic ni in tudi dim- nikov hiša nima, zškaj pov- sod je napeljano toplovodno gretje. Za skupne potrebe je v kleti na razpolago še pral- nica s toplo in hladno vodo Najemnina: 8.783 starih di- narjev mesečno, prihodnje le- to pa glede na revalorizacijo najemnin za* 1.383 S din več. V prizidku doma upokojen- cev urejajo notranjost izred- no lepih prostorov, ki bodo služili za družabne namene vsem velenjskim upokojen- cem. Osrednji prostor je le- pa dvorana z gostinskim pul- tom, nekoliko bolj zadaj je še klubska soba in posebna pi- sarna za društvo. Sem sodijo kajpajk tudi vse potrebne pri- tikline. Prostori so fuinkcio- nalno povezani z delom do- ma, imajo pa tudi posebne vhode. Prostor pred klubom so že pripravili za pokrit vrt, kjer se bodo od pomladi do jeseni shajala omizja in tu ob igrah in pomenkih preživ- ljala prijetne urice. Na pom- lad nameravajo pred domom upokojencev urediti še park; zasadili grmičje, cvetje — skraitka polepšati okolje, ki jih obdaja. Dela pri urejanju klubskih in društvenih prostorov gre- do lepo h kraju in hvaležni so marsikateremu velenjske- mu podjetju, da jim je pri tem priskočilo na pK>moč. Za- to tudi ne dvomijo, da ne bi mogli v teh lepih in toplih prostorih prirediti zares edin- stvenega silvestrovanja velenj- •skih upokojencev. F. K. DAROVALI KRI v prvih desetih mesecih letošnjega' leta je darovalo kri 161 delavce^' celjske Cin- karne. V zadnji akciji se je prijavilo 133 oseb od katerih so bile odklonjene samo tri. V sedanjem času vse.?ploš- nega pomanjkanja krvi gre še posebna zahvala predvsem krvodajalcem, poleg njih pa še kadrovski službi, sindikal- ni podnižnici in tovarišu SVETI-ICIČU, la nesebično pomoč pri organiziranju ak- cije. Pogled na dom upokojencev v Velenju s prizidkom za društvene in družabne prostore. Na pomlad pride pred ta lep dom še cvetje in okrasno grmičje. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da poslovne enote banke: — OSREDNJA POSLOVNA ENOTA V CEIJU, — CELJSKA MESTNA HR.\NILNICA V CELJU, — PODRUŽNICA ZA KREDITIRANJE KME- TIJSTV.A V CELJU, — PODRUŽNICA SLOVEN.I GRADEC, SLO- VENSKA BISTRICA, VELENJE — TER VSE NJIHOVE EKSPOZITURE, zaradi zaključnih del NE BODO POSLO- VALE ZA STRANKE od 3. januarja do vključno 6. januarja 1968. Vse poslovne enote banke pa bodo 6. januarja izje- moma poslovale po devizno-valutnih poslih in hra- nilni službi, razen podružnice Velenje, ki bo za stranke poslovala že 5. januarja 1968. Dne 30. decembra 1967 bodo vse poslovne enote ban- ke poslovale za stranke. KREDITNA BANKA CELJE TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 9, v ozkem kro^u BO V KONJICAH ENO KOMUNALNO PODJETJE? Tudi v Slovenskih Konjicah so razpravljali o in- tegracijskih procesih. Pristojni svet in občinski zbor delovnih skupnosti sta predlagala združitev go- stinskih delovnih organizacij — v občini delujeta dve — prav tako pa tudi združitev obeh stanovanj- sko-komunalnih podjetij, ki delujeta v Slovenskih Konjicah in Zrečah. Gre za dvoje pomembnih vpra- šanj, ki imata prav gotovo vsak svojo težo. Po sta- tutu skupščine občine Slovenske Konjice se štejejo za komimalno dejavnost preskrba z vodo, plinom, javna snaga, kanalizacija, vzdrževanje cest, pokopa- lišč in podobno. Del teh dejavnosti opravljajo zdaj krajevne skupnosti. Poleg tega tu delujeta še dve stanovanjsko-komimalni podjetji, z različnimi cena- mi, različno politiko, kadri in seveda razdroblje- nimi skladi. Do sem je združitev utemeljena. Kaže pa, da ni bil najbolj na mestu postopek sestavlja- nja tega predloga, saj so ljudje v Zrečah — kjer de- luje eno od komunalnih podjetij — zanj zvedeli šele z vabila seje za zbor delovnih skupnosti. »Zdaj, ko so ugotovili, da naše podjetje bolje dela, da za- radi svojih nizkih cen dobiva delo celo na območju konjiškega podjetja, da ima nekaj skladov in da smo sploh lahko z njim zadovoljni, bi ga radi združili z onim, ki je menda v težavah«, pravijo zreški občani. Bojijo se tudi, da bi s prenosom pri- stojnosti na združeno komunalno podjetje iz kraja odteklo še tistih nekaj tisočakov, ki zdaj ostajajo tu za uravnavanje njihovih komunalnih problemov. Lep primer za to je pomanjkanje vode v kraju. Del območja je brez vode že dobre pol leta. Predlog za dolgoročnejšo rešitev — napeljava vodovoda z zaje- tja pri Rogli — je predrag. Toda lani niso ure- sničili niti začasne, ki bi veljala samo nekaj milijo- nov. Hkrati pa pripravljajo začetek gradnje vodo- voda tudi v Slovenskih Konjicah, ki po mnenju Zrečanov niso v tako kritičnem položaju kot oni. »Ne bi se smelo zgoditi, da bi za tisti vodovod upo- rabili še denar, ki se zbere na našem območju,« pravijo. Kot smo rekli, ima združitev le nekaj ekonom- skih podkrepitev. Teh tudi v Zrečah ne zavračajo, če pa o zadevi, ki se pripravlja, ni nič vedel niti se- kretar osnovne organizacije Zveze komunistov, po- tem razprava o združitvi le ni zajela dovolj široke- ga kroga ljudi. BURNIK Gor* na puklu UTRINKI O LJUDEH IZ ZAKOTNE SLOVENSKE VASICE, ALI KAKO KALOBJANI DOŽIVLJAJO BOLJŠE ČASE. LJUDJE PRI NAŠ NISO ŠE NIKDAR TAKO ŽI- VELI, KOT ŽIVIJO SEDAJ. »Kaj je zanimivega na Ka- lobju?« sem vprašal Kaloh- jane. Začudeno so me pogledali. »Nič.« Točno. Nič. Nič ni kaj takega, kar bi od- likovaio samo nobene prave znamenitosti, s katero sc navadno povsod ponašajo. Pa je nekaj zanimivega na Kalobju, najbolj zanimivega. Ljudje. Ljudje so tisti, ki jih spo- znaš, prav takšne, kot so v resnici, doma ob kosu doma- čega kruha in klobase ter v gostilni ob kozarčku, ne, ko- zarcu mešanice, in teh ljudi ne pozabiš več. * Vasica Kalobje sodi pod Šentjur, nekje tam blizu Sliv- nice je, bogu za hrbtom, če- prav je na hribčku. Nekaj hiš, gostilna, šola in cerkev. In ljudje. Kalobjani. Do nji- hovih hiš ne vodi cesta, le ne- mogoč kolovoz za volovske vprege. Tako se s prave ceste vzpenjajo v hrib in grizejo ko- lena ter mislijo na toplo peč doma, kar nekaj več kot pol ure. Povedali so mi, da gre dol mnogo hitreje, še poseb- no, če si pijan, ne pijan, »pod gasom«, kot pravijo oni. Tako iz dneva v dan, pa tudi pono- či. Gor in dol, brez prestanka. On dela v Šentjurju, ob dveh konča z delom, se z avtobu- som pripelje do kolovoza, na- to po grize kolena in premiš- lja o kosilu. Domov pride ob polštirih. Takšen je tudi mla- denič Jože Vodeb, ki je poleg vsega še vnet novopečeni ga- silec. Mlad človek, ki rad živi na Kalobju, ima rad pošteno delo, fant, ki ga ne moti tudi sneg do pasu. Pa so se odločili, kmetje s Kalobja. »Cesto bomo zgra- dili in sebi odprli pot v svet.« Ko bo prvi avtomobil prišel — po novi cesti — na Kalobje, ne bo vsesplošnemu rajanju ne konca ne kraja, pravijo. Kljub veliki zelfi, pa se je le malo zataknilo. Niso prav vsi tako enotni, kot izgleda naj- prej. »Saj bom naredil dvajset ur, samo če oni tudi.« Pravijo, da ni človeka, ki bi jih čvrsto prijel in povezal, da bi se odločili za enotno akcijo. * Franc Cerkvenik je upravi- telj osnovne šole na Kalobju. Ljudje ga spoštujejo, imajo ga radi, otroci pa se ga spošt- ljivo boje. Dvajset let je že na Kalobju. »Veste, na Kalobju je tako Eni so takšni, da bi dali vse od sebe, nekateri pa sedijo in nič. Poglejte. V šoli imamo malice. Nekoč je ajdov kruh veliko pomenil. Dobro nam gre ljudem, pa kljub temu .šinfamo'. Kaj zamerim Ka- lobjanom? Samo to, da pre- več pijejo,« je povedal upra- vitelj šole. Je to res? Najlaže sem se prepričal v gostilni. Zato sem stopil v zelo lepo urejeno in verjetno najbolj čisto gostilno v šentjurski občini, k Erjav- čevim. Za mizo sta sedela dva piv- ska bratca. »Taras Bulba«, se mi pred- stavi eden. Rdeč nos, meži- kajoče oči, obvezen ponošen klobuk in kozarec v roki. »Mešanico mu dajte,« pravi eden iz naše skupine. Da, te tekočine popijejo zelo veliko v gostilni na Kalobju To je pol šnopsa in pol pe- linkovca. No, naš Taras je mimogrede izpraznil kozarec, obrisal usta in se široko na- smehnil. »Domov grem, drugače bo ta stara zopet mislila, da sem pil« Jerneje je star 73 let. Rad zavije v gostilno na mešani- co, včasih tudi na kredo do- bi, pa vedno vse v redu vrne. »Jerneje, kakšno je bilo vi- no, ki ste ga včasih pili, bolj- še od današnjega?« ga vpra- šam glede na njegova leta. »Vejste, tisto vino, ka smo ga mi včasih pili, je zdaj že čisto zanič, to, ki pa zdaj teče po grlih je pa dobro,« se odreže. »Kfiko živite? Kaj imate najraje?« silim vanj s vpra- šanji. »Zdrav sem jaz, žena tudi, za jest imam, pit grem pa k Micki. Vse ljudi mam rad, mešanico pa narbolj. Kaj ho- čete, čenča sem bil, čenča bom umrl. Spomnim se ko sem se ženil. Kot fant sem hodil v šentrupert, vidiš, že- no sem pa imel 100 metrov od hiše, pa nisem vedel« Se tri leta pa bo Jerneje praznoval zlato poroko: Ka- lobjani ga dobro poznajo kot dobrega človeka, ki obvezno pride na kozarček in se gre spet gret na peč. Tudi Ivana Ocvirka imajo na Kalobju v čislih. Kaj pra- vi on. »V tako tesni vasi ni naj- bolje živeti Večkrat komu hočeš pomagati, pa ko ti ra- biš, drugi niso taki Ha, živ- ljenje? Nikdar svet na tem puklu še ni tako živel kot sedaj. Samo ni pa več tiste- ga, ko smo zapeli pod okni,« je dejal In prav tega se naj- bolj spominjajo vsi stari * Nisem hotel s Kalobjem od- krivati nekaj norega. Hotel sem le prikazati nekaj drob- nih utrinkov iz življenja lju- di, ki se gori na »puklu« vsak dan trudijo za košček kruha, ki imajo tako skromne želje, ljudi, ki ne poznajo pločni- kov in asfolta, fruškogorskega bisera, ljudi, ki so srečni, da živijo in zadovoljni s tistim, kar imajo. Zato smo tem lju- dem posvetili nekaj vrstic. še to. Ko sem odhajal, me je nekdo vprašal če vem kaj je, oprostite, »svinjarija«. Za- čudeno sem pogledal, pa mi je takoj odgovoril. To je... da dobiva mati padlega par- tizana družinske invalidnine 1.200 starih dinarjev, vdova nemškega vojaka pa 25 starih tisočakov. Verjemite mi, da sem razlago razumel MILAN SENIČAR DARILO NAMESTO PISMENIH ČESTITK Občinska konferenca Soci- alistične zveze Celje je tudi letos spodbudila občin- ske družbeno politične orga- nizacije, naj za novo leto ne bi pošiljali pismenih čestitk, temveč naj bi rajši ta denar drugače uporabili. Lani so z njim obdarili osnovno šolo na Crešnjicah. Pionirji so do- bili televizor. Letos pa so iz- braU pionirski odred osnov- ne šole na Svetini in jih vpra- šali, kaj bi najbolj želeli in kaj bi jim naj^bolj koristilo pri delu in zabavi v šoli. Izbrali so magnetofon in do- bili ga bodo. Sredstva zanj — prav tako namesto pisa- nih novoletnih čestitk — so poleg občinske konference So- cialistične zveze prispevali še občinsko vodstvo organizaci- je Zveze komimistov, sindi- kata in Zdoniženijia borcev NOV. Vsekaikor koristna in pamet- na pobuda! Varstvo in prehrana dvoje problemov ob prehodu na nov delovni čas Kot drugod v Sloveniji, so tudi v Slovenskih Konjicah raaprave o novem delovnem času zajele veliko ljudi. Pro- Merni, M jih bo prinesla sp(rememba, so povsod enaiki, T Slovenskih Konjicah pa je o njdh ras^ravOJall tudi že itoor delovnih skupnosti ob- filniske skupščine. Ugotovili 8o, da Je T dmižbenih dejanr- noesttti v olhčtni, ki bodo silej ko prej sačele delati po no- vem, aajposleinih približno 90 deOeivcef?, ki fanajo oferog 60 otrok. V organiziranem var- stvu jih je zajetih samo 16, vsi ostali pa so ixri sorodni- kih, znancih ali celo prepu- ščeni sami sebi. Čeprav bi v vrtec še mogli vlkljtičiti nekaj otrok, pa problema s tem še ne bodo mogli rešiti. Pol<^j je zlasti kritičen v šodah. Le- te so tako napolnjene, da ne bodo mogle uiresničiti var- sftva šolarjev. Porajajo se predlogi, da bi v občini za- čeli z uvedbo laičnega var- stva otro(k, kair bi biilo vseka- kor bolje kot nič. Svoje pa bodo k razvoju otroškega varstva morale prispevati tu- di delovne organizacije. Na- nje pa bo preložen tudd ve- lik del skrbi za pravilno pre- hrano članov kolektiva. Niij- no je, da bo v prihodnjem obdobju OTaslo v okviru de- lovnih organizacij, ali pa iz- ven njih več obratov dnižbe- ne prehrane, saj bo moral biti opoldanski obrok izdat- nejši kot dosedanja do- poldanska malica. I.B. Vletod Klemene predsednik ADK Na zadnjem občnem zboru atletskega društva Kladivar v Celju so za novega predsed- nika atletskega sveta oziro- ma društva izvolili prof. Me- toda Klemenca. Tovariš Klemene je začel v Celju pred leti svojo športno pot kot tehnični sekretar okrajne zveze za telesno kul- turo. Po njeni ukinitvi pa je prevzel mesto profesorja za telesno vzgojo na prvi osnov- ni šoli v Celju. Taltoj po pri- hodu na šolo se je lotU na- daljevanja gradnje šolskega športn^a igrišča; izreden uspeh pa je dosegel tudi z organizacijo prve pionirske atletske olimpiade. Sicer pa je znan tudi kot teniški dela- vec ipd. — To nalogo sem prevzel z največjo odgovornostjo, je odgovoril na vprašanje kma- lu po izvolitvi, za tem pa na- daljeval: Zavedam se, da nalogi sam ne bom kos, zato pričakujem tudi od ostalih članov atlet- skega sveta in strokovnih de- lavcev v društvu polno razu- mevanje in sodelovanje. Le v skupnem delu vidim uspe- he. -mb Docent dr. Herbert Zaveršnik: (4) Želodčna obolenia želodčni rak Močno ahujejo, prej bi rekli, da se rede, kakor pa da hujšajo. Bol- niki z rano na želodcu tožijo, da nastopajo bolečine, ki so včasih izredno močne, kako uro po jedi in trajajo dolgo časa. Iz strahu pred bolečina- mi ta ljudje poredkoma jedo, sicer pa tudi nimajo teka, za- radi tega hitro hujšajo. Značil- no, za razjede je, da se bole- čine pojavljajo zlasti spomladi in jeseni. Taki bolniki so me- sece brez težav, potem pa se brez pravega vzroka zopet po- javijo bolečine, ki trajajo ted- ne, pa tudi mesece. Težave so včasih tako mučne, da bolniki sami prosijo za operacijo, do katere smo pa precej zadržani, zlasti če so bolniki mlajši od 45 let. Strah, da bi rana na želodcu ali dvanajstniku postala raka- sta, nd upravičen. Prava red- kost Je, da bi se rana na dva- najstniku Izrodila. Glede ran na želodcu pa vemo točno, ka- tere bi lahko v teku časa po- menile nevarnost in katere ne, zato tudi takim ljudem, ki ima- jo razjede v bližini izhoda iz želodca ald v bližini požiralni- ka, svetujemo čimprejšnjo ope- racijo, če se rana v nekaj mese- cih ne zazdravi. Na splošno je pri zdravljenju potrebno čim tesnejše sodelovanje bolnika z zdravnikom; bolnik mora biti discipliniran in se kolikor mo- goče držati zdravnikovih navo- dil. Le v takem primeru lahko upamo, da se bo rana zabra- zgotinila in da bo bolnik traj- no rešen težav, ki mu grenijo življenje. če bi dnnveštvo izdalo sa raziskovanje raka le desetino tega, kar potroši aa o4x>ax>- ževalno in vsemirsko tekmo- vanje, bi bili verjetno mnogo bližje rešitvi tega življenjsko važne^ problema, kot pasmo. Umrljivost zaradi raka je iz- redno velika: v Ameriki um- re visake 4 minute zaradi te boleznd en človek, zaradi raka na želodcu pa vsakih 18 mi- nut eden. Kaj je pravzaprav rak? Celi- ce našega telesa se iz do sedaj nedognan^ razloga začnejo izredno hitro množiti, pri če- mer tmičujejo okolno zdravo tkivo, prehajajo v mezgovnice in kri ter v oddaljenih delih telesa, kakor so jetra, pljuča, kosti in drugi organi, ustvar- jajo nova žarišča, zasevke ali metastaze, kakor temu sitro- kovno pravimo, s čimer člove- ka ugonobe. Hitro rast rakastih celic lar hko primerjamo z rastjo plo- da v materinem telesu. Iz ene same oplojene celice nastane v 9 mesecih pdod, ki je teža^ okrog 3—4 kg. Te celice so se morale neznansko hitro mno- žiti, da je iz mikroskopsko majhne enote nastala v tako kratkem času masa, ki se da tehtati s kilogrami. Tako hi- tro se razmnožujejo rakaste ce- lice. Zato pravimo, da posne- majo embrionabio rast. Verjetno sodeluje pri nastan- ku raka več različnih činite- Ijev. Prav možno je, da je vi- • rus raka, kolikor sploh gre za virusno obolenje, domač pri mnogih ljudeh, čeprav na ra- ku ne obolijo. Delovanje raka- stega virusa si razlagamo ne- kako tako, kakor ponašanje nekih drugih virusov. Če smo se na primer v mladosti okuži- li z virusom (nematno majh- no živo bitje, ki ga gojimo lahko samo na živih podla- gah), ostane ta vse življenje gost v našem telesu; zaznamo ga pa kot bolezenskega pov- zročitelja le, kadar imamo vi- soko temperaturo ali pri že- nah pred menstruacijo, v ob- liki mehurčastega, kasneje oc- virku podobnega izpuščaja na ustnicah. Tako bi lahko tudi virus raka živel v našem tele- su desettetja, ne da bi dajal kake 2inak)e, in šele takrat, ko bi prišlo do istočasnega de- lovanja več različociih činiteljev, kot so kronično vnetje, kemič- ni dražljaj in dedno pogojene celice, ki so nekako zaspale med razvojem in čakajo le, da jih poseben dražljaj prebudi, bi prišlo do hitre rasti raka- stih celic. Vsi ti činitelji pa ne zmore- jo ničesar, dokler je obramba našega tel^ močna in ne do- pusti razmnoževanja rakastih celic; šele če ta obramba po- pusti, se rak lahko začne širi- ti, prodirati v okolico in v od- daljene organe. Kaže, da imajo osebe, ki o- bole na raku pred 40. letom, znatno manjšo odpornost, in tako si tudi razlagamo, da ti ljudje zelo hitro umirajo, če na raku obole. Tudi če smo odstranili rakasto žarišče, je medtem že v večini primerov prišlo do razseva po vsem te lesu. Proti raku se danes borimo predvsem na ta način, da z o- peracijo odstranimo rakasto žarišče. Včasih se nam posre či odstraniti celo zasevke, sebno če so posamič v jetrih, uporabljamo tudi radijsko in rentgeaisko obsevanje, hormo- ne in kemične snovi, tako i- menovane citostatike, ki lah- ko zaustavijo nadaljnjo rast rakastih celic. TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 10, PREDSEDNIK OBČINE ZAGORlF. TOSAN KOLENC SE JE ZAHVALIL PIONIRJEM Otroci dobili referendum Naše glasilo je pripravam na zagorski referendum posvetilo vsestransko pozornost. V minlulih šestih ted- nih smo v vsaki številki določili nekaj prostora tej akciji. Zato naj zaključimo še s tem, krajšim sestav- kom, v katerem je treba priznati, da je zagorska šolska mladina bistveno prispevala k uspešnosti gla- sovanja občanov. Pionirski odredi na zagor- iSkih šolah so bila veseli pi- sma, v katerem se jim je predsednik občinske skupšči- ne, Dušan Kolenc toplo in prisrčno zahvalil za njihov prispevek v pripravaii na ne- deljski referendum, če nič drugega, potem so se vsaj prepričali, da občinska skup- ščina ceni njihovo delo, poz- na vse njihove akcije, ki so jih izvedli v minulih nekaj tednih. Dejansko je moč re- či, da so minuli referendum dobili učenci zagorskih šol. Otroci ndiso kaj dosti pomiš- ijaJi, ko so jdh povabili k so- delovanju. Narobe: 8WOjim Sitaršem so podrobno obraz- ložili, da gre za njihove last- ne koristi. Po vsej verjetno- sti povsem drži ugotovitev, da so številni občani dobili najbolj točne informacije o načinu zbiranja denarja od svojih otrok. Bržkone ne bo odveč zmova poudariti, da so bili pomenkl otrok z njiho- vimi starši o sklicanju refe- renduma resni, podprti z raz- nimi številkami in nekateri- mi dokazi. Otroci na osem- letki Toplice so bili menda najbolj uporni, zato nd slu- čajno, da so njihovi starši v tem delu Zagorja, kot v Ki- sovcu domalega vsi na refe- rendumu zapisali ZA! Prav tako ne kaže pozabiti šolskih nalog, ki so jih pdsali otroci na to temo. Ali pa fo- tografij, ki so 'jih učenci iz- delali v okviru tehničnega po- uka, iz katerih je bilo moč ze- lo razločno videti, v kakšnih mizemih okoliščinami vrsta otrok dobiva potrebno sna- nje. Učenci so zadnji dan pred referendumom odšli v sprevodu po zagorskih uli- cah. S transparenti in pozivi so še zadnjič povabili obča- ne, naj glasujejo zanje, za zadovoljiteiv njihovih najiboljj perečih potreb. Skiratka: sito- rili so vse, kai je bilo v nji- hovih miladih močeh za uspe- šen izid referenduma. Občinska stoupščina je vsem pionirskim organizaci- jam na zagorskih šolali poda- rila nekaj denarja. Nobenega dvoma ni, da so se pionirji razveselili tuidi te pozornosti. Z denarjem bodo sami raz- polagali. Medtem ko se bodo na tej šola odločili za na- NOVOLETNE PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE s prireditvami ob novolet- ni jelikd so v Trbovljah zače- li 18. decembra. Učenci glas- bene šole in pevski zbori iz šol so priredili nastope »S pesmijo v novo leto«, gleda- lišče Svobode-center je upri- zorilo Vumikovo mladinsko igro »Pošta — balon«, vzgo- jiteljice iz varstvenih ustanov pa lutkovno igricx> »Janko in Metkia«. V kinematografih vr- tijo v teh dneh mladinske filme. Dedek Mraz je obis- kal ne le prireditve, temveč tudi otroke na Kleku, čeč^ in Dobovcu. V teh krajih je Delavska univerza s potujo- čim kinom predvajala otro- kom mladinske filme. Dedek Mraz je obiskal še najmlaj- še v vrtcih ter šolarje prvih in drugih razredov osemletk. Novoletne obdaritve in obisk dedka Mraza pa so pripra- vili tudi v nekaterUi delov- nih kolektivih. fcup knjig, bodo drugje skle- pali o nakupu športnih po- trebščin aH pa bodo denar varčevali za majski ialet pri- hodnje lerto. Sicer pa to ni pomembno, kako bodo otro- ci obrnili denar. Zvedeli smo, da »o številni pionirji s ponosom povedali doma svojim staršem, da so dobdli priznanje, čeprav skromno, vendar jih niso pozabili... Te dni tudi zagorska šol- ska mladina praznuje. Za ne- kaj dni se bodo odidalinili, da bd po Novem letu spet svežih moči sedli v šolske klopi. Hiti- PROIZVODNJA Novembrski operativni plan so na trboveljsko-hrastni- škem rudniku presegli za skoraj 4.000 ton, nakopali pa so 92.500 ton rjavega premo- ga. Rudniško storitev so prejšnji mesec zvišali na .1,95 ton na zaposlenega na delav- nik. Na preseganje novem- brskega operativnega plana je vplival zlasti večji odvzem kotlovnega premoga s strani trboveljske termoelektrarne. Na trgu pa je bilo znatno večje povpraševanje po debe- lejših vrstah premoga, kot pa jih je bilo na voljo za pro- dajo. -š- Z nedavnim referendumom so se zagorski občani iz- rekli za to, da bi vsi otroci imeli tako lepe in svetle prostore, kakor jih že imajo šolarji osemletke Ivana Skvarča v Zagorju. POČASTITEV JUBILEJA TOVARIŠA TITA V ZAGORJU Uspela proslava Sekretariat občinske konference ZKS in Zveza zdru- ženj borcev NOV oziroma združenje rezervnih pod- oficiijev in oficirjev sta pred kratkim na slovesni akademiji počastili 30-letnico prihoda tovariša Tita v vodstvo KPJ in rojstni dan JLA. _ Kot drugod v zasavskih re- virjih, so tudi v občini Zagor- je ob Savi dostojno proslavili jubilej tovariša Tita, ob 30- letnici njegovega prihoda na čelo KPJ. V proslave so se vključili tudi učenci višjih razredov zagorskih osemletk. Pisali so naloge o vlogi tova- riša Tita za razvoj KPJ in da- našnjo socialistično skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov. Ogledali so si film o tovarišu Titu, otroci osem- letke na Izlakah pa so na posebni skupni proslavi tega jubileja in dneva JLA gle- dali film: v Imenu revolucije. Na osrednji proslavi v de- lavskem domu je mladinski pevski zbor »Vesna« izvedel kantato Radovana Gobca: Dobro srečo, domovina!«, ob spremljavi orkestra nižje glas- bene šole iz Domažal. Recita- torji so podali nekaj uspelih pesmi borb in zmag naših narodov, o liku tovariša Tita in njegovi vlogi za razvoj KPJ, zmago ljudske revoluci- je in povojno izgradnjo Nove Jugoslavije pa je govoril eden izmed predvojnih ko- munistov občine Zlagorje ob Savi. Sekretariat občinske kon- ference ZKS je nekaj najbolj- ših nalog šolarjev nagradil z lepimi knjižnimi nagradami. Posebej velja omeoiti pri- spevek nekaterih starejšili komunistov in udeležencev NOB, ki so v minulih dneh obiskali zagorske šolarje in jim v neposrednem, neveza- nem razgovoru pripovedovali o mladem kovinarju ki je pred 30 leti začel pot obnove Partije, z neizmerno vero v tedanje komimiste in delov- nega človeka, z zaupanjem v jugoslovanske narode, da bo- do kos svoji zgodovinski na- logi osvobodit sebe izpod vseh jarmov. Otroci so jim bili hvaležni. -m- NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE V OBČINI ZAGORJE OB SAVI V pričakovanju najlepšega praznika leta Več ali manj lepo okrašena in urejena izložbena okna, gneča v trgovinah in dr&gih poslovnih lokalih, prve prireditve v delavskem domu in začetek obhodov dedka Mraza zelo nazorno kažejo, da se tudi Zagor- jani pripravljajo na skorajšnje slovo od leta 1967. Šli smo med ljudi in prisluhnili njihovim željam, skrbem pa tudi pričakovanjem, ki jih že na stežaj odpira leto, ki prihaja — leto 1968. V veselem pričakovanju Novega leta, se te zadnje decembrske dni tu in tam prikrade večja ali manjša ne- jevolja. Občani se rahlo jezi- jo, ker nekatere trgovine ni- so tako dobro založene, kot so pričakovali. Skrbne ma- mice, ki bi rade presenetile svoje malčke, niso imele naj- večje izbire igrač. Spet drugi so nekoliko nejevoljni, ker si niso pravočasno preskrbeli vstopnic za silvestrovanje v delavskem domu. Tretji si belijo glave, s čim obdariti svojce, znance, prijatelje ... .,. skratka, marsikdo se bo oddahnil šele na sam zadnja dan v letu, saj ni, da bi člo- vek prestopil na sam prag Novega leta obtežen z vsako- dnevnimi nadlogami in- mo- rečimi skrbmi. Močno nas je inrjKrk), da bi nekoliko pobliže zvedeli za novoletne želje za- gorskih delovnih ljudi, da bd spoznali, kaj si obetajo od leta 1968 in, kaj pravzaprav pričakujejo od obdobja, ki bo imelo spet 365, več ali manj delovnih dni? Prisluhnili smo gospodi- njam v trgovinah, delavcem v nekaterih podjetjih, mladi- ni in drugim. Največ pogovo- rov ljudi se je nanašalo na to, kako in kje bodo priča- kali Novo leto. Te dni so namreč odločitve že dozorele. Nekaj sto Zagorjanov se bo poslovilo od leta 1967 v de- lavskem domu. Preceg ljudi se je odločilo za praznova- nje v hotelu »Kum«, pa v Medijskih toplicah na Izla- kah, v gostišču na Vidrgii, v »Proletarcu« in drugih go- stinskih in javnih prostorih. Seveda pa bo največ občanov preživelo najlepšo noč v letu v krogu svojih dragih, znan- cev in prijateljev. Prihodnji dnevi, vse do nedelje 31. de- cembra, bodo v glaAmem v zna- menju priprav na Silvestrsko noč, na novoletno praznova- nje. Nekateri delovni kolek- tivi bodo prenehali s svojim delom že v petek, kajti sobo- ta je tu in tam že uveljav- ljena kot dela prost dan. Po pravilu bodo trgovska pod- jetja in gostinski lokali pač prepolni ljudi od zore do mraka. Zadnja nedelja v letu, bo, vsaj tako nam zatrjujejo trgovski delavci, za njih po vsej verjetnosti najibolj na- poren dan. Novoletnim željam in pri- čakovanjem Se pridružuje tudi naš časrrik, s posebno željo, da bi vas naše glasilo tudi v letu 1968 še bolj zado- voljevalo, kot Vas je v letu, ki se poslavlja. Sklepanje pogodb za leto 1968 Delovne organizacije zagor- ske občine pospešeno pri- pravljajo svoje proizvodne In druge programe za parihodaije leto. V glavnem so načrti pri- pravljeni in bodo o njih raz- pravljali ter sifclepali organi samoupravljanja še pred koncem decembra. Meseca november in december sta bila za skoro vsa zagorska podjetja v anamenju podpi- sovanja ustreznih pogodb z njihovimi poslovnimi partner- ji. V nekaterih podjetjih so začeli p>osvečati proučevanju trga še prav posebno skrb iin pozornost, saj ni dvoma da utegnejo pospešene raziskave omogočiti delovnim organizar cijam . načrfcnejšo proizvod- njo. Pri tem se vrsta podje- tij srečuje s številnimi teža- vami. NA KRATKO SKUPNA SEJA OBEH RUDNIKOV Pred kratkim, neposredno po referendumu, na katerem so rudarji pozitivno odločili za združitev zasavskih premo- govnikov, sta se v Zagorja sešla upravna odbora trbo- veljsko-hrastniškega in zagor- skega rudnika. Med drugim so na skupni seji ocenili re- zultate referenduma in ugo- tovili, da je izid glasovanja pomembna vzpodbuda za za- četek skupnega poslovanja in gospodarjenja. Ker bo treba do konca leta opraviti precej organizacijskega in drugega dela, so na seji imenovali ne- kaj komisij, se pogovorili o drugih ukrepih, ki jih kaže storiti v t^ dneh in sprejeli nekatere smernice za prehod na skupno gospodarjenje po Novem letu. PRECEJ UDELEŽEN- CEV NA LJUBLJAN- SKI REVIJI Prebivalci zasavskih revir- jih so imeli na voljo kar pe- tero posebnih vlakov za ude- ležbo na ljubljanski drsalni reviji, ki se je včeraj, 27. decembra poslovila od hale Tivoli. Med obiskovalci iz Za- gorja so bili razen odraslih tudi številni otroci višjih raz- redov osemletk, iti v Kisovcu, do- vozne potd v Zagorju in dru- god. Zaradi prepočasnega ste- kanja denarja letos seveda ne bo mogoče realizirati celotnega sprejetega progra- ma. Vendar bodo na prihod- njih zborih volivcev občanom dali podrobno poročilo o trošenju denarja, zbranega na račun teh prispevkov in vrednost opravljenih del, kot tudi pregled nad izvršenimi in neopraA/^ljenimd deli. V zad- njih mesecih ugotavljajo v Zagorju pospešeoii dotok de- narja za te namene. VIDA DOBNIK, ŠEF ODDELKA ZA IMOVIN SKO ZAVAROVANJE PRI CELJSKI ZAVA- ROVALNICI GOVORI O kasko zavarovanju (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Tovornjaki, privatni sektor Prostornina valjev v ccm. Avtomobilska odgov. moč motorja v KM brez zav. vsot oz. nosilnost v tonah Letna premija 1. Dostavna vozila do 1 tone nosilnosti (kamioneti, tovorni tricikli z motorjem nad 50 ccm in podobno) do 100 ccm 134,40 nad 100 do 200 ccm 179.20 nad 200 do 500 ccm 224,00 nad 500 do 19 KM 268,80 nad 19 do 30 KM 313,60 nad 30 358,40 2. Kamioni, avtohladilniki brez naprav za hlajenje, dam- perji, kiperji, avtocisterne, sedlasti vlačilci in podobno nad 1 do 2 toni 358,40 nad 2 do 3 380,80 nad 3 do 4 403,20 nad 4 do 5 425,60 nad 5 do 6 448,00 nad 6 do 7 470,40 nad 7 do 8 492,80 nad 8 do 9 515,20 nad 9 do 10 537,60 nad 10 560,00 OSEBNA VOZILA — družbeni sektor: Obvezno zavarovanje avtoodgovomosti — osebna vozila, družbeni sektor: Prostornina valjev Avtom, odgov. brez vsot motorja v ccm Letna premija do 600 135,00 M. r. d. nad 600 do 700 147,00 M. r. d. nad 700 do 800 159,00 M. r. d. nad 800 do 900 171,00 M. r.d. nad 900 do 100Q 183,40 nad 1000 do 1100 196,10 nad 1100 do 1200 208,80 nad 1200 do 1300 221,50 nad 1300 do 1400 234,30 nad 1400 do 1500 247,00 nad 1500 do 1600 259,70 nad 1600 do 1700 272,40 nad 1700 do 1800 285,10 nad 1800 do 1900 297,90 nad 1900 do 2000 310,60 nad 2000 do 2500 323,30 nad 2500 do 3000 336,00 nad 3000 348,70 ZAGORJE TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 11, Dragi tovariš Tito! Predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije, Josipu Brozu — Titu, so poslali z razširjene slavnostne seje revirske konference Zveze ko- munistov, ki je bila v Trbovljah 20. decembra, v imenu komunistov in delovnih ljudi zasav- skih revirjev naslednje pismo: »Člani revirske konference in občinskih vodstev Zveze komunistov, zbrani na seji, posvečeni 30-let- nici Tvojega prihoda na čelo naše Partije, Ti ob tej priliki, izražajoč naše in razpoloženje vseh ko- munistov ter delovnih ljudi Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, pošiljamo izraze globokega spoštovanja Tvoje zgodovinske misije ter iskrene čestitke z že- ljo, da bi s Tvojo ustvarjalno osebnostjo še dolgo usmerjal in vodil Zvezo komunistov in našo sociali- stično družbo. Tvoj revolucionarni lik in Tvoje delo, nerazdvoj- no in trajno povezano z napori delavskega razreda in delovnih ljudi vse Jugoslavije za izgradnjo re- snično socialistične družbe in skupnosti narodov, nam je bil svetal vzgled v predvojnem razrednem boju, v narodno osvobodilni vojni tn revoluciji in povojni socialistični graditvi. Pot, ki si nam jo po- kazal Ti in Tvoja generacija komunistov — revolu- cionarjev, nas navdihuje z optimizmom in vero v bodočnost, ki bo pripadla nam mlajšim in naši mladini. Izražamo Ti svojo pripravljenost, da se bomo za Tvoje ideale — ideale komunizma in revolucije, za utrjevanje bratstva in enotnosti vseh narodov, za svobodno in ustvarjalno razvijanje osebnosti de- lovnega človeka, za nenehno rast samoupravljanja v naši socialistični družbi, borili z isto odločnostjo in žarom, kot so se delovni ljudje rudarskih revir- jev pod vodstvom Partije na čelu s Teboj, borili proti kapitalističnemu izkoriščanju in fašističnemu okupatorju. Danes, ko stojimo v jeku družbene in gospodar- ske reforme, v boju za kontinuiteto revolucionar- nih pridobitev delavskega razreda, so vse naše mi- sli in akcije usmerjene k odpravljanju in presega- nju vsega tistega, kar nas na tej poti zavira, ter graditvi tistega, kar bo omogočilo, da bodo naši de- lovni ljudje do popolnosti razvili in uresničili svoje samoupravljalske pravice in dolžnosti ter utrdili na- čela delitve po delu in socialističnega humanizma. Prepričani smo, da bomo na tej poti, pod Tvo- jim vodstvom, uspešno opraviU naloge, ki jih pred nas komuniste postavlja delavski razred, medjiaro- dno delavsko gibanje, boj za očuvanje miru in so- cializem v svetu. V Trbovljah, 20. decembra 1967.« Krajevna samouprava v Trbovljah Ustrezna sedanja organizacijska oblika perspektivnemu razvoju krajevne samouprave? V Trbovljah so že leta 1961 začeli ustanavljati kra- jevne skupnosti z namenom, da bi z njihovo pomočjo reševali probleme, ki zadevajo občane. Zdaj deluje v tej revirski občini 6 krajevnih skupnosti, zraven njih pa še eno stalno predsedstvo zbora volivcev. V Trbovljah poudarjajo, da sicer zdaj ni bistveno vpra- šanje, ali je krajevnih skup- noisti preveč ali premalo, za- trjujejo pa, da je treba ob upoštevanju ocene opravlje- nega dela ugotoviti pred- vsem, ali ustreza sedanja or- ganizacijska oblika potrebam {>erspektivnega razvoja kra- jevne samouprave. Zagotoviti bi bdlo namreč treba, da bi vzpostavili tal?^e organiza- cijske oblike, da bodo kra- jevne skupnosti delovaJe na celotnem področju občine in da se njihov delovni program tn raavoj začrta za daljše raz- dobje, hkrati pa bi morali razviti oblike neposredne sa- mouprave občanov tako, da bodo sposobne reševati vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo občane, s krepitvijo narodnega dohodka pa bi bi- lo treba večati tudi material- no osnovo krajevnih skupno- sti, seveda ob istočasnem ve- čanju udeležbe sredsitev sa- mih občanov za razreševanje posameznih nalog. Zraven te- ga se zavzemajo v Trbovljah še za ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora, ki naj bi med drugdm skrbel za izdelavo programov dela kra- jevnih skupnosti in sprem- ljal tudi njihovo izvajanje, vsklajeval pa bi še akcije po- sameznih krajevnih skupno- sti. Sicer pa v Trbovljah pred- vladuje mnenje, da bi bilo treba zagotoviti stalnejšo in strokovnejšo kadrovsko za- sedbo uprav kraje^mih skup- nosti ter tudi združevanje sredstev krajevnih skupnosti za razreševanje posameznih skupnih nalog. Preds.tavniki krajevnih skupnosti pa po- udarjajo, da bi bUa v seda- njem času predvsem potreb- na večja družbena pomoč tem institucijam neposredne samouprave občanov. Neorga- nizirano oziroma slabo je na- da.lje sodelovanje med kra- je^.Tiimi skupnostmi in od- borniki občinske skupščine, ali ga pa siploh ni. številna nerazjasnjena vprašanja so tudi okrog izgradnje samo- upravnega in pravnega siste- ma v krajevnih skupnostih. Osnovna slabost v doseda- njem delu pa je v tem, da krajevne skupnosti nimajo programov aktivnosti, delo je zato nenačrtno in večkrat zgolj slučajno. Zadnje čase je bilo v Trbovljah slišati mnenje, da naj bi krajevne skupnosti iz- delale za prihodnje leto vsaj minimalne programe del, po- zneje pa tudi dolgoročnejše programe, kd naj bi jdh vključila v svoje načrte tudi občinska skupščina ter za njihovo uveljavitev namenila del denarja. Pomembno bi bilo, če bi v Trbovljah uspeli v prihodnje zagotoviti aktiv- nejše sodelovanje med samo- upravnimi organi delovnih organizacij in med samo- upravni organi krajevnih skupnosti. Občinski konferen- ci Socialistične zveze delov- nih ljudi pa je že bilo pred- lagano, da naj bi na eni od prihodnjih sej obravnavala stanje krajevne samouprave sedanjem razdobju, hkrati pa naj bi nakazala tudi na- daljnji razvoj neposredne sa- mouprave občanov na ob- močju trboveljske občine v prihodnje. -nk- Novoletno praznovanje v Trbovljah že dober teden dni je v Trbovljah že pravi novoletni vrvež. Vrstijo se prireditve za najmlajše, trgovska podjetja so lepo uredila izložbe, po mestu je razpo- stavljenih več novoletnih jelk, na katerih so izobešene raznobarvne žarnice itd. Za uvod v novoletno praz- novanje je pripravila glasbe- na šola koncert »s pesmijo v novo leto«, sledili pa so tri- je nastopi mladih i>evcev. Do^slej so se z^-^rstDe tudi lutkovne predstave »Janka in Metke«, ki so jo pripravile tovarišica iz vzgojno vajstve- ne ustano\'e. Jutri in e>oju- trišnjem pa se bo v delav- skem domu predstavilo gle- dališče Svobode-Center z de- lom Franceta Vumika »Pošta balon«. Tudi v kinematografih predvajajo filme za najmlaj- še. V delavskem domu bodo danes zavrteli »Dolino bo- brov«, v Svobodi II pa »Ne- sigiurnega delfina«, v Zasavju p>a danes in jutri« Kralje- stvo krivih ogledal«. Od jutri do nedelje pa bo potujoči ki- no delavske univerze obiskal Ceče, Klek in Dobovec ter predvajal film »Vragoljan iz Tomersa«. šole obiskujejo te dni tudi predsta^Tiiki delovnih kolek- tivov, ki imajo patronat nad pionii-skimi odredi, in izroča- jo kolektivna darila za naj- mlajše Trboveljčane. Sicer pa so poskrbeli za rajipolože- nje tudi trgovci, saj je izbira blaga boljša, pa tudi cene ne- katerim artiklom so znižali. Večina Trboveljčanov pa se je tudi že odločila, kje bo preživela silvestrov večer. Na prireditve so vabili gostinski obratih ter planinski in turi- stični domovi v okolici. Obveščanje občanov Občane Trbovelj bo občin- ska skupščina obveščala s po- močjo »Celjskega tednika«. Tako so sklenili odborniki občinske skupščine, ko so obravnavali obveščanje obča- nom', istočasno pa so zagoto- vili v proračunu tudi potre- ben denar za odkup 1.500 iz- vodov »Celjskega tednika« za raadobje enega leta. -š TRBOVLJE Na Trgu revolucije v Trbovljah grade nov, sodoben hotel. Nedavno tega so zaključili na njem z gradbe- nimi deli. Foto: S. Busič Sklepi seje revirske konference ZKS Revirski komite Zveze ko- muniis.tov je v zadnjih dneh p<>s.redovail organizacijam in članom Zveze komunistov In- formacijo o drugi seji .revir- ske konference ZKS, v kate- ri so v celoti objavljena »Stališča revirske konference v zvezi z zaključki IX. ple- mima CK ZK Slovenije o nalogah komimistov v nadalj- njem izvajanju družbene in gosipodarske reforme.« -ž- SEJA REVIRSKE KONFERENCE ZK IN SEKRETARIATOV Velikanska zgodovinska 20. decembra je bila v Trbovljah razširjena slavnostna seja revirske konference ZK in sekretariatov občin- skih konferenc ZK Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na seji so bili tudi nekateri predvojni komunisti iz re- virjev. Na seji je govoril član Cen- tralnega komiteja ZKJ in se- kretar revirskega komiteja ZKS, Marijan Orožen, o 30- letnici Komunistične partije Jugoslavije oz. ZKJ pod vod- stvom tovariša Tita. Posebej je podčrtaj, da je za osebnost tovariša Tita v teh tridesetih letih, kar je na čelu naše Partije, nerazdvojno vezan ves naš razvoj in vsa novej- ša zgodovina naših narodov. Z njegovim imenom so ix>ve- zani vsi odločilni trenutki v življenju in razvoju Partije v pripravah za revolucijo, v so- cialistični revoluciji in v po- vojni graditvi socialistične družbe, se pravi vse, kar označuje našo družbo kot na- predno, demokratično in hu- mano. Marijan Orožen je tudi po- udaiil, da je smisel in namen akti\"nosti, ki se odvija v teh dneh v organizacijah ZK pa tudi zunaj njih v tean, da čJani Zveze komunistov, mla- dina in ostali delovni ljudje v svoji zavesti izpopolnijo spoznanja o bistvenih lastno- stih in kvalitetah našega re- volucionarnega gibanja, o trajnih izvozih njegove ustvar- jalne sile, o njegovi kontinu- iteti in v zvezi s tem o veli- kanski zgodovinski vlogi to- variša Tita v boju naših na- rodov in delavskega razreda za socializem. Član CK ZKJ in sekretar revirskega komiteja ZK, Ma- rijan Orožen, je med drugim tudi poudaril, da je opravil revirski proletariat s komu- nisti v okviru revolucionar- nega boja delavskega razreda Jugoslavije zgodovinsko po- membne naloge. To je bilo mogoče predvsem zato, ker je partijska organizacija v revirjih znala v toku revolu- cionarnega boja ustvarjalno uresničevati Titovo smer de- lovanja med širokimi množi- cami. Zaradi tega so revoluci- onarni kadri iz revirjev uži- vala med množico in v komu- nistični organizaciji velik ugled. Zato tudi ni slučaj, da sta bila na V. konferenci iz- KOMPAS ANTEiNA sprejema m oddaja VAŠE ŽFJ JE 12 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 IJSPELA PROSI.AVA OB 30-LETNlCI PRIHODA TOV. TITA NA CELO KPJ V HRASTNIKU POZDRAVNO PISMO TOVARIŠU TITU jja osrednji proslavi 30-letnice prihoda tovariša Tita y vodstvo KPJ in Dneva JLA, v domu TVD Partizan go sodelovali: godba na pihala in pevski zbor DPD ;,Svobode II.«, recitatorji šole heroja Rajka in drugi. Slavnostni govor o jubile- ju tovariša Tita in rojstnem ^evu JLA je imel predsed- jiik Zveze združenj borcev fjOV, prvoborec Maks Jako- pič-Jur. Maks Jakopič je p>o- (jrobno orisal čas, ko je tova- riš Tito prevzel vodstvo KPJ ter poudaril njegovo veliko vlogo za to, da je bila Parti- ja pripravljena na začetek in izbojevanje ljudske revoluci- je. Ustanovitev JLA je bila delo tovariša Tita, kot so vsi zgodovinski dogodki tako med NOB, kot po vojna ne- ločljivo povezani z osebnost- jo tovariša Tita. V kulturnem delu progra- ma sta godba na pihala in moški pevski zbor zaigrala in zapela več borbenih in delav- skih pesmi, učenci osemletke narodnega heroja Rajka pa so recitirali pesmi o Titu in ljudski revoluciji. Navzoči so z velikim odobravanjem spre- jeli pismo s pozdravi tovari- šu Titu. V pismu so hrastni- ški komunisti in delovni ljudje ter nekdanji borci topdo čestitali tovarišu Titu ob 30-letnici njegovega priho- da na čelo KPJ in 50-obletni- oi njegovega revolucionarne- ga dela in mu zaželeli še veli- ko plodnih in ustvarjalnih ter srečnih let za dobro jugoslovaniske socialistične skupnosti. Z nedavno osrednjo pro- slavo so v Hrastniku zaklju- čili prireditve v počastitev jubileja tovariša Tita. Med drugim, so na delovnih se- stankih krajevnih organizacij ZKS podrobneje osvetlili pot tovariša Tita, p>o njegovem prihx3du na čelo KPJ. -m- Še nekaj dni dela v starem letu in tudi tovarišici, ki delata v hrastniški steklarni v oddelku za kontro- liranje steklenih izdelkov bosta za nekaj časa odpo- čile svoje od napornega dela utrujene oči. Srečno novo leto tovarišici in čim manj »črepinj« ... V HRASTNIŠKIH TRGOVINAH TE DNI ZA 40 DO 50 ODST. VEČJI PROMET Kaj kupujejo občani? Potrošniki se zanimajo predvsem za razne gospodinj- ske stroje, tekstilno blago in druge artikle. Splošno Trgovsko podjetje Hrastnik je občanom pripravilo veliko nagradno žrebanje z dobitki v skupni vrednosti 28.000 Ndin. Kot je bik) pričakovati, se tudi pred letošnjimi novolet- nimi prazniki hrastniški po- trošniki usmerjajo v nakupe pralnih strojev, sesalcev, te- levizijskih in radijskih spre- jemnikov, tekstilnega blaga in drugih artiklov. Dobro gredo v denar volneni izdel- ki, trikotaža, perilo, plašči in čevlji. Videti je, da so trgo- vine razmeroma dobro zalo- žene, čeprav tu in tam ljudje ne dobijo vsega, kar želijo. Splošno trgovsko podjetje Hrastnik je namesto običaj- nih popustov, letos pripravi- lo veliko nagradno žrebanje za STOje kupce. Med dobitki, ki jih bodo izžrebali 10. janu- arja prihodnje leto, so, med drugim, tudi moped, pralni stroj in drago potrošno blago. Sicer pa po sodbah pred- stavnikov Splo?inega trgovske- ga pK>dijetja tudi letošnji de- cember obeta dosti večji pro- met, kot druge mesece. Raču- najo, da bodo v tem mesecu iztržili za 40 do 50 odstot- kov več denarja, kot v po- vprečju in v primerjavi z drugimi meseoi. Zato bodo po vsej verjetnosti letos do- segli nad 23 milijonov ND prometa. Podobno je tudi v obeh sa- mopostrežnih trgovinah, kjer so vzorno uredili izložbena okna in skušajo ustreči lju- dem z izbranimi potrošnimi predmeti. Ljudje so doslej pokupili veliko daril za svo- je otroke, prijatelje in znan- ce tudi v sosednjih Trbov- ljah in Celju. -m- Občinski sindikalni svet je sklenil pripraviti dvodnevni seminar za člane svojega ple- numa in sindikalnih odborov podjetij hrastniške komune. S tem bo vodstTO te družbe- nopolitične organizacije reali- ziralo eno izmed svojih pro- gramskih napotil za prihod- nje obdobje. Sindikalni de- lavci naj bi na seminarju ob- ravnavali dvoje osrednjih za- dev: mesto, vlogo in naloge sindikalnih organizacij v po- gojih izvajanja družbene in gospodarske reforme in na- loge za razvoj samoupravlja- nja in delitve po delu. -an- Seminar za sindikalne delavce DELOVNE ORGANIZACIJE V HRASTNIKU TUDI LETOS NISO POZARILE NA MLADE ORCANE Večja pa tudi manjša podjetja v Hrastniku so pred leti prevzela patronate nad posameznimi osemletnimi in oddelčnimi šolami in otroško-varstvenimi ustanova- mi. Ta oblika povezovanja delovnih organizacij s šol- skimi skupnostmi se je vsestransko uveljavila. Delav- ski sveti so tudi ob letošnjem praznovanju Novoletne jelke sklenili posredovati šolam in otroškim ustano- vam kolektivna darila, nekaj denarja pa so prispevali tudi za posamične obdaritve predšolskih otrok. Resda so malone vsa pod- jetja v večjih ali manjših fi- nančnih škripcih, toda doslej so se vsa, razen ene same iz- jeme, odločila tudi letos pri- makniti nekaj denarja tako za kolektivne obdaritve šol- skih in otroških skupnosti, kot za posamične obdaritve predšolskih otrok. V Hrast- niku so doslej vsako leto ob praznovanju Novoletne jelke posebej skromno obdarili predšolske otroke. Letos naj bi skromno darilce prejelo približno 600 do 700 malčkov. Občinska zveza prijateljev mladine je prejela od podje- tij nad 30.000 ND za te na- mene. To je znatno manj, kot druge krati, ker je delav- ski svet hrastniškega rudnika sklenil letos sam obdarovati otroke svojih zaposlenih. Razen tega so delovne or- ganizacije namenile nekaj de- narja za kolektivne obdaritve šolskih in predšolskih skup- nosti. Prejšnja leta so kupili šolam tranzistorje, radijske sprejemnike ali druga dražja učila. Letos so se pK>nekod odločili za nakup knjižnih zbirk, športnih rekvizitov ali pa bodo poslali šolam kar denarne zneske, ki naj bi jih šolske skupnosti najbolj smo- trno uporabile. Potem takem niti letos de- lovni kolelotivi niso pjoaabili na potrebe šol in šolarjev. Odločitev nekaterih podjetij, da otrokom svojih zaposle- nih podarijo manjša darilca so sicer umestna, vendar bd kazalo v bodoče bolj sinhro- niairati to akcijo. Ne bi bilo pirav, da bi na katerega koli otroka pozabili. Novoletna jelka je praznovanje vseh obrok mar ne? -an- HRASTNIK IZ TRBOVELJ PROSLAVA JLA v delavskem domu je bi- la 21. decembra osrednja pro- slava ob dnevu JLA. Na njej so kulturni program izvedli delavska godba ter recitator- ji iz gimnazije in TSS. (VT) ZNIŽANE CENE SVINJSKEMU MESU v prodajalnah Industrijiske- ga podjetja »Meso« iz Trbo- velj prodajajo svinjsko me- so po 10 N din za kg. Zni- žanje cen za 4 N dinarje pa bo veljalo samo do kon- ca decembra. RAZSTAVA PTIC Pri Forteju so si Trbovelj- čani lahko v desetih dneh ogledali zanimivo razstavo ptic pevk." Razstavljenih je bilo okrog 150 vrst ptic. (vt) NOVO MLADINSKO VODSTVO Delegati občinske konferen- ce ZM so potrdili predle^ za novega predsednika in sekre- tarja občin rkega ko.miteja Zve- ze mladine, ker je doseda- njemu predsedniku Juriju Ko- vaču in sekretarju Cirilu Ure- ku potekel mandat. Novi predsednik je Stane Bizjak iz rudniškega obrata Trbov- lje, sekretar pa politični de- lavec Andrej Zeleznik. To je prvikrat, da bo funkcijo v mladinskem vodstvu oprav- ljal politični delavec z viso- ko šolo za politične vede. (vr) BILTEN Občinski sindikalni svet Trbovlje je izdal 10. števil- ko Biltena, kjer so i>odane naloge sindikatov v zvezi z izdelavo perspektivnega pro- grama revirjev ter informa- cija o nezaposlenosti v revir- jih. (vr) DARILA Trgovsko podjetje Prvi ju- nij iz Trbovelj je pred no- vim letom kupce, ki so v e>oslovalnicah podjetja naku- pili za več kot 50 N din pri- memo obdarilo. (vr) OBČINSKIH KONFERENC ZK HPvASTNlK, TRBOVLJE IN ZAGORJE vloga predsednika Tita voljena v CK KP Jugoslavije kar dva člana iz revirjev. Ko je govoril Marijan Oro- žen o nekaterih aktualnih na- logah revirskih komunistov je med drugim dejal: — V naših organizacijah se še srečujemo z ostanki stare miselnosti o Zvezi komuni- stov in o njeni vlogi. Nismo še uspeli razviti spoznanje, da je težišče našega delova- nja treba prenesti med ljudi, v naselja, v delovne in druge organizacije. Še zmeraj se dovolj ne zavedamo, da je merilo našega dela počutje ljudi in polno delovanje sa- moupravnega demokratične- ga mehanizma. Uresničevalci vloge Zveze komunistov pa niso forumi in posameznMd, pač pa celotno članstvo ZK, ki sodeluje neposredno pri odk>čanju o vseh vprašanjih v samoupravnih organih m družbeno političnih organiza- cijah, vodstva Z-eze komuni- stov pa mu pri tem pomaga- jo, mu dajejo osnovno usme- ritev ... Te dni je za nami ix)- membna akcija, v kateri so samoupravljalci — rudarji, na čelu z največjim delom ko- munistov, dokazali, da se za- vedajo, da je njihova perspek- tiva le v združenem delu, v skupni razvojni politiki in koncentraciji naporov, sred- stev in kadrov na tista pod- ročja, ki omogočajo največji finančni in ekonomski uči- nek v dobro kolektiva, obča- nov revirskih dolin in celot- ne skupnosti. S svojo odlo- čitvijo so dokazali, da pravil- no razumejo gospodarsko in družbeno reformo. Visoko stopnjo zavesti so naši ljud- je izpričali tudi na referen- dumu za financiranje razvo- ja šolstva . . . Elna od pomembnih nalog komunistov je, da se odloč- no zavzemamo za to, da do- sežemo enotnost v os.nov- nih konceptih p>erspektivne.ga razvoja revirjev, ki vsekakor ni in ne more biti v razdrob- ljenosti, marveč v medseboj- nem povezovanju in združe- vanju vseh sil za čim hitrej- ši gospodarski in družbeni napredek. Ob tem je treba tudi razumeti, da ustvarjanje predpogojev za perspektivno povezovanje revirjev ne po- meni v tem trenutku ukinja- nje občin, ampak predvsem boj za krepitev samouprav- ljanja v delovnih organizaci- jah, boj za poglabljanje kra- javne samouprave, ki naj v E>erspelctivl privede do nove kvalitete komunalnega siste- ma. V tem smislu moramo angažirati celotno organizaci- jo ZK, zlasti na našo mladi- no ... S seje so poslali predsed- niku Zveze komunistov Jugo- slavije, Josipu Broeu Titu, pozdravno pismo v imenu komunistov in delovnih ljudi zasavskih revirjev; pismo je prebral sekretar občinskega komiteja Zveze mladine Tr- bovlje, Andrej Zeleznik. -nk- Javne tribune članstva SZDL Na pobiido Izvršnega odbo- ra občinske konference Soci- alistične zveze delovnih ljudi so bile pred dnevi v Hrast- niku javne tribune. Članstvo je obravnavalo aktualna vpra- šanja jugoslovanske zunanje politike, mednarodnih odno- sov in problematiko sodob- nega mednarodnega delavske- ga gibanja. Nekaj predavanj o tem je imel eden izmed članov vodstva sekcije za proučevanje zunanjepolitičnih vprašanj pri Republiški kon- ferenci SZDL Slovenije, na preostaMh tiibunah pa so o tem govorili domači družbe- nopolitični delavci. Občani so zastavljali več vprašanj s te- ga področja, kar kaže na ve- liko zanimanje za pereča mednarodna vprašanja. Ob tej priložnosti so na javnih tribunah obravnavali pro- gram civilne zaščite prebival- stva, upravni odbor sklada za Izgradnjo objektov družbene- ga standarda pa je posredo- val poročilo o letošnjem tro- šenju denarja za te namene. -an- ZDRAVJE, SREČO IN USPEH V novem letu želi GOSTINSKO PODJETJE Delovnim kolektivom in občanom želijo mnogo delovnih uspehov in osebnega za- dovoljstva ter zdravja v letu 1968 Skupščina občine Hrast- nik — Občinska konfe- renca SZDL Hrastnik — Občinski komite ZKS Hrastnik — Občinski sin- dikalni svet Hrastnik — Občinski komite ZMS Hrastnik — Občinski od- bor ZZB Hrastnik TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 13, ŽRTVE PROMETA LOKOMOTIVA IN AVTOMOBIL Proti Maa-ija Gradcu se je po cesifcl III. reda peljal z oseihnim avtamobilom BO- JAN HOMŠEK, rojen 1943. le- -a iz Radonju 6 pri Laškem. Na žeJeaniškem prehodu kem so bile spuščene za- »omice, ker pa vocsntk zarar di zasnežene in spolzdce ceste ni mogel zatKitavitd, je zape- ljal pod zapornicami in jih dvignil. Na progo je zapeljal v traniutlku, ko je iz Zidane- ga mosta pripeflijal z lokomo- tivo 25-033 ALOJZ 2NIDAR- arC. lidkoanotiva je zadela avito in ga rinila pred seboj 53 metrov po progi, dokler se ni zauistaivila. Voandk, ki je bil sam v a^tamobiLu je diolbia tako hude poškodbe, da je na ksrajiu nesreče umrl. Osebni aivtamobil, je bil po- poOnoma imičein. SREČANJE NA OVINKU Voanik osebnega avtomobi- la VILI OGRAJENSEK je wdb{1 iz Moaiaija proti Lučam, ko mu je na nepreglednem ovinikiu v Radiuhd p(ri4>eijal na- sproti s tovomaintr avtomobi- lom JOŽE ŠPENDE. Cesta je bila ozka in poledenela, zato sta voBiU trčili. C^leda- k), ki je na tem delu ceste, je bilo zamranjeno in tako ni mogk) sliužiM sivojeami na- menu. TovomjaJk je ostal ne- poškodovan, na osebnem av- tomobilu pa je škode za 5000 N-dinarjev. ZA VOZIL V POTOK Iz Mozirja je proti Ljub- nemu vozil z osebnim BArtomobilom SILVESTER TURNŠEK. V vasi Grušovlje je pričelo voeilo zanašati za- radi poledenele oeste, da je zavozil s ceste ob mostu v potok, kjer je obstal na ko- lesih. Škode je za približno 2.000 N-dinamjev. NA STREHI Prometna nesreča se je zgodila na cesti IV. reda na Poilzeli. Voznilk osebnega av-. toanobila FRANJO KAJSER Je vozal proti tovarna »Ga- rant«. Zaradi zasnežene, glad- ke in neposipane ceste ter neprimerne hitrosti ga je za- neslo s oeste, kjer se je vo- 7 o obrnilo na streho. Sko- c na avitomobdUiu so ocenili na 2500 N-dinarjev. NIMAŠ PREDNOSTI Voanlik osebnega avtomobi- la LJUBO NARAKS je pripe- ljal iz Velenja v Šoštanj, medtem pa CIRIL ZAGRA- DIŠNIK, ki je z osebnim avtomobilom prii>eljal po ce- sti Matije Guboa na pred- nostno Kajuhovo ufldco, ni upošteval prometnega 2aiaika »Nimaš prednosti«. Prišilo je do trčenja. Na vozilih je ško- de za 8.000 N-dinairjev. NEPREVIDNO PREČKANJE Proti Celju je vozil avto- bus, ki ga je upravljal FRANC VISJEJ. Med 2ak^ in Šempetrom je pred avto- busom neprevidino prečkal cesto pešec MIHAEL DROLC, katerega je voznik avtobusa kljub zaviranju zadel. V celj- ski bolnišnici so ugotovdli, da je dobil pretres možganov. ŠTIRJE LAŽE POŠKODOVANI Z Ljubečne je proti Tehor- ju vozil na redni progi avto- bus z voznikom JOSIPOM TURNARJEM. Na ozki, pole- deneli cesti v megU miu je pripeljal nasproti s tovor- nim avtomobilom KAREL LABOHAR. Voznika se nista mogla srečati, ne ustaviti. Pri trčenju so bili laže po- škodovani štirje potniki v avtobusu: IVAN JOŠT. NE- ŽA ŠPES, TOMISLAV PER- LIO in MARIJA HOJNIK. Na voziUh je škode za 15.000 N- dinarjev. USODNO SANKANJE Vcnanik osebnega avtomobi- la AMTONIM RESNIK je vozil po gozdni poti iz Šmi- hela proti Mozirju. Pri hiši št. 109 v Mozirju sta mu pra- vokotno pripeljala s sankami na cesto otroka JOŽE IN BERNARDA CESAR. S san- kami sta zadela v prednje kolo avtomobila. Pri tem je bil teže poškodovan Jože. STRANKAM, OBČANOM IN BRALCEM CELJSKEGA TEDNIKA ŽELI SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1968 OBRTNO PODJETJE MIZAR CEue ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPOR-^ Ob retrospektivi pogled naprej Marjana Lubej in Drago Žuntar — najboljša športnika leta še netkaj dni in znova se bomo poslovali od starega in pozdravili novo leto. To je tudi čas, ko ocenjujemo delo v preteklosti in siprejemamo načrte za prihodnje. Enako velja 2S& športnike. V celjska občini se lahko pohvalimo, da smo z delom občinske skuipščine po spo- mladanskih volitvah v pred- stavniška telesa dobili,po ne- kaj letih samostojen svet za telesno kulturo. Vsekakor pridobitev, ki jo je treba po- zdraviti in oceniti kot pri- pravljenost skuipščine, da čim- več prispeva k reševanju te izredno pereče družbene pro- blematike. Pereče in odgovor- ne, saj se v glaivtnem nanaša na mlade ljudi. Svet čaka nekaj odgovornih nalog, med njimi vsekakor sprejem per- spektivnega programa razvo- ja telesne kulture v občini in sprejem načel za financira- nje te dejavnosti. Merila za to so več ali mainj 23nana, zdaj jdm bo treba dati le konkret- no obliko in jdh uveljiaviti v življenju. Na videz zelo eno- stavno, v praksi pa bo vseka- kor drugače. Pomembnost de- javnosti kvaliteta in množič- nost morajo dobiti svoje prednosti. Politika splošnega izenačevanja ni več vtadržna. če je občanska zveza za te- lesno kulturo doslej vodila in usmerjala politiko telesno- vzgojne dejavnosti in skrbe- la za strokovno plat, ji fk) novem ostaja samo poslednja naloga, torej st-rokovno delo. Očitno je, da bo morala forsirati cenena in kvalitetna občinska tekmovanja in po- iskati najprimernejše oblike za vzgojo strokovnih ka.drov. Tu je v zadnjem času nastal zaradi objektivnih razlogov zastoj. Očitno je, da po sta- rem ne bo moglo iti naprej. Poiskati bo treba druge obli- ke vzgoje vaditeljev in tre- nerjev, saj so strnjeni več- dnevni ali celo večtedenskl seminarji povsem nesprejem- ljivi. In še neikaj, nedavni občni zbor je priix>rooil, da naj bi organizacijo občinskih aH dragih tekmovanj prevze- la društva in klubi. To po- budo bi morali uresničiti, če hočemo zabeležiti večjo aktiv- nost tudd med osnovnimi or- ganizacijami. Skrb za kvali- teto pa je med drugim od- visna tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Kljub omejitvam, bo treba tudi na tem i>oprišču nakazati smer prihodnjega deda. In če bi za hip bežno oce- nild dejavnosti po kivaliteti, je nesporno na prvem mestu kraljica športov — atletika. čet\idi je letos celjska atleti- ka v kvaliteti nazadovala, moramo izreči priznanje mladim ekipam in seveda vsem tistim, ki so z njimi delali. Upajmo, da je minuli občni zbor prinesel v dru- štveno delo resnično prelom- nico in da bo odslej osnovni cilj — borba za kvaliteto. Rokometaši so tik pred za- Mijučkom jesenskega dela prvenstva v slovenski ligi za- vzeli mesto, ki jim pripada. Na vsak način predstavljajo vrh slovenske kvalitete. Isto velja za odboj karice celjske- ga Partizana, kd bi lahko tu- di v naslednji sezoni sodelo- lovale v prvi zvezni ligi, pa so se temu priznanju raje odrekle. Povsem pravilno! V vrh republiške kvalitete sodi tudd hokej na travi. To je ekipa prizadevnih amaterjev, ki so našli v gabrskem Parti- zanu vse možnosti za razvoj. Zato je prava škoda., da temu zanosu ne sledi republiški odbor za hokej na travi, ki je Celjane letos oškodoval tudi za sodelovanje v zaMjučnem delu tekmovanja za jugoslo- vanski pokal. Celjani so to- krat imeli izredne možnosti za uvrstitev med prve štiri najboljše. Nogometaši očitno zaostajajo, četudi je ustanov- ni občani zbor Celja-Kladivar- ja napovedal drugače. Ven- dar, zamujeno je še moči do- hiteti! Kegljači se solidno držijo pod vrhom. Vprašanje pa je, kaj bo, ko bodo pre- neh^ veterani. Delo v plaval- nem klubu je na najiboljši poti, da bo iz množice zrasla kvaliteta. Podobno velja za vse zimske športe. To še zla- sti za drsalne, ki so z otvo- ritvijo imietnega drsališča dabiU lepe pogoje za razvoj. Tudi smučarjem se odpirajo lepše perspektive, ^asti še, ko bo stekla gradnja zimsko športnega središča na Mozdr- ski planini. Kkib za konjski šport več ali manj životari. Materialno vprašanje te organizacije bo treba rešiti. Gre pa za izred- no prizadevne delavce, ki se niso iistrašili tudi najitežjib nalog. Isto velja za aero klub. Tudi tu je denar Msti, ki uravnava celotno delo. Prav tako se bo treba pogo- voriti o mestu avto moto športa! Ali je ta aktivnost res samo hobi posameznikov? Rekli bi, da ne in da ne sme biti, četudi gre zdaj za veli- ke entuziaste, ki ne pomiš- Ijajo nitd tedaj, ko morajo sa- mi seči v žep. Strelcem se položaj zbolj- šuje, zlasti bo urejen tedaj, ko bo p>ovsem zaživelo stre- lišče Na gričku, šahisti so že nekajkrat potrdili svojo življenjsko sposobnost in pravico do boljšega dela. Zal, pa se tudi tu vse ustavlja pri denarju. In končano, če govo- rimo o panogah in športih — škoda, da je v občini iz- umrl namizni tenis, da ne poznamo več niti ene dejav- nosti borilnih športov itd. Aktivnost v partizanskih društvih se usmerja v šport- ne panoge, v zadnjem času pa čedalje več tudi v orodno telovadbo. Tu je tako imeno- vani okrajni center napravil zelo veliko in dal nekaj hva- ležnih pobud za vzgojo mla- dih orodnih telovadcev. Sicer pa bi si tu želeli več javnega dela, več javnih nastopov in akademij. To je le nekaj bežnih, res- nično bežnih in nepopolnih misU ob sklepu letošnje de- javnosti. K tem bi morali do- dati še investicije. Kljub re- formi in štednji smo tudi le- tos dobili nekaj novdh objejj. tov. To velja za notranjo ure. ditev tribune na atletskeuj stadionu, za tribuno na umet, nem drsališču, zatem za ro. kometno igrišče pri SkaJm kleti ter za šolski igrišči pjj prvd osnovni in adniinistr^ tivni šoU. Letošnja investicij, ska dejavnost je znašala oko. U sto milijonov starih dinaf. jev, kar navsezadnje ni ma- lo, četudi je potreb in želja nešteto. Po dograditvi objek. tov, ki sta bila na prioritet- ni listi, to je umetnega drsa- lišča (tu manjka še streha) in tribune na atletskem sta- dionu, bo treba misliti na dom Partizana, morda na zimski plavalni bazen, keglji. šče itd. Če bi za konec iskali še najboljšega športnika leta, bi brez pomisleka rekli takole: med ženskami — Marjana Lubej, pri moških — Drago Žuntar. Torej dva atleta, ki sta letos požela nekaj odlič- nih uspehov. To še zlasti ve- lja za Lubejevo. In za sklep: vsem amater- skim telesnovzgojndm delav- cem iskrene čestitke za opravljeno delo z željo, da bi tudi v prihodnje stali v prvih vrstah. Iskrene čestit- ke tudi vsem aktivnim šport- nikom. Vsem skupaj pa — veliko uspehov in osebne sreče. M. BOŽIč Športno in tovarlško srečanje v Gaberjih V i>očastitev dneva Jugo- slovanske ljudske armade je TVD Partizan Celje-Gaberje pripravil zanimivo srečanje svojih starejših članov s pri- padniki celjske gamizije JLA. šlo je za športno in tovari- ško srečanje, ki bo visem udeležencem ostalo dolgo v spominu. Zato ni naključje, če so se domenili za tradici- onalna tekmovanja in za traj- nejše sodelovanje. Pripadniki gaimizije in starejši člani gabrskega Parti- zana so^ se na športnem po- lju srečali v namiznem teni- su in odbojki. Medtem ko se je dvoboj z malo belo žogico končal v korist Partizana s 5:2, so bili v odbojki boljši pripadniki gamizije. Tekma se je končala v njihovo ko- rist z 2:1. Takoj za tem je bilo še to- variško srečanje, na katerem je predsednik gabrskega Par- tizana, Pavle Božič čestital pripadnikom gamizije k dne- vu 22. decembra, razen tega pa predal ekipi JLA zastavi- co, vsem pa še spominska darila. Za to pozornost se je v imenu pripadnikov JLA zahvalil kapetan Milutinovič, ki je prav tako izročil pred- stavnikom partizanskega dru- štva darila. -mib Po /. L Idriessu: ODOLOMCA BA KORALNEM MORJU Rise Miha AUč 47. Jakec je zagledal zbirko lepo izdelane- ga in razvrščenega deškega orožja. Prsti so ga srbeli, da bi ga čimprej preizkusil Oti- paval ga je in se navdušen spraševal, ali je vse to zares njegovo. Hvaležno se je ozrl k »očetu«, ki se mu je veselo hahljal iz Pa- moyinega kota, kjer so stale košare s hra- no, kotlički in lonci, iznad njih pa so vi- sela njena lepa travnata krila . Zdaj je torej doma. Mali Evas je zaspal v Pamoyinem naročju. Jakcu so se orosile oči: le kako dolgo bo ta prijazna koliba njim dom? Sklenil je, da bo dober starej- ši sin, da bo storil vse, kar Duppa od nje- ga pričakuje, in tako bo nemara le rešil Evasa in sebe. Moral se bo skrbno priprav- ljati za beg, z vso opreznostjo, da ne bi zbu- dil suma, moral se bo naučiti običajev in .iezika in si čimprej najti prijateljev med temnopoltimi vrstniki. Da, malemu Billu — Evasu bo dobro. Hitreje se je učil jezika, nikdar se ni zgro- zil niti ob početjih Cut-cutovih divjakov, zadovoljen se je igral z deco in ni se bal odraslih. Da, Evas bo tudi na Meru kmalu l.Tubljenček vseh, kot je bil na drugih oto- kih. In Jakec se je odločil, da bo tudi sam postal vrl otočan — nekoč bo že prišla re- šitev. 14 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Čaka vas 15 lepih nagrad Veliko število reševalcev na- gradne križanke nas je vzpod- budilo, da smo tudi za no- voletno številko pripravili na- gradno križanko. Med reše- valce, ki bodo pravilno reši- li novoletno križanko, bo žreb razdelil 15 nagrad: 1. nagrada — 10.000 S din, 2. nagrada — 8000 S din, 3. nagrada — 7000 S din, 4. nagrada — 6000 S din, 5. nagrada — 5000 S din 6. nagrada — 4000 S din, 7. nagrada — 3000 S din, 8. nagrada — 2000 S din, 9. do 15. lepe knjižne na- grade. Izrezana križanka bo ku- pon za udeležbo pri žreba- nju. Rešitve pošljite najka- sneje do petka, 12. januarja 1968 na naslov: CELJSKI TED- NIK, Celje Gregorčičeva 5, p. p. 161 (levo spodaj pripi- šite na kuverti KRIŽANKA) Ne pozabite: vaš točen na- slov mora biti obvezno na- pisan na belem robu ob kri- žanki! Vsem reševalcem križank lep pozdrav in prijetno novo- letno praznovanje. UREDNIŠTVO C. TEDNIKA VODORAVNO: 1. novo- letno voščilo (p^ besed), 21. kratica za Ljubljamski zvon, 23. žensko ime; ne- delavna: pomembna reka v vzhodni Sibiriji, 24. tri- številčno število, 25. drža- lo za pero, 27. določiti ca- rino, 29. velika reka v Nemčdji, 30. glavno mesto sosednje diržave, 31. list- nato drevo. 32. nazivati z vi, 33. otok in republika v severnem Atlantiku, 36. okrajšava za ustaven, 37. partizansko ime pred- sednika repiiblike, 38. la- tinski veznik, 39. odeja, 41. znak za prvino erbij, 42. raztelešenje; veda o ustroju telesa,, 44. nizek ženski glas, 46. ljubljansiko pokopališče pesnikGV in pisateljev; kraj umrlih; 48. naselje, manjši kraj. 50. nerabljen; kratica na- ših oboroženih sil med zadnjo vojno, 52. obsežen, nemajhen precejšen, 53. rožni venec, 55. okrajšava za šttevilko, 56. številka ena. 58, kdor lepi lepake, 61. dežela v jugovzhodni Afriki, 63. hlod; štor, panj, 65. kraljevske ptice, 67. okrajšava za včasih, 68. gora severozahodno od Bovca, znana po kraisnih smuških terenih (2585 m), 69. prebivaJka prednjeazij- ske dj^ve, 71. kratica za zveza komimistov, 73. del vO(za, 75. prometna zveza; znoj, 76. reči, 79. izrazoslo- vje, strokovno besedje, na- uk o terminih, 80. sred- stvo informacij; publika- cije; način razmnoževanja, 82. glavni števnik 83. na- dav, del^ plačilo ob skle- nitvi pogodbe, 85. oslov glas, 86. svetloba, razsvet- ljava, 87. cela, vseobsega- joča, 88. tovorna, žival, 90. osebni zaimek, 91. trak, cona, 92 Jkrajevni prislov, 93. stm; 95. preprečevati, 97. vr- sta ladje, 98. lojena sveča, 100 zbor šestih pevcev ali godbenikov; skladba za šest glasov ali inštrumen- tov, 103. monarhistična oblika vladavine, 109. znak za prvino astat, 110. avto, ki ga najamemo za pre- voz oseb, 112. za naprej, naprej, 114. glavno mesto balkanske države, 115. kratica teroristične orga- nizacije v Franciji (Orga- nisation de l'Arm^e seore- te), 117. pokrit, poravnan, zavarovan, 118. drug izraz za mesec maj, 119. rodna hiša, 121. divji, takšen, ki ga niso cepili, 124. av- stralski noj, 125. Otoman, pripadndk evropskoa.zijske države, 126. stroj; mreža, 129. številka, 130. kratica slovenskega tednika; dva enaka soglasnika; 131. pripadniki številne- ga ljudstva, ki doibiva ve- dno močnejšo vlogo v Afriki iin Aziji, 133. krati- ca za izjvršni svet, 135. polotok v jugozahodni Aziji, prvotm domovina ljudstva pod 131. vodorav- no, 137. groza; zemeljski pas, 139. puč, prevrat, 140. preprost, 143. vprašalnica, 144. oddelek, del srca, 145. ženska, ki za ši>ort skače iz letala. 146. kemična pr- vina (znak Th). 147. osrednja reka v Srbiji; znana vrsta cigaret; reka v češkoslovaški (levi pri- tok Donave), 148. kratica za mestni odbor. NAVPIČNO: 1. naš ma- terni jezik, 2. deklamator, pripovedovalec, 3. prav tak, 4. copranje, 5. žebelj, ki drži kolo na osi: sve- der za vrtanje lukenj na osi, 6. glagol premikanja, 7. kratka vest, zapisek, B. impresija, dojem, 9. znak za prvino erbij, 10. obrat za izdelavo mlečnih izdelkov, 11. dalj- ša oblika števnika pod 82. vodoravno, 12. reka in me- sito v Prekmurju, 13. del kolesa, 14. odporen proti rji, 15. zdravnik za ušes- ne bolezni., specialist za otiatrijo, 16. okrajšava za opomba, 17. besednjak, poučni slovar, 18. naslov- na vloga iz znane Gotov- čeve opere, 19. oporoka, 20 ribiške priprave; konj- oe; 21. obloga tal; 22. kratica organizacije komunistov v SFRJ, 26. žensko ime, 28, kratica za in tako, 34. kar samo, 35, veznik, 36. biti v agoniji, 40. ovalna skleda, 43. star izraz za pivo, 45. tekstil. 47. letala z enojnimi krHi, 49. kratica za slovenski pravopis, 51. okoli, 54. pravljična dežela, okraj- šava za oziroma, 57. staro blago, navlaka, 59. oznaka za avtomobile iz največje- ga mesta Slovenije, 60. svojilni zaimek, 62. raz- prava, pretres, obravnava, debata. 64. državni organ, ki vodi evidenco nad zem- ljišči in izdaja mapne ko- pije (dve besedi), 66. pre- senečenje, 68. geometrij- ski pojem; kakor, 70. ni- kalnica, 72. kadar, 73. isto kot 72. navpično; 74. znak za prvino litij, 77. dve črki, ki tvorita tu- di rimsko šest; osebni za- imek, 78. nasprotno od laž, 81. prebivalec pokra- jine v vzhodnem dedu Hr- vatske, 84. padavina v jais- nih nočeh, 87. pihati, kraj- ši izraz za vejati. 89. mo- ško ime, ime pisaltelja He- mingwaya, 90. okrajšava za onkološki, 91. skupnost otočij v vzhodnem in jugovzhodnem Pacifikii, 92. divjaško pustošenje, brezumno imičevanje kul- turnih vrednot, 94. črka, ki je ni v naši abecedi, a jo večkrat uporabljamo, 96. znak za prvino renij, 97. čeke p^, 99. napad, poskus političnega uboja, 101. snov, materija, 102. vojak, ki pripada okioip- nim enotam, 103. reka na Dolenjskem, 104. kvartaški izraz (nazaj), 105. rdečka- sta žitarica, 106. sipeleol<^, raziskovalec i>odzemlja, 107. latinski veeznik. 108. nasprotno od noter; 111. oborožena sila ali njen del, 113. število 3,14 (Ludolfovo število), grška črka, 115. tri zaporedne črke abecede, 116. *SJ, 118. majhen maček, 120. važno pristaniško mesto v Alži- riji, 122. ded poti. razvoj- na stopnja ,presledek, 123. vulkan v Itžlija, 125. znak za prvino terbij, 127. ptice s košatim repom, 128. na ta način, 132, nadav, delno plačilo, ob sklenitvi po- godbe, 134. trištevilčno število, 136. nočni lokal. 138. organi vida, 139. na- da, upanje, 141. sto kva- dratnih metrov, 142. EJ. R. G. Smeh pred sto leti DOBER ZAGOVORNIK Dva potepiiha sta bila ne- koč obsojena: eden zato, ker se je drmil krasti o belem dnevu, drugi pa, ker je kra- del v temni noči, ko mirni Igudije spe. Ko je zagovornik slišal obsodbo, je vstal in lOr- klical: »Kdaj, za boga, naj pa kra- de pošten človek?« NAPREDEK Profesor:. »Pri umetnih gno- jilih je taJk napredek, da bo Človek kmalu lahko v žepu nosil gnoj aa celo njivo!« Kmet: »Ob letu pa ves pri- delek v drugem!« DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 MISLI O SLOVENSKEM KMETIJSKEM PROSTORU TUDI NEPOKLICANI PRIHAJAJOK MIZI Angleški meščanski ekonomist Malthus je v premišljevanju o pri- hodnosti človeštva prišel do spoznanja, da bo človeštvo, ki se množi mnogo hitreje, kot se povečujejo pridelki na poljih in prireja v hlevih, na koncu pomrlo od, lakote, če ne bo zaustavilo silnega tempa razmno- ževanja, če človeštvo ne bo preprečevalo rojstev. »Zakaj pa prihajaj/) k mizi, če jih nihče ne vabi?« je menil za uboge in za tiste, ki so .nepo- klicani' prihajali na svet. Kasnejši raziskovalci so ga imenovali črnogledca, ki ne upošteva istočasnega razvoja tehnike in znanosti, ki človeku odkriva nove mož- nosti prehrane. In kaj lahko rečemo o slovenskem kmetijskem prostoru, kjer pri- delujejo našo hrano, katere še zlepa ne bo mogoče zamenjati z umetno? Prof. dr. inž. Bogdan Vovk: »Predvidevati moramo, da bo tudi naša dežela kmai^u prišla v hudo stisko z zemljo, zato se bomo neizbežno morali lotiti načrtnega varstva tal.« Prof. inž. Rud.olf Turk: »Ce bomo tudi v prihodnje ravnali tako, kot delamo zdaj, se bom začel spraševati, če ni morda imel Malthus prav.« Doc. inž. Dušan Ogrin: »Vsako i!eto izgubimo 0,3 odst. obdelovalne zemlje. Ce bo šlo tako naprej, se moramo vprašati, kako bo leta 2000, ko bo Slovenija imela že čez 2,2 milijona prebivalcev.« še je čas za plat zvona. Kljub neslutenemu razvoju znanosti je še daleč čas, ko bo kemik lahko vzkliknil ob retorti: »Iz vodika, dušika, kisika, ogljika in žvepla sem naredil beljakovino, kakršno želite. Jejte, kolikor hočete, zelo je okvLsna, prav taka kot tista v jajcih ali v mesu!« še dlje pa je čas, ko bo to naredil tako poceni, da bo s ceno lahko tekmoval z rast- linami, ki za to delo potre- bujejo moč sončne svetlobe, ki je eden od virov življenja na zemlji. Rastline pa potrebujejo prostor, kjer rastejo in se razmnožujejo. Če se zmanj- šuje kmetijski prostor, se s tem zmanjšuje naš življenj- ski prostor. »Izguba kmetij- ske zemlje je nep>ovratna,« pK)udarja dr. Vovk. Zato mi- slimo na to sedaj, ko je še čas. Angleži so že pred dru- go svetovno vojno izračunali, da je za naro^o gospodar- stvo bolje in ceneje graditi letališče v nerodovitnem gri- čevju kot pa na plodnd rav- nici.« NENEHNO GRADIJO PO RODOVITNI ZEMLJI Ce ai ogledamo stara na- selja, se nam sprva zdi prav čudno, zakaj se tako sra- mežljivo stiskajo ob griče, ob bregove rek, na nerodovi- ten svet, izogibljejo pa se ravnine in plodnih polj. Ta- krat je bil človek še tako po- vezan z naravo in tako nepo- sredno odvisen od nje, da je ved^, kaj mu polje pome- ni. Zadnjih sto in še nekaj let so se ljudje začeli nase- ljevati v mesta, ki so se za- čela širiti, s tem pa se je za- čel tihi in nepomirljivi boj med urbanizacijo, spreminja- njem podeželja v mesto, in med kmetijsko zemljo. V Sloveniji se je ta boj za- čel ostriti šele sedaj. Pri nas le tretjina ljudi živi v me- stih, ki so povečini majhna, tako da pravimo, da je naša pokrajina še malo urbanizi- rana. Pa vendar smo po ce- nitvah zavoda za gospodar- sko planiranje v zadnjih de- setih letih i2^bili okoli 10.000 ha kakovostne obdelo- valne zemlje, ka je za vedno izgubljena za človeško pre- hrano. Potrebe pa nenehno nara- ščajo. Graditi je treba nove domove, tovarniške dvorane, skladišča, ceste, igrišča, ob- jekte za t. i. terciarno dejav- nost. Kot napvoveduje fran- coski sociolog Fourastie, ki ga v svetu poznajo po napo- vedih o prihodnji družbi, bo po vpeljani avtomatizaciji v kmetijstvu zaposlenih le še deset odstotkov prebivalcev. Ljudje bodo živeli v večjih naselj-ih, ki bodo nenehno grabila pK) kmetijski zemlji. Takrat bo v terciarnih dejav- nostih zaposlenih celih 80 odst. ljudi, prav te dejavno- sti pa zahtevajo zgostitev prebivalstva. Se veliko bo spopadov med tistimi, ki gle- dajo te stvari dlje, in med onimi, ki vidijo samo trenut- ne koristi. Zemljo je treba varovati tudi zaradi poznej- ših rodov! Kmetijske zemlje pa ne iz- gubljamo samo z zazidavo, marveč ttidi z odhajanjem ljudi v doline in z opušča- njem kmetij. Hribovski svet postaja s tem prazen tudi za turistično dejavnost. Toda ta tok se s primernimi ukrepi da ustaviti in ustavita ga bo treba, sicer bo narejena ne- popravljiva škoda. KAKO PRITI DO NO- VIH STO MILIJONOV DOLARJEV Zemlje ni mogoče p>ovečati, mogoče pa je iz nje iztisniti več, s tem da ji tudi več dajemo. Kakšne so še mož- nosti slovenskega kmetijstva, izražene v vabljivih ameriš- kih dolarjih? Iz količine pridelka se dš izračunati, kolikšen del sonč- ne energije je vezan v pri- delku. V end dobi rasti odda sonce okoli 70 kalorij na kvadratni centimeter površi- ne, od tega pa rastlina vgra- di v svoje telo le tretjino aH Ix>lovico odstotka te vredno- sti. Skupaj daje vseh 950.000 ha slovenskih kmetijskih zemljišč toliko kalorij kot pet milijonov ton premega s 1» 5000 kalorij na tono. Se- veda so kalorije v hrani v mnogo bolj plemeniti obliki. 2e precej časa nam je zna- no, da so najvažnejše še ne- izkoriščene možnosti v na- šem zanemarjenem travna- tem svetu, za katerega tako rekoč sploh ne skrbimo in nam daje, kolikor sam ho- če. Tu je še največja mož- nost povečanja pridelka. Sto- letja je travnik krmil njivo: s travnika je šlo seno v hlev, iz hleva gnoj na njivo, trav- nik pa je ostal ob svojem. Prišli smo v čas, ko bo treba opustiti samopreskrbo- valno kmetijstvo in ko bo treiba p>o vseh zemljiščih so- dobno gospodariti: več vla- gati in bolje obdelovati, da bo zemlja lahko tudi več vračala. Naravnost neverjet- ne rezultate daje sodobna raba in gnojenje travnikov; poskusi in praksa kažeta uspehe, ki jih tudi strokov- njaki niso pričakovali. Izračunano in dokazano je, da je mogoče z gnojenjem pridelke na našdh travnikih in pašnikih podvojiti, s pra- vilno pašno kosno rabo tra- vinja pa še toliko ix>večati, da bi na leto lahko pridelali eno milijardo škrobnih enot več, to pa zadostuje za pri- rejo 200 milijonov kilogra- mov žive teže goveda, ki je vredno 100 milijonov ame- riških dolarjev. Za tak uspeh bi potrebovali le za 5 do 6 milijonov dolarjev za uvoz, lahko pa trdimo, da izgu- bimo na leto četrt milijarde dolarjev samo zaradi tega, ker svojega bogastva ne zna- mo izkoristiti. ŠE NAS BO TEPLA RAZDROBLJENOST Da bi te možnosti v čim večji meri izkoristili, je tre- ba preiti na sodobno gospo- darjenje v kmetijstvu, to pa pomeni, da moramo izrabiti proizvodne zmogljivosti tal in močno povečati delovno storilnost ljudi, zaposlenih t kmetijstvu. Zal na tem znanstvenem posvetovanju nihče ni pose- gel v eno bistvenih vprašanj, ki je vseslovenskega pomena in ki se samo v širšem ob- s^u lahko urejuje. To je na- ša agrarna struktura, naša razdrobljenost in pomeša- nost zemljišč zlasti v zaseb- nem sektorju lastništva, ki bo še dolgo obsegal mnogo večje p>ovTšine kot družbeni. 2e sam slovenski kmetijski prostor je namreč tak, da marsikje velike družbene proizvodnje sploh ne bo mo- goče organizirati. Razkosanost zemljišč je ti- sti okov, iz katerega se ne more izviti velika delovna storilnost, če to še tako že- limo, s tem pa ne moremo zmanjšati pridelovalnih stroš- kov in povečati dohodek, če ga še tako potrebujemo. Kmet nekoristno razsipava delo in preliva znoj, ne da bi mogel pričakovati pjovra- čilo za to. Višje cene mu samo trenutno bolje popla- čajo ta trud, za posledico pa imajo tudi višje cene indu- strijskih izdelkov, ki jih kmet mora kupovati. Pomanjkanje jasne pred- stave o prihodnosti zasebnih kmetij je v veliki meri kri- vo, da smo še vedno blizu križpotja in ne vemo dovolj trdno, ali bi šli levo ali de- sno, ali naj pospešujemo za- sebno kmetijstvo, tako da krepimo vezi med zasebnim in družbenim sektorjem last- ništva, hkrati pa se bojimo, da mogoče ne spodkupuje- mo teoretične zamisli o naši prihodnji družbi. Kolikor dlje bomo te stvari odrivali in si zatiskali oči pred resni- co, toliko bolj bomo odrivali bistvena vprašanja, ki jih je treba začeti urejevati, ker so TBeoarodnega pomena. ZAKAJ ŠE VEDNO ODKLONILNI ODNOS DO KMETA? Kot pravi prof. inž. Jože Lev- stik, nekdanji kmetijski mi- nister vlade Socialistične re publike Slovenije, je v naših razmerah zasebna proizvod- nja sopotnik velike družbene proizvodnje in ji je zato tre- ba nakloniti prlmertio pozor- nost. Nesmiselno je tedaj go- voriti, da je treba to proiz- vodnjo uničiti, saj sloni na osebnem in neposrednem delu, zato nikogar ne izkori- šča. »Odklonilen odnos do zasebnah kmeto\- se ni napa- jal pri Marksu in Engelsu, ki sta trezno presojala vlogo kmetovalca v preobrazbi družbe, marveč prej pri Sta- linu in njegovih p>ogledih na kmetijska vprašanja.« Pred nami je še veliko na- log. Mogoče se niti ne zave- damo, kaj pomeni imeti v državi še skoraj polovico kmetijskega prebivalstva, kaj p>omeni, če polovica ljudi ne dela samo zato, da ima tudi druga polovica kaj jesti. Ko- likšna je delovna storilnost, če en človek pridela hrane za dva in koliko je na pri- mer v ZDA, kjer eden pride- la hrane za 15 do 20 ljudi. Naše kmetije se še vedno v pretežni meri same preskr- bujejo z vsem, zato se le de- setina vse pšenice zasebnih kmetov pojavi na tržišču, vso drugo pa porabijo sami. Pridelujejo jo tam, kjer so, in tam, kjer niso ugodne razmere za njeno pridelova- nje. V Jugoslaviji imamo še vedno poltretji milijon glav delovne živine in le okoli 50.000 traktorjev. Ce bi uvedli več mehanizacije in delovno živino zamenjali s pitovno, bi to dalo veliko nove hrane za ljudi, hkrati pa bi spod- budilo industrijo kmetijskih strojev, ki velikokrat ne mo- re prodati svojih izdelkov. PROIZVODNO SODE- LOVANJE NI FRAZA Ko razmišljamo, kaj nare- diti, kako pospešiti razvoj, moramo imeti pred očmd cel splet ekonomskih razmer pri nas. Ce bi, denimo, podvo- jili zemljiški maksimum in s tem sčasoma precej pove- čali kmetije in zmanjšali njih število, to ne bi bilo na- vzkriž z našimi načeli, ko naj socialistični človek živi od svojega osebnega dela. Drugo vprašanje pa je, kam bi šlo pol ljudi, ki bi morali sčasoma z zemlje, kje bi jih zaposlili, če nimamo dovolj delovnih mest? Napredek to- rej tu ni mogoč, če hkrati ne napredujejo druge dejav- nosti v gospodarstvu, ki od- pirajo nova delovna mesta. Zato v naših sedanjih raz- merah ni nikakršna politič- na fraza pozivati k večjemu proizvodnemu sodelovanju med kmetijskimi delovnimi organizacijami in zasebnimi kmeti ter na sodelovanje kmetov v vaških skupnostih, kjer so kmetijske organiza- cije preveč odmaknjene od zasebnih kmetovalqpv. Samo dobro sodelovanje, osnovano na obojestranskih koristih, bo lahko pripeljalo do inten- zivnejše rabe kmetijske zem- lje, do večje uf>orabe kme- tijske mehanizacije, do več- jih dohodkov. Temu se mora pridružiti še zdrava državna politika do kmetijskega trži- šča in pravilno začrtana pot, ki se je moramo držati, za- kaj: Nova in .nova usta priha- jajo k naši mizi! Inž. MARJAN LEG AN Oktobra je bilo v Ljubljani v okviru pra- znovanja 20-letnice ustanovitve agronom- ske fakultete znanstveno posvetovanje o kmetijskem prostoru Slovenije, o družbeni vlogi kmetijstva ter o študiju in znanstve- nem delu na področju kmetijskih ved. Naš sodelavec je v tem zapisu povzel nekaj najvažnejših prispevkov in skušal strniti najvažnejše misli o slovenskem kmetij- skem prostoru, zakaj prepričani smo, da ugotovitve ne smejo ostati na univerzah in inštitutih, marveč jih morajo poznati vsi tisti ljudje, ki soodločajo pri posegih v naš življenjski prostor, žal pa se velikokrat sploh ne zavedajo daljnosežnosti- svojih od- ločitev. Takih idiličnih scen z ročnim plugom tudi po naših poljih ne bo več veliko. Strojno obdelovanje in velik hektarski donos pa toliko bolj opravičujeta osnovni namen plodne zemlje — poljedelstvo! Prehrana je svetovni problem. Na Zemlji strada čedalje več ljudi. Prirastek prebival- stva nenehno narašča. V zadnjem letu sta se na površini planeta vsako sekundo po- javila dva prebivalca več, 125 vsako minu- to, 7.500 na uro, 18.000 na dan, 65 milijo- nov na leto. Če bo ta prirastek ostal, se bo prebivalstvo podvojilo še pred letom 2000 — takrat bo na Zemlji čez 7 milijard ljudi. Te številke povzročajo vrtoglavico. Prezi- rana pošast Malthus se jim lahko samo reži, kajti odgovor je očitno njen: nadzo- rovanje rojstev ni le možnost, omejitev rojstev je potreba ... Planet, Michel Francet DOLENJSKI LIST 16 ferome K. Jerome: NAMIŠLJENI BOLNIK To, kar se mi zgodi 2ime- jaj kadar berem kak og- las ki reklamira to m o- po posebno zdravilo, je res čudno! Komaj namreč tak oglas natanko prebe- rem, že začutim, da i- iiiam tisto posebno bole geiri, ki jo oglas omenja, jn da me je napadla celo v svoji najnevarnejši obil- ici. Verjemite, da diagno- za zmeraj do pičice ustre- za tistemu, kar čutim, da je z menoj narobe. Začelo se je, ko sem ne- t:ega dne stopil v knjižni- co Britanskega muzeja. Hotel sem namreč pogle dati v neko knjigo, v ka- teri je pisalo, kako je tre- ba zdraviti določeno lažjo bolezen, ki me je prav te- daj dajala. Menda je šlo za seneno mrzlico ali kaj. No. dobil sem tisto knji- go in le^ prebral v nji vse, kar je bilo treba pre- bijati. Ker pa sem imel ča- sa na pretek, me je obšla skušnjava, da bi takole mimogrede in vsaj površ- no spoznal vse bolezni na splošno. Ne spominjam se, o ka- teri bolezni sem najprej začel brati in na katere seznam »predhodnih simp- tomov« sem najprej vrgel pogled. Vem le to, da sem tatoj vse tiste simptome u- gotovU pri sebd, torej tudi bolezen. Sprva sem odreve- nel od strahu, potem pa obupano obračal še druge liste. Prišel sem do tifu- sa, prebral, kakšni znaki spremljajo to bolezen, in verjamite, da sem takoj odkril v sebi tifus (gotovo sem ga imel že v^ me- secev, pa siploh nisem ve- del). Ni čudno, če sem se nemudoma vprašal, Kakš- ne bolezni neki še vse no- sim v sebi. Pod Z sem na- šel zlatenico in spoznal, da sem prav za to bole- znijo nevarno bolan. Zdaj se bom pa za svoje bole- zni resno pozanimal, priti jim moram do dna, sem sklenil. Zato sem začel brati o bdeznih kar po abecednem redu. Natanko sem preštudiral malarijo: jasno, malaričen sem! Kri- za pa bo nastopila čez pet- najst dni. Prav tako sem odkril v sebi kolero, in si- cer tako s hudimi kompli- kacijami. Z difterijo pa sem se bržkone že rodil. Natanko in z veliko muko sem prelistal vso abecedo in n^vomno ugotovil, da je ni bolezni, o kateri bi lahko rekel: Nimam je! Vdal sem se turobnim mislim, hkrati pa sprevi- del, ksuko izredno zanimiv primer sem z medicinske- ga gledišča. Vsaka medi- cinska fakulteta, ki bi me dobila v roke, bd tako re- koč zadela temo. Samo pomislite! Ce bi študentje lahko proučevali mene, bi jih sploh ne bilo treba študirati v bolnišnicah. Saj sem tako rekoč sam cela bolnišnica. Samo ma- lo bi me pogledali in po- tiiJali pa lahko takoj in bre2 skrbi šli k diplom- skemu izpitu. Ko sem takole tuhtal in premleval sam^a sebe, sem se nazadnje vprašal, koUko dni življenja mi je sploh še odmerješiih Eh pregledal se bom, sem sklenil. Najprej sem si potipal žilo. Sprva je spJoh nisem občutil. E»o tem sem vzel v roko uro In štel: 147 udarcev na mmuto! Zdaj prisluh- nimo srcu. Verj^ete, da ga nisem slišal! 'Srce krat- ko malo ni več utripalo. Zlomka, menda vendarle bije, le ugotoviti ne mo rem, sem pomislil. Poti- pal sem si čelo, potlej ži- vot od pasu čto glave, pritiskal na bedra, šel z dlanjo po križu, toda ni- kjer nisem nič slišal ne čutil. Aha, še jezik moram pogledati! Pomolil sem ga iz usta koUkor sem naj- več mogel, eno oko zaprl, z drugim pa poskušal po- gledati jezik. Videl sem le konček, vendar je bilo tu- di to dovolj, da sem lah- ko nedvomno ugotovil, da sem dobil ^crlatinko. Torej lahko vidite, kaj se je zgodilo z mano. V knjžnico Britanskega mu- zeja sem stopil srečen, ve- sel in zdrav kot dren, od- hajal pa sem bled, slab, samo še senca samega sebe. Kaj če bi stopil k zdrav- niku, svojemu dobremu prijatelju? Kadar mislim, da sem bolan, mi ameri utrip, pogleda jezik in za- stonj poMepeta z mano o zdravju in bolezaii. že več- krat mi je dejal v pogo- voru: »Zdravniku je potrebna oredvsem praksa!« No, zdaj bo imel v mse- ni čudovit praktični pri- mer. Bolj se bo izuril t zdravilstvu, kot če bi se ubadal z dva tisoč navad- nimi bolniki, ki jih dajejo največ dve, tri bolezni. Res sem ga obiskal. Vprašal me je: »Torej, kaj te danes bo- li?« »Veš, dragi prijatelj,« sem mu rekel, »ne bom ti kradel časa z našte- vanjem legiona svojih bo- lemi Le na kratko bom povedal glavne simptome.« Zaupal sem mu torej, katere in kakšne bolezni s^ vse odkril v sebi. Od- prl mi je usta in pogledail votlino, mi otipal puls, po- tem pa mi prav po bar- barsko in ko sem se naj- manj nadejal, s členki močno potrkal ^ prsdh, nazadnje pa je še z gla- vo butnil vanje. Ko je končal ta neusmi- ljeni pregled, se je usedel, napisal recept in mi ga dal Papir sem vtaknil v žep, ne da bi ga prebral, in se poslovil. Na ulico sem stopil v bližnjo lekarno in dal re- cept lekarenarju. Ta je po- škilil vanj in mi ga ta- koj vrnil. »Oprostite, takih zdira- vil pri meni ne boste do- bili,« je rekel in me po- milovalno pogledal. »Zakaj pa ne? Saj ste vendar apotekar, ali ne?« »Seveda sem. Am^kče vam bi hotel ustreči po temle receptu, bi moral biti špeceri&t ali gostilni- čar Kot apotekar pa vam res ne morem pomagati.« šele tedaj sem recept prebral. Pisalo je: »Pol kilograma bifteka in liter črnega piva samo vsakih deset ur. Sleherno jutro deset kilometrov sprehoda. Najkasneje ob enajstih zvečer v poste- ljo. In nikar si ne tJači v betico stvari, o katerih sploh ix>jma nimaš.« Ljuda modrost Resnica se ne more ni- kadr z lažjo poljutiti. Resnični prijatelji so redko sejam. Revež ne ve, kdaj ie t>e- tek ali svetek. Ribe ni treba učiti pUu vati. Roka roko umije, a obe- dve obraz. JOSIP JURČIČ OESEMBll« 33 »Prijatelj! Ti ne veš, kako je,« — se oglasi Vencelj. — »Tudi jaz imam tega Kvasa rad, prav rad. Do te ure mu ne bi bdi m slabe misli prisodil in še zdaj upam, da je prazno, čeaar se bojim. Da je Marijan Kvasa so- vražil ravno zaradi kaj takega, kar je gospod sodnik omenil, to vem zagotovo. Včeraj zjutraj mi je sam pravil.« Sodnik se je vesel svojega ostroumja in p>ozabivši veliko resnost tega p>ogovora malo nasmeh obrnil. Pa koj se je spomnil da to ni lepo in je dejal modro: Dva razloga sem imei, da sem to vprašanje postavil, gospodje! Prvi razlog aU kakor smo včasi rekli »i n d i - C i u m« , je bil ta ker je Kvas snoči pozno domov prišel; drugi, da ga danes nikjer ni videti. Zdaj je pa častiti gospoid zdravnik še tretjega povedal. Preiskava se mora začeti.« Zdajci je stric Dolef, ki se je bil šele zdaj zbudil, stopil v sobo in jel praviti novico, katero so že vedeli. Ker je bil na mestu hudobnega dejanja in še potlej v Po lesku, je sodnik zapisal vse, kar je povedal. Sosebno važno se mu je zdelo, da je zvedel, kje se je vse to go- dilo, česar mu na Polesku niso bili povedali. Odpravili so se vsi proti Skalam. Tam na mestu so pregledali vsako potlačeno tjavo okrog tistega kraja, kjer je bilo pokrvavljeno. Kri je bila videti na dveh krajih. Tudi boso nogo so na dveh krajih sledili To naslednje je nekoliko podrlo sodnikove razloge in »indicije«, po kateih je hotel Kvasa dolžiti. Pridružil se je bil preiskovavcem kmet iz vasi. Ta je trdil, da je snoči čul strel na tem meistu. Sodnik mu je ometal, rekši da laže, zakaj Marijan je udarjen, ne obstreljen. Kmetič si iz spoštljivosti do gospoda ni upal svojeglavo trditi. Rajši je verjel, da se mu je sanjalo ali kaj takega. Ko je pa malo po grmovju okrog hodil, je našel puško, katero je bil prejšnji večer Kvas pri kamnu pozabil tn Marijan potem po gošči zagnal. Spoznali so Kvasovo puško in bila je izstreljena. Sodnik je imel četrti in peti vzrok. Dejal je, da mora Kvasa prijeti in v ječo odpeljati. Drugi so molčaU Pet razlogov je govorilo zoper Kvasa in samo eden, bosonoga stopinja, za njega. Znano je, da če enkrat začnemo koga na sumu mieti, podpira ta sum vsaka najmanjša stvarca iz seda- njosti in prejšnjih časov, tako se je tudi gospod stot- nik mediK)toma proti gradu začel domišljati, kaj se mu je vse o včerajšnjem Kvasovem obnašanju proti Marijanu in celi druščini čudno zdelo. Med tem je bdi Kvas prišel domov. Stara Urša, ki mu je zajtrk prinesla, mu je pravila, kaj se je zgodilo z Marijanom. Iz Martinkovih besed in po tem pripo- vedovanju je obsodil, kako je ta reč. Namenjen je bil koj iti v Polesek tn se prepričati, ali je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor pak je sklenil molčati in ne iszdati svojega ravno najdenega bratranca. Kam so gospKKije šli, tega mu Urša ni vedela po- vedati. Ravno je stopil iz veže, da bi šel na Polesek, ko ga srečajo sodnik, gospodar in drugi. »Gospod Kvas!« — je začel sodnik s svojim najslo- vesnejšim glasom — »pojte z nami v grad nazaj, nekaj bomo govorili z vami.« Ko so prišli v sobo, ga je gosp>od Mežon prijel za ramo in dejal : »V unenu cesarske postave vas dam jaz tukaj' ukleniti in greste z menoj!« Kaj takega Lovre pač ni pričakoval; zato je malo osupnil. To je sodnik opazil, namežikal je drugim in imel je šesti podpirajoči razlog ali indicij, da se ne moti. Koj pa je bil Kvas 2!opet miren in je dejal: »Ali ne smem vedeti, zakaj me doleti ta čast, da moram uklenjen z vami?« »Prosim, potrpite za odgovor« — pravi sodnik. — »Ce se mi vsi motimo, doboste popolno opravičenje. Za zdaj pa vsi dokazi proti vam govore in jaz kakor so- dnik moram svojo dolžnost storiti.« »Tedaj storite svojo dolžnost!« reče Kvas. »Ne, jaz vem, da je gospod Kvas tako nedolžen kakor jaz« — je dejal stric Dolef. — »Samo recdte, da z Marijanom niste imeli nič, in jaz vam bom verjel.« Zdaj je Lovre vedel, česa ga dolže. Mioral je ali v ječo za nekaj časa iti in ljudem vero pustiti, da je on hudodelec ali pa izdati desetega brata. Pomislil je na Manico in skušnjava ga je obšla, da bd govoril. Saj Martinek bo prej umrl, preden mu bo sodnija mogla kaj, mu je dejalo. In če umrje in Marijan tmirje, aU ne bo simi na tebd ostal za vselej? Pa ne, t<> bi bilo nemožato! »Ne bik) bd mi težko skazati vam, gospod sodnik, da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel govoriti. Grem z vami, saj se dolgo ne bom mudil, upam. Samo to vas prosim, da se gredoč oglasimo na Polesku. Jaz bi rad Marijana videl, kako mu je, in sicer imam še nekaj opravka, kateri me bo, kakor upam, opravičil,« reče Lovre. Ugovora ni imel sodnik nobenega. Prosil je gospo- darja, da bi šel nekaj časa z njimi. Birič je prLstci>il in izvlekel železje, da oi Kvasa uklenil. Pa zdravnik Vencelj tn drugi so po Kvasovem obnašanju in govor- jenju že dvomili, da bi bdi on kriv. Dejali so, da železja tukaj ni treba. Sodnik jim je pritegnil s to pjogodbo, da Kvas s pošteno besedo obljubi, da ne bo skušal ubeg- niti, kar je tudi obljubil. DOLENJSKI LIST VESTNIKi vsak četrtek 17 DESET LET OBSTOJA OBRTNEGA PODJETJA REMONT CELJE Od režijske skupine do solidnega podjetja Celjski Remont je bil usta- novljen 1. maja 1957, kar po- meni, da je letos praznoval 10-Jetnico obstoja. Podjetje je nastalo iz režijske skupine, ki je štela šest članov in je delala v okviru Olepševalne- ga društva. Ko je opravila svoje delo na Starem gradu, se je osamosvojila. Kot vsak začetek je bil tudi začetek Remonta težak, kajti podjet- je nikoli ni dobilo dinarja dotacije, niti posojila in je vseskjozi poslovalo z lastnimi sredstvi. Zato jih, koit pravi sedanji direktor Franc Bebar, reforma ni našia nepriprav- ljene. Spočetka so imeld velike te- žave s prostori. V hiši na Slandrovem trgu so si mora- li iz nekdanjega hleva ure- diti prvo pisaffno in skladi- šča. V takšnih pogojih so de- lali zelo dolgo, saj je p>Qdjet- je šele pred dvema letoma dobilo svoje i^ravne prosto- re ob Cesti na Ostrožno. Hkrati z razvojem podjet- ja so naraščala tudi sredstva poslovnega sklada, vendar so od leta 1958 do 1963 ustvarili le 20 miMjonov, do danes pa že 156 milijoix>v starih dinar- jev teh sredstev. Takšen vzpon je omogočil, da se je podjetye tehnično opremilo in čeprav so prvi kamion kupili šele pred štirimi leti, imajo danes že štiri ix>vsem nove kamione ter opravljajo tudi službo javnega prevoza. Podjetje, kot pove že sam naslov, pa se ukvarja pred- vsem z obrtno gradbenimi storitvanu. Da bi mogli biti kos vsem zah^aon tn delati strokovno, so v Remontu, ki šteje danes okrog 140 članov (število glede na sezonski značaj p>odjetja seveda ni konstantno), temeljito i>oskr- beli tudi za ustrezno kadrov- sko politiko. Medtem, ko do leta 1962 niso imeli niti teh- nika, jih imajo zdaj že šest, mnogi delavci pa obiskujejo zimske strokovne tečaje, ozi- roma se izobražujejo v večer- ni delovodski šoli. Tako je tehniški kader siK>soben pre- vzeti vsakršno delo, ki sodi v dejavnost Remonta. Solid- nost in hitro izvedbo pa omo- goča tudi opremljenost: tako ima podjetje 2.500 kvadratnih metrov cevnih gradbenih od- rov, od katerih je vzbudil največje zanimanje doslej v Celju gotovo najvišji oder ob zvoniku gotske cerkve na Slomškovem trgu. Renaont ima mizar=.ko de- lavnico, pečarstvx) in teracer- stvo, kot edini v Celju pa izvaja tudi montažo gip5>anih stropov (Soča, Avto Celje, Aero itd.). V gradbeni dejav- nosti uveljavljajo adaptacije, pri katerih lahko lokalo ne- moteno iX)slujejo. Tako na primer celjska Drogerija med obnavljanjem ni bila zaprta niti uro, tudi ne Ljubski ma- gazin ali prodajalna Borovo. Objekti, ki jih je adaptiral Remonit, če naštejemo samo nekatere, so: trgovina Avto Celje, samopostrežna trgovi- na Soča (to so obnovili v re- kordno kratkem času), želez- niška ix>staja. upravna zgrad- ba železarne štore, prostori pod tribuno na stadionu Bo- risa Kidriča itd., vtem ko zdaj preurejajo celoten kom- pleks med »Solčavo« in »Vol- no«, tudi dvoriščni del. Če- prav je Remont delal že v črni na Koroškem in celo v Makedoniji, opravlja vsaj 90 odstotkov vseh storitev na ožjem celjskem območju. Že samo teh nekaj podat- kov priča o tem, da je Obrt- no gradbeno podjetje Remont doseglo v zadnjem času ve- like uspehe in je njegova usmeritev pravilna. Kljub re- formi in zmanjšani gradbe- ni dejavnosti trenutno ne vi- dijo .strahu za svoj obstoj. Finančno stanje je v pod- jetju zadovoljivo, četudi so težave pri izterjevanju dolž- nikov. Višina osebnega do- hodka na zaposlenega je v okviru povprečka gradbenih podjetij celjskega področja. Planirani bruto dohodek za letos znaša 600 milijonov sta- rih dinarjev, računajo pa, da DO plan do konca leta pre- sežen tn da bo dosežen bru- to dohodek nad 650 milijo- nov starUi dinarjev. V podjetju menijo, da je poslovanje s sedanjim števi- lom zapvoslenih najbolj uspeš- no in se zato ne namerava- jo širiti. Razen tega so med- sebojni odnosi v takšnem kolektivu dosti bolj pristni; sporov ni, organi upravlja- nja i>a imajo za svoje delo najboljše pogoje. Omembe vredno je delo sindikalne podružnice, kate- ra tesno sodeluje s samou- pravnimi organi pri reševa- nju nastalih problemov, skr- bi za rekreacijo svojih čla- nov, pK) potrebi pa jim nudi tudi finančno pomoč. Poleg tega, da je Remont materialno pomagal pri grad- nji štorske šole in redno iz. P0'lnjuje obveznosti do sred- njega šolstva, bo sredstva, na- menjena za objavo novolet- nih čestitk v časopisih, od- stopilo ljubljanskemu Onko- loškemu inštitutu. Podjetje je od ustanovitve pred desetimi leti pa do da- nes prebrodilo dokaj težav, z vestnim in načrtnim delom pa si je pridobilo stalne in- vestitorje ter tako zagotovi- lo svoj obstoj — vsaj tako menijo v podjetju Remont. Adaptacija prodajalne »x\vto Celje« ob Ljubljanski cesti Obnovljen vhodni del celjskega kolodvora Obnova opatijske cerkve v Celju Kako bomo telefonirali v 1968. letu Brei telefona, nepogrešljive^:« pripomočka, si ne moremo zami- sliti dana.šnjeKS sodobnega poslor- nega življenja. Pod uporabo tele- fona si največkrat predstavljamo le aparat, ki ga imamo pred se- boj. Včasih se spomnimo tudi na telefonLstke, katerih glas slišimo, predno smo dobili željeno zvezo. Vendar pa obstajajo poleg teh Se zelo obsežne in zamotane naprave, ki posredujejo in sodelujejo pri vzpostavitvi telefonskih zvez. Pred- vsem so to avtomatske telefonske centrale, ter prenosne naprave, kabli in visokofrekvenčni kanali. Izgradnja telefonskega omrežM mora potekati po točno določenih zakonitostih, ker bi sicer prišla do zastojev t prometu. V ta na- men je Skupno-st JFTT izdelala »Generalni načrt izgradnje telefon- skega omrežja SFRJ«, ki ga je leta 1964 obravnavala in sprejela Zvezna skup.ščina. Po tem načrtu je celotno tele- fon-sko omrežje Jugoslavije razde- ljeno na 17 tranzitnih področij ter 76 omrežnih skupin (OMS), od katerih je 50 že vključenih v av- tomatski medkrajevni telefonski promet. Slovenija te razdeljena na 9 om- režnih skupin, v njih središčih so tako imenovane glavne centrale (G€). Te so vezane na tranzitno telefonsko centralo (TC) v Ljub- ljani. Razen omrežnih skiipin Ce- lje, Maribor in Murska Sobota so vse ostale že vključene v avto- matski promet. Že 2 leti je v teku izgradnja na- prav za povesaov vzhodnega dela Slovenije z ostalimi, že avtomati- ziranimi kraji SFRJ. Oglejmo si nekaj značilno.sti bodočega telefon- skega omrežja. Področje .štajerske bo vezano na TC IJubI,iana s pomočjo visoko- frekvnenčnih sistemov, ki delujejo po knaluiulnem kablu. Ta dovo- ljuje do %0 telefon.skih kanalov, oziroma istočasnih pogovorov. Vse naprave so uvožene od renoniira- Bih inozemsUili tovarn Standard, Siemens, Krics.son in Lorenz, kar zagotavlja njihovo kvalitetno de- lorvanje. S tem Je hkrati pojas- njeno, zakaj se je ta prepotreboa investicija časovno zakasnila, b- redno velika finančna sredstva, dolgi dostavni roki, zasotoviter deviznih sredstev in podobno, vse to ie vplivalo na č^vni potek gradnje. Omrežna skupina Celje s karak- terisUčno številko 063 bo vklju- čena na TC Ljubljano s 60 zvezoL ml vodi. Za razbremenitev glav- nega pravca bo na razpolago Še 20 takoimenovanih prečnih zves, to Je direktnih vodov z omrežno sku- pino Maribor. Kot smo ie poročali. Je bila v meseca avgustu leta 1966 vključe- na v obratovanje glavna centrala Celje, na katero so danes vezane naslednje avtomatske centrale: Ve- lenje, Sošt^, Žalec, Slov. Ko- njice, Šentjur pri Celju. Store, Prebold, Polzela in Vojnik. V le- tu 1968 bodo zgrajene še ATC Laš- ko in Rogaška Slatina s po 200 priključki ter povečana kapaciteta ATC Celje za 300 priključkov. ATC Žalec bo preurejena v vozliščno centralo, na katero bodo vezane centrale Prebold, Polzela in Vran- sko. Centralo v Slov. Konjicah bodo zamenjali z novo vozllščnega tipa. Nanjo bodo vključene ATC Zreče in Loče pri Poljčanah. Ker bo vključitev v avtomatsko telefonsko omrežje SFRJ izvedena že v prvih mesecih prihodnjega leta, si oglejmo še nekaj značilno- sti bodočega avtomatskega med. krajevnega prometa. Vsak naroč- nik si bo vzpostavljal zvezo sam, 1 izbiranjem karakteristične števil- ke določene omrežne skupine ter nato številke naročnika, s katerim želi govoriti. Tako bomo za vzpo- stavitev zveze z nekim naročnikom v Ljubl,jani izbirali najprej 061 (karaUteri.stična .Številka), nato pa na primer 316-766 (naročni.ška šte- vilka). Zvezo T nekim naročnikom ma- riborske omrežne skupine bomo dobili z izbiranjem karakteristične številke 6 in nato naročniške šte- vilke. Telefonske pogovore s kraji, kjer so še ročne centrale, bomo še nadalje naročali na številki 900, to je prijava medkrajevnih pogo- vorov. Se nekaj besed o načinu tarifira- nja v avtomatskem medkrajevnem prometu. Prej omenjeni generalni načrt je uzakonil nov, sodobnejši sistem tarifiranja, po katerem se naročniku zaračuna samo dejansko trajanje pogovora. Enota za mer- jenje tarife so iakoimenovani im- pulzi, današnja denarna vrednost impulza pa je 0,30 ND. Lokalni pogovor, to je pogovor na območ- ja iste centrale, Je časovno neo- mejen. Po končanem pogovoru se na števca naročnika, ki je zvezo vzpostavil, avtomatično evidentira en impulz. Za pogovor, opravljen med na- ročnikoma dveh central istega vo. zlišča (npr. Polzela—Vojnik) se vsakih 30 sekund registrira en impulz. Za pogovor, opravljen med naročnikoma dveh različnih vozlišč (npr. štore—Velenje) se vsakih 18 sekund evidentira en impulz. Za tarifiranje avtomatsko vzpo- stavljenih pogovorov med naročni- ki različnih omrežnih skupine pa obstajajo cone. Te so štiri ter so določene po medsebojni oddalje- nosti glavnih avtomatskih central. Navedemo dva primera: če bo na- ročnik celjske OMS govoril z na- ročnikom Ljubljane ali Zagreba (I. cona) bo njegov števec regi- striral vsakih 15 sekund en im- pulz. Kadar pa bo naš naročnik klical nekega naročnika OMS Beo- grada ali Skopja (IV. cona), bo njegov števec registriral vsakih 6 sekund en impulz. Montažna dela tega obsežnega investicijskega objekta se bližajo koncu. Z vključitvijo novih naprav bodo nagrajeni vloženi napori ter večletno delo PTT kolektiva Celje. Vključitev OMS Celje v avto. matsko telefonsko omrežje SFRJ bo omogočila sodoben in kvalite- ten telefonski promet naših krajev z ostalim območjem SRS ter dru- gih republik. Pomembnost tega dogodka preraste s tem meje na- šega ožjega področja, kar ho ne- dvomno vpliv.alo na celotno po slovno dejavnost. DEKOR — SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OPREMO STANOVANJ Za lep in topel dom Redke so zadeve, fci bi člo- veku vzele toliko časa kot ra23mišloainoe o opireand stano- vanja, To pa je ix)vsem ra- zunijivo, saj gre za življenj- ske nakupe stvari, ki bodo nekatere spremljaje vse živ- ljenje. Pravijo, da pomeni lepa preproga več kot vse pKDhdštvo v dnevni sobi in da dobi stanovanje pravo podo- bo šele takrat, ko smo okna zastrli s primernimi zavesar mi. Tudi številne druge drob- narije — posteJjna pregrinja- la, dekoratiivne blazine, sten- ske in talne obloge, prti in podobno štejejo med ntijne dodatke vsakega stanovanja in slehernega doma. Take stvari smo včasih moraJi ku- p>ovat!i v večjih mestih, saj izbira v Celju ni bdla tolikš- na, da bi bili z njo lahko za- dovoljni. Zadnje čase pa se je položaj bistveno spreme- nil in ne samo, da lahko stvari za opremo stanovanja kupimo v enem samem me- stu, dobimo jih lahko v eni sami trgovina. Ti^vako pod- jetje Tkanina-Cralanterija je namreč uredilo y Celju po- sebno trgovino za opremo stanovanij, Dekoor v Stanetovi ulici. Ko smo se pred dnevi oglasiU v lično urejeni po- slovalnici, da bi povprašali, s čim so se založili v predpraz- ničnem obdobju, kar nd bilo konca naštevanja. Tako smo zvedeli, da je 23a potrošnike trenutno najbolj zanimivo novoletno zaiižanje cen pre- prog Tovarne Zrenjanin. Zni- žanje je tako občutno, da lahko na primer preproge, ki so prej stale 47 tisoč starih dinarjev, zdaj dobimo že za 29.900. In kar je najbolj raz- veseljivo, znižane niso saimo cene navadnejših preprog, temveč tudi tistih iz vekirja, bouokleja in drugih tkanin. Toda ta popust ima tudi svo- jo drugo stran — trajal bo namreč samo do novega leta, zato resnično priporočamo vsem, ki bi želeli ix>ceni do- biti dobro preprogo, da obi- ščejo Dekor še pred novim letom. No, ker smo že rav- no pri preprogah pa še to: v poslovalnici je izbira pre- prog izredno bogata. Tu do- bite najrazličnejše dimenzije, najrazličnejše kvalitete. Ce pa bi si radi umisliM še pose- bno praktično in toplo talino oblogo, potem se odločite za novost na našem trgu — TA- PISON, ki po videzu spomi- nja na preprogo, ga je pa možno pogrniti oziroma pri- lepiti na vso talno površino. V prvih dneh p>o novem letu bodo dobili tapison tudi v ploščicah in bo samolepljiv. Priporočajo ga zlasti za otro- ške sobe, ker se poleg vsega še odlično časti, je topel in živahnih barv ter vzorcev. V Dekorju pa so kupcem na razpolago tudi vse druge vr- ste takiih oblog. Med pocenjenimi artikli so tudi odlični damasti, ki so jih prej prodajali po 2035 di- narjev, zdaj pa p>o 1590. Radi bi vas opozorili tudi na vol- nene odeje za dve e>ostelji — odeje so iz uvoza —- ki stanejo samo 37 tisoč starih dinarjev in na garnituro po- steljnega perila iz najboljše- ga damasta za samo 15 tisoč starih dmarjev. Včasih je bilo za zavese treba odšteti veliko denarja, zdaj pa ni več tako, saj lah- ko v Dekorju kujpdte diolen zavese že po 2800 dinarjev meter — širine 2,80. Imajo p>a tudi druge širine in prav- zaprav vse zavese, kakršne so trenutno na jugoslovanskem trgu. K zavesam sodijo tudi dekorativne tkanine. Tudi teh je v Dekorju na kupe. Morda bi vas opozorili na tkanine tovarne Induplati Jarše, ki se odlikujejo p>o od- lični kvaliteti in izredno mo- demih, toda prijetnih vzor- cev. Če se še niste odločili za to, kaj boste komu podarili za novo leto, potem vam morda lahko pomagajo v pK)- slovalnici Dekor. Lepe okras- ne blazine smo že omenili. Potem so tu še čudoviti na- mizni prti, različne set gar- nitoire, p>osteljno periilo in — brisače, domače in iz uvoza. Le-te so pred kratkim tvidl 2aiižali in sicer od 1700 na 1035 starih dinarjev. Pa še na nekaj bi vas radi spomnili. Zidne tapete zadnji čas vse bolj izpodrivajo ople- ske in klasično obeljene ste- ne. V Dekorju so pripravili pestro izbiro tapet različnih proizvajalcev tn seveda raz- ličnih vzorcev. Samolepljive tai>ete, ki bi jih mogli upo- rabiti za oblogo sten v pred- sobah, kuhinjah, pa tudd če želite podnje skriti kakšno že dotrajano polico ali kos {X>hištva, imajo čudovite les- ne vzorce. Seveda pa se v polnih pul- tih in lepo zalc®enih pra- jalnih Folicah Dekorja skriva še veliko takega, česar nismo našteli. Priporočamo pa, da se pred vsakim nakupom stvari za opremo stanovanja, zglasite tudi tu. 18 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 Železarna Store veeraj^ daneis^ |utri jv) ustnem izročilu sta se v 1809 v današnje štore j^lila dva Ceha, ki sta na ijgtu današnje železarne po- ^vila malo kovačnioo. V av- času se je izko- j^ce razvila mala livarna. QVod: odkritje železove ru- g pri Pilšta^u. Vendar se (jt aačetniška letalca na plošno omenja leto 1845, ko J bil ustanovljen rudnik rja- ^a premega v Pečovju, še ^Ij primemo pa je leto 1851, o se je rudnik združil v žele- jrno pod imenom »Berg-und liittenv/erk Store«. Izdelova- j so razne odlitke, odkovke, ijclopne plošče, zakovice in triige proizvode, ki so bili jiradi svoje odlične kakovo- iti znani širom po deželi in ;ostran meja ter deležni onogih javnih priznanj. Ve- iinoma so v tistem času pro- 2V'ajali za brodogradnjo v rrstu. Obe svetomi vojni in razne gospodarske krize so pustile ^ ali manj boleče sledove ludi na železaimi v štorah, fendar pa se je podjetje tljub temu širilo: leta 1912 je bila zgrajena nova 20 t SM peč, modernizirana Je bila valjama, podjetje pa je v tem letu dobilo še nekatere druge, manjše, vendar važne objekte. Leta 1938 je F>odjetje dobilo veliko cevno livarno, ki je bila do leta 1941 naj- večja livarna v Sloveniji. V okviru izgradnje bazične mdustrije Jugoslavije se je 1. 1945 pristopilo tudi k obnovi Železarne Štore. V začetku je sao predvsem za usposablja- aje obstoječih agregatov, po- sneje pa so bili nekateri obra- ti modernizirani. Največja pridobitev v ix)vojnem ob- dobju je vsekakor modema elektroredukcijska TH peč z zmogljivostjo okoli 150 t su- rovega železa na 24 ur, ki je bila zgrajena v letu 1954. Danes je železarna štore metalurški kombinat, ki za- posluje preko 2000 ljudi. Po- djetje izdeluje surovo železo in jeklo, izdelke iz sive in nodulame litine, valjane iz- delke različnih dimenzij in profilov, kokile, valje in Sa- motne izdelke. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, ka- ko se je gibal družbeni bru- to proizvod v letih od 1963 do 1960:Leto % 1963 100 1964 102 1965 121 1966 141 Novi gospodarski pvogoji so narekovali potrebo po nadalj- nji modernizaciji podjetja, ker so obrati v veliki večini danes že zastareli in se vse težje prilagajajo novim trž- nim prilikam. Vsled tega je Železarna Štore pristopila k obsežnem investicijskem pro- gramu, ki je danes približno v prvi polovici realizacije. Od predračunske vrednosti oko- li 24 milijard S din je žele- zarna do danes angažirala že preko 16 milijard S din sred- stev v izgradnjo štore II. Spodnja razpredelnica nam kaže predvideno proizvodnjo po zaključnem odobrenem investicij skem programu. Proizvodnja po letu 1971 v primerjavi z letom 1966 (Pro- izvodnja v letu 1966 =100): Naziv Elektroplavž 344 Jeklama 285 Valjama 299 Livarna nod. litdne 204 Obdelani valji 364 Pri poizvodnjd, ki je razvid- na iz gornje tabele, se bo po- večal bruto produkt na 32 milijard S din, kar pomeni, da se bo ekonomski efekt podjetja povečal za OkoJd 3- krat. Poglejmo sd, kaj bodo de- lali v novih obratih: Valjama bo imela kapaci- teto okoli 100.000 ton. Suro- viriska baza valjame bo v novi lastni jeklami, ki bo imela kapaciteto okoli 60.000 ton in ki bo prav tako zgra- jena v okviru investicijskega programa na področju štore II. V novi val jami (hala za- njo, ki je domala že dograje- na, meri 410 m dolžine in 75 metrov v širino — na sliki levo) bodo proizvajali p>aliča- sta jekla ter razna druga je- kla vseh profilov in dimen- zij, ki se danes zahtevajo na tržišču. Železarna je med pr- vimi v Jugoslaviji začela s proizvodnjo vzmetnih jekel za železniška vozila in avto- mobilsko industrijo. Nekateri profili teti vzmeti so še da- nes absolutna domena Žele- zarne štore, vsled česar so vzmeti vsekakor pomemben perspektivni program nove valjame. Nova livarna specialne liti- ne, ki jo železarna finansira iz lastnih sredstev, bo že v začetku prihodnjega leta pri- pravljena za poskusno obra- tovanje (na sliki v ospredju). Njena največja specialnost so izdelki iz nodulame litine. Železarna Store je bila med prvimi v Jugoslaviji, ki je osvojila izdelovanje te litine in jo uvrstila v svoj proizvod- ni program. Mimogrede naj omenimo, da je ta litina za- radi svojih izrednih trdno- stnih in odpomostnih lastno- sti odkritje tega stoletja. Za- radi odličnih lastnosti pripi- sujejo temu materialu veliko bodočnost, saj je bolj odpo- ren in bolj žilav, predvsem pa cenejši od jeklo litine, ki jo je že danes na številnih področjih izpodrinil. Z izdel- ki iz nodulame litine oskr- buje Železarna Štore pred- vsem avtomobilsko industri- jo, industrijo poljedelskih strojev, strojno industrijo, in- dustijo hidravličnih naprav, ter črno in barvno metalur- gijo. Vozila mariborske to- vame TAM zapuščajo danes svojo tovarno opremljeni z ohišji diferencialov, krmilni- mi in i>ogonskimi ohišji, vztrajniki, gonili in raznimi zobniki iz nodulame litine, ki so bili izdelani v Železarni Štore. Tudi traktorji in po- ljedelski stroji, ki jih pošilja- jo na tržišče tovame 15. Ok- tober — Kmševac, IMT — Beograd in Zmaj — Zemtm, so opremljeni s celo vrsto iz- delkov štorske livarne nodu- lame litine. Strojna industri- ja je stalni odjemalec raznih strojnih delov iz modulame litine, od zobčenikov, sklopk, leaajev in ročic, do vihc, po- krovov, vrtilnih koles itd. Tu- di hidravlična industrija na- roča v Železami štore kom- pletne cilindre za kompresor- je ter različne druge del za hladilne naprave, kolenaste gredi, razna ohišja itd., vse iz nodulame litine. Za 6mo metalurgijo izdeluje železar- na štore iz nodulame litine kokile, valje, Idvne plošče idr., pa tudi za barvno metalurgi- jo je v programu vrsta izdel- kov iz tega materiala, ki je pKJkazal odlično odpomost proti vplivu raznih kemičnih preparatov. Nova Uvama specialne litine, ki je zrastla na p>odročju štore II in v ka- teri se bodo vsi bi izdelki od- slej lahko izdelovali veliko hitreje in serijsko, ima vsled tega velike možnosti za na- daljnji razvoj in velike per- spektive plasmana na doma- čih in tujih tržiščih. Naslednja specialnost Žele- zarne štore je proizvodnja valjev, ki so potrebna čmi in barvni metalurgiji, industriji papirja, gume, mlinski indu- striji in drugim. Tudi na tem p>odročju je železama Store y jugoslovanskem merilu opravila pionirsko dedo. Da- nes najdemo štorsfke valje v vseh jugoslovanskih železar- nah, v vseh jugoslovanskih mlinih, v podjetjih kot so Ti- ger iz Pirota, Borovo, RIS iz Zagreba, nadalje v številnih opekarnah, pa tudi papirni trakovi podjetij »Fabrika har- tija« Beograd in »Papimica« Količevo, drsijo preko štor- skih valjev. Zaradi svoje kva- litete so si štorski v^ji za- gotovili tudi ugledno mesto na tržiščih Indije, Bolgarije, Avstrije in drugod. Specialna vaJjamiški izdel- ki, odlitki iz nodulame liti- ne in valji so torej special- nost železame v Storah. In prav ta karakter sjiecialnosti, fatator, ki bo iz dneva v dan v današnjih pogojdh gospo- darjenja za podjetja večjega F>omena, obeta Železarni Sto- re trdno mesto v prihodnjem obdobju. Vse bolj ostri pKjgoji na tržiščih so F>odjetja slovenske čme metalurgije pripeljali do spoznanja, da je za uspešen razvoj pKJleg specieilnosti po- trebna še doslednja delitev delovnega programa tn skup- na poslovna politika. Vsled tega so že nekaj časa v teku pogovori za integracijo treh slovenskih železam. Delavski sveti posameznih železarn so že sprejeli sklepe o ukreinh za pripravo elaboratov, ki bi iz ekonomskega, tehnološkega in organizacijskega \'idika po- kazali ix>zitivne strani take integracije. Organi upravlja- nja so torej načelno že reku svoj »da«, dokančno pa se bodo člani vseh treh delov- ndh skupnosti odločili na re- ferendumih, ki bodo prav gotovo že v teku prihodnje- ga leta. Slovenci bomo z zidružitvijo treh železam do- bili železarsko podjetje, ki bo takoj po svoji specialnosti in kvaliteti izdelkov, kakor tudi po svoji tradiciji in obsežno- sti programa (skupna proiz- vodnja jekJa bi biki po prvih izračunih v združenem pod- jetju otkold 850.000 ton jekla letno) prav gotovo sposobno konkurenčno nastopati tako na domačih, kakor tudi na tujdh tržiščih. PERC Leopoki Pogled na štore II: v ospredju nova livarna specialne litine, desno hala nove valjame, v ozadju transfoi*ma- torska postaja. TRGOVSKO PODJETJE »MODA« IMA ŠE 2 K ORAKA DO MODERNIZACIJE Vse na svojem mestu s specializiranimi prodajalnami bo laže ustreglo potrošnikom Trgovsko podjetje »Moda« v Celju, ki šteje osem po- slovalnic, je v zadnjem razvojnem obdobju uredilo ali preuredilo kar šest poslovnih prostorov. V prihod- njem letu načrtujejo še preureditev zadnjih dveh prodajaln. Vse to z namenom, da bi kar najbolje ustregli kupcem. Načela sodobnega trgovanja terjajo takšno ureditev pro- dajnega prostora, da je po- leg funkcionalnosti tudd mi- Wen in se v njem kupci počutijo prijetno in domače. Tega poprej nobena izmed osmih poslovalnic »mode« ni f>udila in tako so v nekaj le- tih povsem spremenili notra- iijost in zunanjost posloval- »iic »Manufakture«, »Vesne«, »Baby«, »Torbice«, »Stari trg« pred nedavnim »Drogeri- Jo«. v prihodnjem letu na- "leravajo preurediti še poslo- valnici »Solčavo« in »Volno«. Tako bodo uresničili veUk Oibnovitveni načrt, ki bo že Pirihodnje leto zagotavljal kupcem veliko ugodnejše možnosti izbire in prijetnej- še občutke pri nakupovanju. Toda pri tem ne gre samo za spreminjanje videza in uvajanje sodobnih oblik strežbe ter prodaje, gre tudi za dosledno specializacijo po- slovalnic skladno z načeli, ki jdh terja sodobna ureditev življenja. Kupci si namreč že- lijo, da bi pri nakupu pK>ra- bili čim manj časa in da bi našli iskane reči na svojem mestu. Se doslednejša speci- alizacija poslovalnic trgov- skega podjetja »moda« pa bo omogočila ravno uresničenje teh želja. 2e zdaj je ta specializacija precej očitna. VESNA je trgovina, kjer kupujejo večidel ženske, pred prazniki pa tudi možje, ki bi radi svojim ženam in znan- kam izbrali kakšno ustrezno darilo. Saj tudd lahko, kajti med številnimi vrstami kvali- tetnega ženskima \ perila, oblek, vsakovrstnih pletenin tn še mnoge druge lahke kon- fekcije, pač ni težko izbrati nekaj • primernega, s čimer razveselimo ljubljeno osebo. MANUFAKTURA Je že mnogo kupcev razA-^eselila za dolgo let z izbranimi zavesa- mi, preprogami, pK>steljnino ali z veUko izbiro domačega in uvoženega metrska bla- ga. Vsakdo, ki sd opremlja nov dom ali si ga obnavlja, se pač napoti v manufakturo, kjer najde vselej najprimer- nejše za svoj življenjski ko- tiček. BABY je neizbežna nuj- nost za vse starše, ki imajo otroke do starosti štirinajste- ga leta, kajti prodajalna lah- ko vsakomur ustreže, da uresničijo želje svojih otrok ali svoje, dokler še pričaku- jejo naraščaj. Vse za našega otroka — to je geslo proda- jalne Baby. DRCX1ERIJA je sanjski svet za žene, ki želijo očuvati in izpopolniti svojo lepoto in pribežališče vseh, ki se bo- disi poklicno ali amatersko ukvarjajo s fotografijo in fil- manjem. V obojem, kozmeti- ki in filmakem oddelku, naj- dejo kupcd vedno najbolj iskane domače in uvožene izdelke. STARI TRG lahko ugodi vedno tistim kupcem, ki išče- jo priložnostno manj zahtev- ne izdelke, oblačila in drugo opremo za vsakdanjo manj EKMnembno rabo, ki sd jo lahko privoščijo tudd za ob- čutno znižane cene. VOLNA je nedvomno že ena izmed najtežjih proda- jaln, pa ne samo zategadelj, ker se je po dosedanjih mož- nostih usmerila v prodajo težke konfekcije, temveč tudi zaradi svoje lokacije. Prav za- tegadelj je nujno, da proda- jalna čimprej dobi novo obli- ko, v kateri bo mogla dosti bolj ustrezno razviti svojo specializacijo in še bolj zado- voljiti kupce, kakor jih je že doslej. Obnjo se stiska F>oslovalni- ca TORBICA, sicer majhna, a zares specializirana proda- jalna z usnjeno galanterijo od rokavic, torbic, do poto- valk in kovčkov ter še z raz- nimi drugimi izdelki za vsak- danjo rabo. In potlej je še SOLČAVA, prodajalna ženskega in mo- škega perila ter vsakovrstnih pletenin, ki s svojimi izbrani- mi izxielki dopolnjuje sploš- no izbiro in zaokroženo za- ključuje celoto tudi ta pro- dajalna bo s svojo preuredit- vijo dosegla še večji pouda- rek in mesto med celjskimi trgovinami. Že iz tega bežnega pregle- da lahko ugotovimo, kako si trgovsko podjetje »moda« prizadeva, da bi kupcem olaj- šalo izbiro in iskanje izdel- kov ter jim hkrati prihrani- lo dragocen čas, ki nam ga danes tako močno primanj- kuje. Ob hkratna solidni po- strežbi, s strokovnimi nasve- ti ob nakupu in s konikurenč- ndmi cenami pa si je podjetje pridobilo toliko kupcev, ki z zaupanjem spremljajo hitro modernizacijo p>oslovalnic in sd od nje v prihodnje obljub- ljajo še večje ugodnosti in koristi. Ves svoj napredek in raz- voj je dolžan kolektiv samo slogi in sporazumnosti, ki so jo dosegli pred leti z integra- cijo tn Jd uspeli s časom vdihndti tolikšno vsebino in organiziranost, da je enot- nost in sodelovanje v oporo vsakič, kadar komu kaj za- stane. Poslovalnice si med se- boj pomagajo in se tako re- šujejo ob trenutnih zadre- gah, kar je tudi edina prava EK>t v oblikovaixju socialistič- nih odnosov. Trgovsko podjetje >xmoda« s svojimi osmimi poslovalni cami ne misli, da je doseglo vse, kar je potrebno v sodob ni trgovini, temveč se zaveda da bodo potrebna še mnoga dejanja in ponovne obnove ko bo prvi krog zaključen Toda kljub odrekanju in na- porom upa, da bo moglo že prihodnje leto kupcem nudi- ti še dosti več, kakor jim je letos in jim zato tudi želi obilo zdravja, vejelja in za- dovoljstva v novem letu, da bi še dolgo mogld obiskovati trgovsiko hišo, kd želd biti v vsem sodobna. TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 19, PO ŠTIRILETNEM PROGRAMU JE CELJSKO CESTNO PODJETJE ŽE LETOS IZVEDLO DELA. KI SO V PROGRAMU PRIHODNJEGA L^^, Prepočasen denar za hitre ceste Denarja ni zadoisti niti za redno vzdrževanje, kaj šele, da bi mogli načrtovati pomembne nove vozne poti Denarja nd zadosti niti ta redno vzdrževanje in obnav- ljanje, kaj šele, da bd mogli načrtovati pomembne nove V03ne poti. Kadarkoli se vozimo po na- ših cestah, nam je na ustni- cah aU vsaj v mdslih zlobna beseda, kadar pa slišimo o kakšna podražitvi, ki naj bi prispevala v siklad za grad- ryo cesrt;, spet mislimo in go- vorimo zdobno. In dokler bo zloba v našdh mislih, ne bo- mo mogli upatd na srečno vožnjo. In dejstvo ostane kljub te- mu nesporno: za vzdrževanje in obnavljanje cest nd dosti denarja, kaj šele, da bd mo- gli v bližnjd priliochiosti ra- čunati na stvarno gradnjo slovenske avtomobilske magi- strale, če ... Da, če ... HITRA CESTA IN MI v zadnjem razdobju so ve- dno bolj šiteviM glasovi in časnikarski zapisi ter tudi razne republiške razjprave o gradnji Ravenske hitre ceste. Prav v ta namen je bila tudi nedavna podražditev bencina. Toda denar iz podraženega bencina ob zdajšnjem ključu in delitvi dohodka, še dolgo ne- bo zadoščal za gradnjo slovenske magistrate. Prav za- tegadelj so v razpravah zelo pc^oste tutrebovali še dosti časa, če bomo hoteli modernizirati §e vseh drugih 4000 km ne- moderniziramh cest. Ob ne- smotrni in nenačrtnd ix>rabi tega denarja, bd se nam mo- glo primeriti, da jih ne bo- mo mogli nikoU modernizira- ti, ald pa da bd zanemarili še zdajšnje asfaltirane ceste, če moramo s tem denarjem ta- ko varčevati — praksa pa nam dnevno dokazuje, kako malo je moč storiti s tem denarjem — potem je še to- liko bolj neumestna misel, da bi se odretold temu denarju ra račun nekoč v perspektivi grajene hitre ceste. Poleg tega vemo, kako so slovenske gospodarske orga- nizacije razpršene lokacijsko od začrtane slovenske hitre oeste in zategadellij se takoj pojavi še vprašanje, kako bo- do te gospodarske organiza- cije prevažale svoje izdelke iz tovarne do slovenske ma- gistrate oziroma surovine in drugo blago z magistrale do svojih podjetij. O slovenski hitri cesti ne smemo govori- ti samo s stališča tujega tu- rista, ki bi se mogel po njeij hitro in udobno prip^ati v (aU še bolj. verjetno skozi!) Slovenijo, temveč tudd (ver- jetno predvsem) s stališča do- mačega turista in gospodar- stvenika, ki bosta morala po- leg hitre ceste imeti tudi do- bre zveze od svoje loikacije do te hitre ceste, če pa mend- mo, da bodo mogle kasneje urediti drugovrstne zveze po- samezne občine in gospodar- ske organizacije same, smo verjetno delali znova račun brez krčmairja. Rešitev moramo isikati to- rej samo v skupnem financi- ranju take gradnje, kajti slo- venska magistrat vendarle ni samo »slovenska«, temveč je celo mednarodnega, vseka- kor pa jugoslovanskega po- mena. In prav zato je nujno, da vsa jugoslovanska skup- nost najde denar za gradnjo slovenje magistraile. Mimo vsega je nelogično, da bi današnji' uporabniki cest še kakšnih peMeset let vozili z zlobno mislijo v srcu po zanemarjenih cestah in plačevali davek za tisto, kar bodo njihovi pK)tomci morda mogU uporabljati nekoč prihodnosti. DOMAČI NAČRTI 2e uvodno smo zapisaM, da je celjsko Cestno pcKijetje že letos izvedlo ne^tera dela, ki bd bdla sicer po štiriletnem načrtu na vrsti šele prihod- nje leto. štiriMne načrte izo- blikuje slovenski republiški cestni sklad, ki ob sestavlja- nju teh upošteva predloge posameznih cestnih podjetij in občinskih skupščin ter za- tem po svoji presoji določa prioriteto del skladno z raz- položljivim denarjem. Naše območje je tako v le- tu 1967 dobdlo od republiške- ga cestnega sklada milijardo in dve sto milijonov starih dinarjev za obnavljanje ob- stoječih asfaltiranih cest, as- faltiranje makadamskih ce- stišč ter popravila mostov, sanacijo plazov in podpornih zidov. Poleg tega pa je bilo namenjenih iz republiškega cestnega sklada še šest sto milijonov starih dinarjev za redno vzdrževanje cest. Skupno torej iz retpubli- škega cestnega sklada mdJd- jarda in osem sto milijonov starih dinarjev, medtem ko so posamezne občanske skup- ščine in gospodarske organd- zacaje še posebej naročila ne- katera deia v skupni vredno- vrednosti milijardo in dve sto milijonov starih dinarjev. Tako je letos celjsko Cestno podjetje opravilo mnoga in raznovrstna dela v skupni vrednosti približno taii mili- jarde starih dinarjev. Za leto 1968 bo dal repub- liški cestni sklad (ipo štiri- letnem načrtu) za naše ob- močje 565 milijonov starih dinarjev za obnovo in 660 mi- lijonov starih dinarjev za re- dno vzdrževanje cest na na- šem območju. Tudd v priho- dnjih letih (po štiriletnem načrtu do leta 1970) ne mo- remo pričakovati od cestnega sklada kaj več za obnovo, medtem ko bo po računih vsota za vzdrževanje vsako leto za deset odst. večja. Ta denar je namenjen ce- stam osmih občan nekdanje- ga celjskega okraja. Po vso- tah bi mogU soditi, da je to območje že precej modemi- ziramo, ker ne potrebuje več. Toda že kratka vožnja po cestah v teh osmih občinah nas prepriča, da smo še da- leč na repu, kar lahko šte- vilke še i>odkrepijo. Na ob- močju je namreč modemiza- ranih cest samo 36 odstot- kov, a še med temi so mno- ge (vsaj na odsekih) preki- njene, četudi so edine mome zveze z nekaterimi kraji. Cesta Mestinje—Kumrovec, fci je močno obremenjena, ima 25 km nemodemizirane- ga cestišča. E>o Logarske do- line (iz številnih razlogov ta- ko pomembna relacija) ma- njka še 25 km asfalta. Po- memben je tucM nemodemi- jslran odsek Radmirje—Črni- vec (18 km) in odsek Šo- šitanj^entvad (tudd 18 fcm). Nemodemiziranih je torej še približno sto kilometrov cest drugega reda, meditem ko je med cestami tretjega reda nemodemiziranih kar 349 ki- lometrov." Problematična je še vedno povezaiva z republi- ko Hrvatsko, kajti še ved- no manjka p>oveaava od Ro- gatca do meje in nadaljeva- nje asfalta od Radeč proti aivtomobilsikl cesti Ljubljana — Zagreb. Podobna težava je tudi v zvezah s slovensko Koroško. Po zdajšnjih računih bo mogoče teh 565 milijonov sta- rih dinarjev v prihodnjem le- tu uporabiti za gradnjo na- slednjih delov cestišč: Nadaljevanje ceste proti Lesarski dolini, za kar bo EK>trebnih 160 milijonov sta- rih dinarjev 7& dograditev treh kilometrov do Luč. Ta del ceste proti Logarski je trenutno eden izmed najbolj zahtevnih, saj bo potrebno skoraj vse tri kilometre ko- pati v živo skalo in graditi čvrste podporne zidove. Asfaltne preproge na cesti prvega reda v smeri Celje — Slovenske Konjice — Tepa- nje bodo stale okoli 170 mili- jonov starih dinarjev. Asfaltiranje cestnega odse- ka Šentjur -- čmolica, vklju- čno s saniranjem plazov v žegru ter ojačanje makadam- skega cestišča do Slivnice bo terjalo približno 180 milijo- nov starih dinarjev. Zatem je v načrtu še ojačanje asfalt- ne plasti Petrovče — Velenje, ki bo stalo 52 milijonov sta- rih dinarjev, gradnja nekate- rih podpornih zidov in sa- nacija plazov pa še okoli šest mHijonav starih dinarjev. To vsekakor nd dosti kilo- metrov, toda Iraj več niti ni mogoče pričakovati oto pdčOD odmerjenem denarju. Približ- no toliko novih del pa lahko pričakujemo še v letu 1969 in 1970. Razumljivo je, da so potre- be dosti večje. Letos je bilo sicer denarja več, a so kljub temu mnoge občinske skuip- ščine in gospodarske organi- zacije iz sfvojega denarja na- ročile še gradnjo potrebnih lokalnih cest, s čimer so ob- čultno prisipevale k povečanju moderniziranih kilometrov. SODELOVANJE OBČIN Vse kaže, da bodo tudi v prihodnjem letu večidel vse skiipščine sodelovale z last- nim denarjem in tako pripo- mogle še k večji modemiza- cdji cestnega omrežja. Toda prostega denarja v občinskih proračunih je vedno manj in zategadelj so skoraj i>ovsod p>otrebne širše družlbeae ak- cije, sprejemanje samopri- spevka in deleža vsakega po- sameznika. Mimo poprej navedenih del v letu 1968 so v načrtu do le- ta 1970 samo še obnove sta- rih asfaltov, obnove lesenai mostov in rekonstrukcija ce- •fce skozi Pristavo in Imeno (okoli deset kilometrov). Vse druge nujnosti bodo morale dotlej reševati občinske sku- pščine in gospodarske orga- nizacije same, kakšen pa bo prihodryi četrtletni program republiškega cestnega sklada, pa zdaj še ni mogoče govo- riti. Zategadelj nameravajo tudi T prihodnjem letu prispeva- ti posamezne občinske skup- ščine precej denarja za po- spešeno modernizacijo cest. Občina Mozirje bo zbrala okoli 60 milijonov starih di- narjev kot svoj delež za do- graditev ceste proti Logarski dolini do Luč, Slovenske Ko- njice imajo v dobrem sicer še 70 milijonov starih dinar- jev pri skladu, a toliko na- meravajo zbrati tudi sami, da bi uredih obvoznico mimo mesta, saj povečan promet na relaciji Celje — Maribor ni- kakor ne zmore ostrega zavo- ja sredi mesta, šentjurska občina zbira denar za asfal- tiranje cestnega odseka Šent- jur—Sele in skozi Ponikvo, za kar bo potrebno okoli 120 milijonov starih dinarjev. Ob- čina Šmarje si prizadeva, da bi že zdaj zbrala nekaj denar- ja za asfaltiranje odseka sko- za Podčetrtek in Imeno, ozi- roma da bi na račun denarja, ki je v štiriletnem načrtu sklada namenjen temu asfal- tu, dobila vsaj zagotovilo, ki bi ji omogočil, da bi najela ustrezen kredit za asfaltira- nje tega odseka ceste. Ta je za občino Šmarje še toliko bolj pomemben zaradi ugo- tovljenega povečanja turistov v Harinih Zlakah, kar bi ob boljši cestni povezavi in z dmgimi načrti turističnega društva v Podčetrtku lahko v prihodnjih letih vrnilo boga- te obresti iz obiskov v atom- skih toplicah. Za ta dela je namenil republiški cestni sklad v načrtu okoli pet sto miilijonoiv starih dinarjev, ki pa W jdh smeli uporabita še- le leta 1970. Občinska skupščina Laško zbira denar za ureditev ceste Laško — Marijagradec in skozi šmarjeto proti Hrast- niku. 2alec za odsek Polze- la — Velenje in za smer Ve- lika Reka. Občina Velenje pa za dokončanje ceste Šoštanj — Gorenje. Občinska skuopiščina v Ce- lju je namenila dodaten de- nar predvsem za ureditev mestnih prometnih vcKzlišč. Med temi imata prednost vpadni križišči iz Ljubljane in Zagreba skozi Šmarje — Šentjur. Tako lahko v bližnji prihodnosti računamo, da bomo imeli v Celju na šlan- drovem ti^ in pred pošto dve modemi cestni križišči s semaforji in podobno, česar si mnogi vozniki domačini in tisti, fci vozijo skozi Celje samo enkrat, že tako koprne- če želijo. Za prihodnje urejanje celj- skega mestnega prometa pa so odločilni tudi medobčin- ski pogovori za sofinancira- nje rekonstrukcije in asfalti- ranje ceste Celje — Krško. Ob realizaciji teh dogovorov bo postalo zelo kočljivo že današnje ozko grlo Celje Br^ — Polule. Celjani smo se pred u zelo razveselili novega mo^ čez Savinjo in takratnih ^ ljub, da bo v podaljšku stu kmalu stekla moderu, cesta proti Zagrebu. In rej, načrti za to cestišče so nekaj let narejeni, le da tu nihče doslej štel tega odseK za tako kritičnega in bi s^ dokončno zavzel za njegj ureditev. Že takrat, ko je bila odprt, nova cesta od Rimskih d^ Zidanega mostu, se je začeilo kazati, kako ozka je pot sico. zi Breg do Polul (še posebej mimo Belaja). če bodo zdajš. nji medobčinski dogovori rekonstrukcijo ceste proti Kt. šikemu privedli do skorajj. nje obnove te ceste, potem bo Bela jeva ožina postala spiojj smrtno nevarna (kakor je bil dolgo časa Butajev most!). Zato bi kazalo, da se c4 ločimo še prej, kje bi mogij najti denar za ureditev tegj dela cestišča, ne pa da bi ta- čeli o tem razmišljati šele takrat, ko bi Belajeva ožina postala podobno strašilo smr. ti, kakor je bil doslej Buta- jev most. Pred leti bi bile si- cer možnosti, da bd polovico denarja prispeval reputa-išfel cestnd sklad, zdaj pa je z no vim zakonom določeno, da j« za urejanje cestišč na mest-j nem območju odgovorna ob-; čina sama. ' Vse to nikakor ne nakaat; Je kdove kakšnih lepih iz- boljšav v cestnoprometoi ^ ureditvi in varnosti prometa na našem območju, a vendar- le so očitno vsaj zložni ko- raki naprej iz leta v leto. Zsr torej še poslednjič pomislek: kako bd mogli reševati ta&e in podobne probleme v pri- hodke, če bi ves denar, ki z njim razpolaga republiški cestni sklad za obnovo, re- konstrukcijo in redno vzdr- ževanje, preJili v sklad ^ gradnjo slovenske hitre ceste. Nedvomno bomo vsi soglas- ni, da bi takšna odločitev pogojila samo večjo škodo zdajšnjemu cestnemu omre^ ju in posledično tudi večj® število prometnih nesreč, človeških žrtev in materialne škode. Kljub temu gleda kolektiv Cestnega podjetja v Celju * upanjem v prihodnost in S prepričanjem, da bo vendar- le mogoče s skupnimi mc^' mi rešiti še marsikaj, želi vsem uporabnikom cest na svojem območju srečno ho- jo in vožnjo v letu 19681 Pregledni zemljevid cest prvega, drugega in tretjega reda, ki spadajo v upravljanje celjskega Cestnega podjetja 20 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 KOMPAS PRED VSAKIM POTOVA- NJEM SE POSVETUJTE V POSLOVALNICI KOM- PAS — CEL.IE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. VETERINAR- SKA DEŽUR- NA SLUŽBA Od 39. 12. 1967 do 4. jaiinarja 1968 Janez C e r. n e j, veterinar, Kajiihova 11 blok 3 III — tel. 22-32 Od 5.—11 januarja 1968: Marjan T i s e 1 j, veterinar, Celje, Savinjska 3 II (Savinj- sko nabrežje), tel. 38-71. Dopoldne kličite tel. štev. 24-52! VREML VREMENSKA N.APOVED ZA CAS OD 38. I)ECE>IBR.\ DO 7. JANU.\R.IA Padavine pričakujemo okrog 28. decembra, od 30. decembra do 1. januarja in od 4. do 6. januarja. V ostalem suho. Spr- va večjih ohladitev ne bo, to- da kmalu po 6. januarju je računati z nastopom hudega mraza z burjo in snegom. Dr. V. M. I Z I. E T z IZLET- NIKOM CELJE NOVE IZREDNO NIZKE CENE IZLETOV V TUJINO Programi v poslo- valnicah CEIJSKA TURISTIČNA ZVKZA v v.seh turističnih krajih na celj- skem turisličneni področju ^ do volj prostih ležišč v hotelih in pri privatnikih. Rezervacije .so potreb- ne le za hotele F^vropo in Celeio v ^Iju ter Puko v \elenju ob so- botah, nedeljah in praznikih. V zdraviliščih je dovolj prostih mest, veljaj« znižane cene. Gostišče na Starem gradu nad Oljem ,je zapr- to, odprti pa so Planinski dom v Logarski dolini, Mozirska koča na (iolteh. Dom na Gori Oljki ter isimohor nad Laškim. PRfREDITVE v hotelu Celeia v Clelju ter Pa ka v Velenju imajo vsak dan ra- zen nedelje odn. ponedeljka ples in barski program. Plesno glasbo imajo vsako soboto tudi v Samo postrežni restavraci.K v Celju, na Dobrni in v Rogaški Slatini. V Nazarjih je restrospektivna razstava slikarja Jožeta Horvata Jakija v njegovi novi privatni galeriji. V Celju je v Likovnem salonu raz- stava slikarke Elde Piščanec, v Mu- zeju revolucije pa Alberta Sirka. SILVESTROVANJA Silvestrovanje bodo imeli v ho- telu Paka Velenje, v hotelu Celeia in Evropa v Celju, v Planinskem domu Logarska dolina, v domu na Gori Oljki. Kajuhovem dcmu šoštanje v zdraviliščih Rogaška Slatina, Laško in Dobrni, v gostin. skem podjetju Hmeljar Žalec, Zdraviliško gostin-sko j>od^tje Ro.gaška Slatina bo imelo silve- strovanje v Slovenskem domu. Park hotelu. Soči in Pošli. Pov- sod je še nekaj prostih mest, pri- poročamo čimprejšnje rezervacije. SNEŽNE R.AZMERE Celjska koča 30 cm snega, vleč- nica dela; Logarska dolina 30 cm snega na 10 cm stare podlage, Mozirska koča 30 cm snega. Po- dobne snežne razmere so tudi na vseh ostalih postojankah in snm- čiščih. SLG CELJE Četrtek, 28. dec. ob 10.30: S. Skufca: TRNULJCICA. Za- ključena predstava za osno- vno šolo Šempeter. Ob 16. uri: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Zaključena predsta- va za CINKARNO Celje. Petek, 29. dec. ob 10.30: S. Škufca: TRNULJČICA. Zar ključena predstava za os- novno šolo Griže. Ob 13.30: S. škufca: TR- NULJČICA. — Zaključena predstava za osnovno šolo štore. Ob 16. uri: S. Škufca: TR- NULJČICA. — Zaključena predstava za LIBELO Celje. Sobota, 30. dec., ob 10. uri: S. škufca: TRNULJČICA. Zaključena predstava za osnovno šolo Rogaška Sla- tina. Ob 16. uri: S. škufca: TR- NULJČICA. Delno zaklju- čena in iaven abonmaja. Predprodaja vstopnic dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan predstave dve uiri pred začetlkom. Re- zervacije po tel. 29-00. Nededja, 31. dec. ob 9. uri: S. Škufca: TRNULJČICA. Za- ključena predstava za ME- TKO Celje. Četrtek, 4. jan. 1968, ob 15.30: S. škufca: TRNULJČICA. Izven abonmaja. Predpro- daja vstopnic dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan predstave dve uri pred začetkom. Petek, 12. jan., ob 19.30: S. Škufca: TRNULJČICA. Za- ključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Sobota, 6. jan., ob 10. uri: S. Škufca: TRNULJČICA. Za- ključena predsitava za. Za- vod Ivanke Uranjekove Celje. Ob 15.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. I. šolski abonma in izven. Vstopnice so še na razpo- lago. Rezervacije po telefo- nu 29-60. Ponedeljek, 8. jan., ob 15.45: S. Škufca: TRNULJČICA. Zaključena predstava za osnovno šolo Šmartno ob Paki. Četrtek, 11. jan., ob 19. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Predpremiera. III. mladin- ski abonma. Petek, 5. jan., ob 16. uri: S. fokles: OIDIPUS. Premiera. Premierski abonma in iz- ven. PRODAM LAHKE(;A KONJA starega 5 let (garancija) prodam. Naslov v upravi listii VEOJO KOI.ICINO finih — obra nih jabolk prodam. Dostop do hišt' z avtom. Kovač, Loke, Pla- nina pri Sevnici. PIfeT()IX) za ubijanje prašičev in goveda prodam. Naslov v upra. vi lista. tovorni avto tam v voznem stanju prodam. C:ena po dogo- voru. Naslov v upravi lista. NKIMKJRAJENO hišo z zemlji, ščem (1'20U kv. m) v Začretu pri C;elju ugome- rili v tekmovanju iz zgodo- vine KPJ, posebej glede na vlogo tov. Tita. Prvo mesto je osvojila ekipa Gimnazije, sledijo pa ekonomska šola, pedagoška gimnazija in teh- niška šola. Gledalci so uspe- lo akademijo toplo pozdravili. RAZNO OGREVANO večjo garažo v Ulici 39. Novembra ali Kersnikovi, vzamem v najem za 6 me.secev. Pomidl>e pod »Plačam vnaprej — cena ni važna«. kje SI PRINC, ki si bil s kole- gom dne 8. VIII. 1965 v Splitu? Zaželen osebni razgciorl Javi se pod »Cvetje v jeseni«. G.ALERIJA »JAKI NAZARJE« OD. PRTA DNEVNO RAZEN OB SO- BOTAH IN PRAZNIKIH od 10. do 12. in od 17. do 19. ure! GRADITELJI HIŠ. POZOR! Izdelu,iem aluminijaste kaniise, okvire za rolete, razne og'a.ie m opravljam vsa stavbena ključavni. carska dela— Priporoča s«* MI LOS KLINAR, CELJE, Vrunčeva 14 — tel. 30-51. KUPIM ZEMIJO do 1000 kv. m za grad- njo. v bližini Cel.ja kupim z go- tovino. Pismene ponudbe pošlji- te na naslov: Jakob Rajh, Celj«, Vrunčeva 35/d. OtiiRODJE motornega kolesa »Da- nuvia« kupim za rezervne dele. Pisnume ponudbe z navedbo ce. ne pošljite na naslov: Stanko Zupane, Primož 41, Šentjur. ZAPOSLITEV GOSPODINJfViO pomočnico la dopoldansk') pomoč spre.)mem takoj. Ručigaj, Oblakova 3. STANOVANJA SOBO s posebnim vhodom iščem. Naslov v upravi lista. POŠTENO dekle išče prazno ali opremljeno sobo v Celju ali okolici. Naslov v upravi ILsta. NA STANOVANJE sprejmem so- stanovalko. Nerat, Olje. Miklo- šičeva 3. DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE razpisuje prosto delovno mesto G L AV N E SESTRE oddelka za transfuzijo krvi Kandidat mora imeti po- leg splošnih p>ogojev še končano šolo za višje me- dicinske sestre z opravlje- nim strokovnim izpitom in nekaj letno prakso. Prednost imajo kandidati s prakso iz transfuziolo- gije oziroma v hospitalnih ustanovah. Stanovanj bolnišnica nima na razpolago. Kandidati morajo svoje prošnje s kratkim življe- njepisom poslati na upra- vo Splošne bolnišnice Ce- lje v roku 15 dni od dneva objave. ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE obvešča občane, da je bil na seji občin- skega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. 12. 1967, sprejet odlok o dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, s katerim je razširjeno prispevno območje, ki zajema celotno ureditveno obmopje mesta Celja, Vojnika, Dobrne, Frankolovega, ki je komunalno opremljeno. POZIVAMO vse uporabnike oziroma lastnike zemljišč, stavb in delov stavb, ki jih zajema ta odlok, da do 15. ja- nuarja 1968 vložijo prijave koristne poslovne in sta- novanjske površine, na oddelku za gradbene in ko- munalne zadeve Skupščine občine Celje. Neizpolnitev te obveznosti je prekršek in se po 34. členu tega odloka kaznuje zavezanec-fizična oseba do 50 N din in pravna oseba do 1000 N din denarne kazni. Podrobna pojasnila v zvezi s prijavami poslovnih in stanovanjskih površin dobite na oddelku za grad- bene in komunalne zadeve Skupščine občine Celje, telefon št. 39-11, interna 72 in v sprejemni pisarni Skupščine občine Celje, kjer so na razpolago tudi potrebni obrazci za prijavo. ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE NAJLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK INSTALATERSTVO ZA VODOVOD, KANALIZACIJU I GASNA POSTROJENJA JELENKO BOJOVIČ BEOGRAD - TREČA NOVA 31 - JAJINCI vam s svojimi uslugami za gradnjo novih in popravilo starih greznic jamči s kvali- tetnim delom po najnovejši metodi, z dolgoletno garanci- jo, minimalnimi stroški. ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, HIŠNIM SVE TOM, BRALCEM CELJSKE- GA TEDNIKA, PODJETJEM, USTANOVAM, VSEMU DE- LOVNEMU LJUDSTVU NAŠE REPUBLIKE IN USTVAR- JALCEM NOVEGA MIRO- L.1UBNEGA SVETA SREČNO NOVO LETO 1968 zLet^nSlt 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE, MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL NO REVIJO OD 12.—26 DECEMBRA. VSTOPNl! CA IN PREVOZ 27. ALi 32 ND 3. IZLETI V TU.IINO Enodnevni: NIZKE CENE — CELOVEC — GOSPA SVETA 38 Ndin; — TRST preko Sežane 43 Ndin; — TRST preko Gorice 48 Ndin; — VIŠARJE 52 Ndin; — VIŠARJE — TRST 66 Ndin; — MARIA ZELL 53 Ndin. Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VIŠAR-j JE - TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA ! 205 Ndin. j IZLETI SO IZ CELJA,, IZ OSTALIH KRAJEV ! DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVALNI- CAH: NABAVA POTNIH LI- STOV, REZERVACIJE SOB — ODDIH, SPAL-j NIKI — MENJALNA SLUŽBA OGLAŠUJTE V CELJSKEM TEDNIKU VSEM SVOJIM ČLANOM, REDNIM, IZREDNIM, ČASTNIM,VSEM POSLOV- NIM PRIJATELJEM IN VSEM, KI KAKORKOLI SODELUJEJO IN POMA- GAJO ZVEZI SLEPIH 2ELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1968. ODBOR ZVEZE SLEPIH, CELJE POTROŠNIKI NUDIMO VAM EDINSTVENO PRILOŽNOST ZA NAKUP: — salonitnih plošč in kanalnih cevi proizva- jalca »Salonit« Anhovo z 10",b znižanjem dosedanje cene, — za pet odstotkov cenejši cement iz Cemen- tarne Trbovlje, — hidrirano apno s pet odstotnim popustom. To znižanje veSja samo za nakup iz našega skladišča v Celju, Mariborska cesta, ob ta- kojšnjem plačilu oziroma za podjetja pri na- kupu z bariranim čekom. Tako izredno ugoden nakup je možen samo OD 20. DECEMBRA 1967 DO 31. JANU.\RJA 1968 VSE TO VAM NUDI Kolektiv trgovskega podjetja KURIVO - CEL.IE 22 TEDNIK, 28. DECEMBRA 1967 ionirji občine Ljutomer so praznovali l^di pionirji občine Ljuto- -r so proslavili 25-letnico pionirjev in 30-letnico f^oda tov. Tita na čelo fcj. V nedeljo 17. dec. so se ^li v Domu kulture pred- uvniki vseh pionirskih od- ^v dvanajstih šol v obči- [Tin se predstavili javnosti. Lršem ni bilo žal 100 mi- ki so jih preživeli z nji- Lj^ ko so jih gledali, poslu- in morda občudovali ^d igranjem, petjem, dekla- pjranjem in plesanjem. programu je predsed- nik občine Ljutomer tov. Ivo šumak sprejel predstavnike pionirjev in njihove mentor- je. Pionirji so mu izročili da^ rila, ki so jih izdelali v krož- kih. F>ionirji so mu pripove- dovali o svojem delu, uspe- hih in težavah. Tov. predsed- nik je zavzeto poslušal nji- hove želje in prošnje in ob- ljubil, da jih bo zastopal na sejah, na katerih bodo od- ločili, kolekšen del pridoblje- nih sredstev bo namenjen vzgoji, izobraževanju, varstvu in zdravemu telesnemu raz- voju otrok v občini Ljuto- mer. Pionirji so mu obljubi- li, da se bodo še vnaprej pridno učili in še z večjim veseljem sodelovali v »Jugo- slovanskih pionirskih igrah«. A. N. .Tudi kmetje kupujejo na potrošniški kredit? v lenarški občini je pred- vsem kmečko prebivalstvo, katerega kupna moč bi bdla večja, če bi lahko kmetje do- bivali blago tudi na potroš- niški kredit, kot ostali delav- ci. Trgovsko podjetje »Potroš- nik - Izbira« Lenart proučuje možnost, da bi del lastnih sredstev namenilo 2ia krediti- ranje kmetov za nakup vseh vrst industrijskega blaga. —ek Prve družine se že selijo v Lenartu so se že začele seliti prve družine iz poslop- ja na križišču med Maribor- sko in Ptujsko cesto. V teh dneh se bodo izselili tudi us- lužbenci Trgovsk^a podjetja »Potrošnik - Izbira«. Začasno bodo gostovali v poslopju Gostinskega pc^jetja Lenart, tam kjer je bila nekaj časa ekspozitura mariborske ban- ke. Omenjeno poslopje praz- nijo zato, da ga bodo lahko čimpreje porušili, ker bodo za njim zaečU graditi novo stanovanjsko-poslovno po- slopje. Že nekaj časa rušijo posilopja na dvorišču omenje- ne stavbe. —ek TELEVIZIJSKII SPORED nedelja 31 djx!embra 9. 25 Poročila (Zagreb) o 30 Židane volje v Novo leto — (Ljubljana) 0,00 Kmetijska oddaja (Zagreb) I0,45 Mokedajeva matineja — od. daja za otroke (Ljubljana) Nedeljsko popoldne Slovenski ansambli tekmuje- jo — posnetek javne radijske oddaje (Ljubljana) jj.15 Novoletni pozdrav (Ljub- ljana) ]8,25 Karavana — reportaža — (Beograd) JJ.56 Dolgo, vroče poletje — serij- ski film (Ljubljana) ie.45 Zgodba z novoletne jelke — (Ljubljana) jO.OO TV dnevnik s preklopi vseh TV postaj JI .00 Oik cak (Ljtljljana) 21.10 Novoletna oddaja (Ljubljana) J4.00 Novoletne želje — glasbesna oddaja (2.00) (Beograd) PONEDELJEK 1 JANUARJA 8.46 Novoletna čestitka in poroči- la (Beograd) 9.05 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 9.20 Novoletne želje — ponovitev (Beograd) 11.25 Mali svet — oddaja za otro- ke (Zagreb) 11.50 Rezerviran čas (Zagreb) 112.05 Dunaj: Novoletni koncert — prenos (EVB) 13.20 Risanke (Zagreb) 13.30 Garmisch: Smučarski skoki — prenos (EVB) 15.30 Novoletna oddaja (Beograd) 18.30 Iz leta 1967 v 1968 — repor- taža (Ljubljana) 19.20 Tradicionalno srečanje soset dov (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Novoletni oddaja TV Saraje- vo in Ziigreb (Zagreb) 1.00 Poročila (Zagrdj) TOREK 2 JANUARJA 9.20 Poročila (Zagreb) 9.30 Novoletna oddaja TV Sara- jevo (Zagreb) 12.00 Novoletna oddaja tv Titograd (do 13.00) (Beograd) 14.45 Madžarki ciganski ansambel — ponovitev (Zagreb) 15.00 Od zore do mraka — oddaja JA (Beograd) 15.30 Telesport (Zagreb) 16.10 TV Magazin — ponovitev — (Zagreb) 17.30 Svet v letu 1967 (Beograd) 18.15 Lucija — celovečerni film — (Ljubljan®.) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Novoletna oddaja (Ljubljana) 22.00 Novoletna oddaja (Skopje) ,00 Novoletni ritmi — do 24.00 (Ljubljana) SREDA 3 JANUARJA 17.05 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.20 Poročila (Skopje) 7.25 Lutkovna serijska igra — (Skopje) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) '9.05 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.45 Zoo (Ljtljljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 G. Verdi: Rdgoletto — pred- stava zagrebške opere — (Zagreb) 22.55 TV dnevnik (Beograd) ČETRTEK, 4 JANUARJA 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: Zgodba o Ferdinan- du (Ljubljana) 17.30 Račka — lutkovna igra — (Ljubljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 v narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po s ledeh napredka (Lj«b- 18.45 Po sledeh napredka (Ljub- ljana) 19.05 l^let •— humoristična oddaje (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik oak (Ljubljana) 20.35 Mofzaik kratkega filma — (Ljubljana) 21.05 Balet — Sedem smrtnih gire- hov (Ljubljana) 21.40 Aktualna tema (Ljufjl^a) 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK 5. JAHUARJA 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Fricka — serij- ski film za otroke (Ljub- ljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Mladina poje — pevski festL val v Celju (Ljubljana) 19.05 Brez parole (Ljubljana) 19.35 Zgodba o konjaču — kultur. ni film (Ljubljana) 19.5S Oik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Crik cak (Ljubljana) 20.35 Orfej — franc. celovečerni film (Ljubljana) 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana) SOBOTA 6 JANUARJA 13.36 Innsbruck: Smučarski skoki — prenos (do 15.30) (EVR) 17.35 Iz tedna v teden (Ljubljana) 18.00 TV c*)zomik (Ljubljana) 18.20 I. Tavčar: Visoška kronika — III. del (Beograd) 19.20 Sprehod skozi čas (Ljub- Ijana) 19.45 Zoo (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Obrt — himioristična oddeja (Beograd) 21.36 Videofon — zabavno glasbe- na oddaja (Zagreb) 21.50 Gideon — serijski film — (Ljvfjljana) 22.40 TV dnevnik (Beograd) 23.00 Hokej Medveščak : Kranjska gora — posnetek (Zagreb) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 In 22.00. Ksan glasbeni ^gjo- red od 4.30 do 8.00. PETEK, 29. DECEMBRA: 8.00 Glasbena matineja; 9.25 Branika Strgarjeva poje slovenske narod- ne; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasve- ti— inž. Dare Bemot: Pojavi v sadnih skladiščih na letošnjem pridelku; 12.40 Pred domačo hišo; 13.30 Pri.poročajo vam. .. 14.36 Naši poslušalci čestitajo in poz- draVljiljo; 15.20 Napotki za turiste; 15.45 Kulturni globus; 17:05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah posUuSalcev; 19.00 Lahko noč; ot- roci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič; 20.00 Glasbeni cocktail; 21.15 Odda^ o morju in pomorš- čakih. SOBOTA, 30. DECEMBRA: 8.00 (jlasbena matineja; 9.25 Dvajset minuit z našimi ansambli zabavne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Kar po domače; 12.30 Kmetij:^ nasveti — Inž. Al- bin Stritar: Zvestim poslušalcem kmetijsike oddaje ob zaključku le- ta; 12.40 Popevke iz studia 14; 13,30 Priporočajo vam .. . 15.45 naš podUsteik — Hura, v novo le- to; 17.05 Gremo t kino; 17.35 Igra- mo beat! 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Tek- movanje ansamblov; 22.10 Oddaja za naše izsedjence. NEDELJA, 31. DECEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Marine: »Strahopetuhis«; 9.05 Naši poslu- šalci č^titajo in pozdravljajo I.; 10.00 Še pomnite, tovariši . .. Mir- ko Mohiaar - Brar&o: Kurirska po- staja »TV-12«; 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 13.40 Jugoslavija in svet; 14.00 Nedelja ob kmečki peči; 16.00 Z novoletne jelke za vas ... 18.00 Zaplešite z nami; 19.40 Lahko noč, otroci! 20.00— 24.00 V nedeljo zvečer — na Sil- vestrovo; 23.55 Minute pred pol- nočjo. 00.00 Srečno 1968 ! 01.00 Za vsakogar nekaj; 02.00 Spomini in želje. PONEDELJEK, 1. JANUARJA: 6.00—8.00 Dobro jutro v novem letu; 8.06 Veseli tobogan; 9.05 No- voletni vrtiljak zavabnih m^odij; 10.20 Novoletni narodni in narod- no-zabavnl glasbeni sejem; 11.00 PoročUB — Turistični napotiki za tuje goste; 13.15 Koncert ob ka- minu; 14.20 Popevke s festivalov v letu 1967; 16.00 Radijska igra — Anton Tomaž Linhart: Županova Micka; 17.06 Ples ob 17.05, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Rapa šukOje: Basra. TOREK, 2. JANUARJA: 6.00- 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Najmlajšim poslušalcem za novo leto; 10.30 Novosti našega artidva; 13.15 Vedri obrazi nove slovanske muzike; 14.00 Mojca Murko: Hrana fas mor- ja; 14.20 Za knaečko pečjo; 16.00 Novoletna ^rtna oddaja; 16.30 »Pojdem na prejo . . .« 17.05 Ples ob 17.05; 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Minute s pevko Eldo Vi- ler; 20.00 Radijsika igra — Hans Christian Andersen — Helmut von CXibe: »Cesarjev siavček«; 21.15 Deset pevcev — deset melodij; 22.10 Plesna glasba. SREDA, 3. JANUARJA: 4.30—8.00 Dobro j^utro! 8.08 Glasbena mati- neja; 9.10 Slovenski pevci in an- sambli zabavne glasbe; 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Narodne in do- mače melodije za sredo dopoldne; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Sa- ša Bleiweis: Scrbimo za ptdce v zimskem času; 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši posltiSaJci če- stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas- beni Intermezzo; 17.05 Mladina se- bi in vam; 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Franc Martin: »čarobni na- poj«. ČETRTEK, 4. JANUARJA: 8.06 Operna matineja; 9.25 Dalmatin- ske melodije Marija Nardelija; 11.00 PoročUa — Turistični napot- ki za tuje goste; 11.15 Revija ju- goslovanskih pOTcev zabavne glas- be; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jana Pintar: Pripravimo si kvali- tetno sadno žganje; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam... 15.20 Glasbeni intermez- zo; 17.06 Četrtkov simfonični kon- cert; 18.15 Turistična oddaja; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Lahko itoč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi tal napevov. Za boljše gospodarjenje v kmetij- stvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK112S4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven In prenosljiv. Priključite ga na enofazno napelja- vo za luč, kakor druge gospodinj- ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu in tarifj za gospodinjstvo. Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, teL 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 Tip EKSK 112 ELEKTROKOlflNA KMETOVALCI iN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje KOTEKS - TOBUS Je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošn^ odkuimi sezoni pripravilo NAGRADNA ŽREBANJA se nad 4000 iepiini dobitki Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1968. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbirahiici KOTEKS- TOBUSA ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam prinašajo pravico do udeležbe na razpisanih žrebo- njih, pa skrbno hranite! Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. VSEM POSOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM 2ELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1968 DOLENJSKI LIST 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča GOSPODINJE! VAŠ CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eno iu drugo si boste prihranili, če boste uporabljali sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstva, ki vam jih v največji izbiri in po konkurenčnih cenah nudi poslovalnica »IVIAVRICA«. Stanetova 19. | V to poročilo »je zajetoa le nekaj bistvenih stvari, in suho bolj ko ne našteto, kar nam zapušča staro leto za perspektivo novih dni. * V minulih dneh bil na tapeti (jaz — na preprogi — rekel hi) je večkrat kadrovski problem. »To treba resno bo začeti že reševati in ljudem kvalificiranim že dati mesto, ki gre jim,« slišali smo često. Dobili smo kup analiz izza okroglih in oglatih miz, a praksa svojo pot ubira in analize ignorira. Mednarodna delitev dela v tujino vabi še ljudi, med njimi mnogi so odšli, ker tam denarnica je bolj debela, ker marka ali šiling več velja, ker skratka dinarju klofuto primazati hoteli bi z valuto, in še, ker kdo težko živi doma recimo vsaj od pol milijona (rešitev zanj — denarja tona). • Standard se dviga, zanj skrbi na vsakem oglu nova loterija, občan za nekaj dinarjev dobi mercedes, opel in amija. če sreča tu postavi ga na led, drugje spet najde ravnotežje; tovarni pošlje nekaj etiket, pa ne dobi, če kaj dobi, nič težje. Tako si zida grad v oblake in za lokacijo sploh ni mu mar, kot znano gradnje take prihranijo mu skoraj ves denar in so cenejše od jugomonta, če pač ne upoštevamo — remonta! Kulturi in prosveti gre na bolje, kar je razveseljiv pojav, kulturnike in prosvetarje kolje zdaj le problem, kda jim kaj več bo dal. Občanu je v pomoč reklama za glysantin, miial, axal in yeti in trulex gobo, ki vse dela sama, tako da človek nima kaj početi. če hoče glavo si zavarbvati, če misli, da mu pade pod kolo, si mora nanjo pokrivalo dati, ki garantirano pod avtom obdrži oblike in potemtakem prav zato ohrani tudi glav oblike... Dobilo Celje je svoj bar in končno še striptiz, da slana bi bila vsa stvar, " smo izvolili tudi miss. »Mi moramo imeti specifično in našo miss (ne kot v zapadnem sveti), ki se prijavila bo na razpis, in ko stopila bo pred komisijo, da družbeno politično jo ocenijo! V tem je razloček!« so dejali in zraven še dodali: »Saj vemo, da zapadna miss ni rezultat družbenih analiz!« A kar zadeva še striptiz, pripombe padajo, da striptizete v velenjskem baru bolj odpete so kakor v celjskem, da zato tja tudi bolj Celjani hodijo, da ne, ker v Celju bi se človek bal, da ga morda bo kdo spoznal... Uspela končno je združitev podjetij IFA in Libela, ko namreč odločitev med zaposlenimi je dozorela. Ker Avto od Motorja se razdruži, ker avto brez motorja ne pelja, dezintegracija si ta po letu dni zasluži vsestransko raziskavo in temeljito obravnavo. Za nov pogon dobita Avto in Motor politični bencin — ukor. Velenjski kemo kombinat odneslo je po Paki, pokazal jasno je elaborat, ki naredili so ga strokovnjaki, da bolje vreči je v vodč milijard povrhu nekaj desetin, ker namreč bi še več tako jih investirali v nekakšen plin, pa bi zainvestirali se do ušes in ne bi mogli sploh iz teh sintez: čutilo najbolj škode bo sadove podjetje, ki dela trakove. Smo doživeli nekaj reorganizacij; Pankrdc na primer je postal Pankracij! V poletnem času vodovod se v Celju zopet je osušil, to, kajpak, dalo je povod, da marsikdo se je pridušil. Obnova OF doma razburila je celjskega duha, saj menda res ni dvoma, da je »trdnjava« ta nekoč bila nemškutrski svetilnik, fašistični budilnik, kot menda pravi Gerhard May, služabnik »hakenkrojca«, ki v Avstriji živi sedaj... če »turni« zmazek ta krasijo, če ga ne moremo podreti, je prav, da zvezda (in ne grb) spet sveti nemškutrstvu v njegovo domišljijo: Slovenci vendar tu živijo! Po zraku Celje je Chicago in kot je slišati, celo nad njim. zato zdaj ves »fabriški« dim bo šel lepo na vago... če res v kubiku zraka SOt, je smrtonosna količina, naj prizadeto gospodarstvo da nam iz postavk »plinina« denar za plinske maske,... da bomo kot otroci na Japonskem nosili te okraske! Na Celjski žičnica spet vleče, kot pravijo — ljudi za nos, zato, da več ne bo na vrhu gneče, ji bodo še dodali — vprežni voz. Dandanes so ugotovili, zaupaj le še živi konjski s^li! Pred pošto nam prometni vozel tako je zavozlal vozlišče, da je voznik vozniku kozel, če si izhoda hitro ne poišče. Promet nasploh to leto terjal je zopet dolgo vrsto žrtev, občan, ki ni previdno dirjal, na cesti je obležal tudi mrtev. Res se ne ve, kam vsak tako j zi zakaj v onstranstvo si tako že Prvenstvo veteranov nam ni di kakšne pomembne rezultate, je pa zato vsaj pokazalo, kako lahko tekmuje ate, čeprav ne lahko, se razume; tu ne pomaga, kar kdo ume, ampak, kar mišica mu da in zraven tudi moč srca. A kdor na ramah nosi leta, ta z vsakim dnem vse teže le Na Žalskem referendum so i im (teh referendumov je vedno vet ker so, kot reče se, uspeli, problem bo šolstva kmalu pret Izrednega pomena je spoznani da vir, ki ne usahne, le občan in da občan, ki financira, dejansko sebe samega podpira! • Omeniti je tisto reč faranov, ker da lahko nam svet (l)i zglec kak mora biti dnevni red, da obiskan bo zbor občanov. * Vse to ni vse, le malo vsega, a drugo ta okvir presega. Kar manjka, naj razprava dopoln največjo srečo Tednik vam žel DRAGO HRIBA IZLETNIK VSAK MESEC NOV MEDNARODNI DANCING PROGRAM ob 23 uri, razen v nedeljo HOTEL CELEIA ZA DOMAČINE, IZLETN KE. POSAMEZNIKE I SKUPINE HOTEL CELEIA V Celju ob glavni cesti TEEDNIK - Uredništvo in uprava Celje, Gr^orčičeva 5, poštni predaj 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK Časopis je ustanovil okrajni odbor Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »NaiSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik« (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski teflnik«. S 1. januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, gmarje pri Jelšah in 2ale FEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: <5P »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« (3elje. in kliSeji: CP »DELO«. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne števili 60 par (60 starih din) letna naročnina 30 novih (3.000 starih) din, polletna 15 norvih (1500 starih) din, tujina 60 (6.000) Tekoči račun: 507-L1280 — TELEFONI; Uredniiti 23 69, maU oglasi in naročnine 31-05, ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09 CELJSKI TEDNIK