Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Doioajake Novice" na-leto 1 gld., za pol leta ÔO kr. — NaroĚnino in dopise tisniti dati, pUéa za dvostopno petit-vreto 8 kr. za sprejema J. Kralec V Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. v obrambo dolenjsfeih vinogradnikov. V 10. Žtevillii nKodolJiiba", katerega hvala Bogu ne bere mnogo naSih ijuili, z {ltié2]. nov. t. ]. iiabaja se dopis „Z Dolenjskega", kateri se od be,sede do besede tako-le glasi ; „Z Dolenjskega, 15, novembra, (liaznote-rosti.) Malo je pri nas vins, jako malo, a vendar ga imajo vinttki trgovci ua p;-od*j kolikor ça kdo hoće. Kar ni rodila trta, so pa dobi kje drngod, O vodnjakih iie govorim, ťSo prav mnogokateri vinogradnik pridda viniike kapljice uajveé v vodnjaku, ampak o jabolènikn in o tepkovcu govorim, katerega po nekod kar v velicih «odih vozijo v zidanice. To ni pošteno îo ni dobro. Vinaki trgovcc, ki pride tako ali tako bolj poredkoma v nase oddaljene kraje, kateri ne Iclíé ob '^fileKnici, He dá jedenkrát opehariti, drugikrat pa ne Teč, in Će dobi epačeno blago, opravlja veti kraj po Bvetn in ga razglasi, kakor bi ondn živeli sami zanikemi Ijadje. To je pa vinogradnikom samim v najvećjo škodo, ker piidcjo s tem ob dobro ime. Toda tako ue delajo sanio vinogradniki, ampak vtie bolj Se krčmarji, io prava redkost je po nekaterih krajih na Dolenjskem, da dobiš pristno vinsko kap- ljico- Nekatera okrajna glavarstva se že pripravljajo, da na podlagi obrtnega zakona tej nepravilaoati storé kuuee. Kakor ânjemo, u&čelo so bodo uradno preiskovanje vina, katero točijo krčmarji bolj široke vesti, a kogar bodo zasačili, da prodaja spaâeno blago, kaznovali ga bodo Btrogo. Tako jo prav, zakaj tisti, ki prodaj ujo tako biago, delajo očitno škodo poštenim gostilničarjem . . V.sak Dolenjec, kateri lo bere moi'a paí ostr-iiieti ter iisklikniti : Kaj pa to V Kje tiři neki tisti Doleiije<', kateri je v Ptami o svoji domovini, o svojih rojakih svetit kaj tacega objavljati. Ta dopis je zgolj liudobiio obrekovanje doleiijskih, že tako po ti'iiii UKt, perotiosperi ter toži nesrečnih lindo tepenib vinngradnikov. Za to veleva nam poštenje, v njih obrambo par besedi spregovoriti. Gospod doftisnik, kje pii so tisti vinski trgovci, kateri iiiuijo kolikor hořejo vina na prodaj, dasi se je — kar je žal istina ~ na Dolenjskem letos malo, da jako malo vina pridelalo? Mi poznamo na celem Dolenjskem dan danes le jednega vinskega trgovca v osebi gospoda Ignacija W u-tsclier-ja v Brezovici pri St. Jerneji. Ta uiož je poznat povsod za jako poštenega vinskega Kako se sloni usmrtujejo? {\7. Kodiovegft glftsilii ia živiiiD-zdravilfitvo.) Znano je, da nřaka slon visoko starost, zlasti na prostem, kakor tudi, da se dá udomačiti in privaditi ilovekn, da je kakor vsaka druga domača žival. TakoŠne udomačene slone pripeljajo T menažerijah tndi k nam v Kvropo. Toda zgodi se vĚasi, da so ti sloni v menažerijah znoreli, ter zaieli razsajati. Ker so grozno močni, so taki zbesiieli sloni nevarni življenju mnogih ljudi, ki imajo ojiraviti z njimi. Ne kaže torej druzega, kakor tako^no nevarno žival spraviti s poti. Toda kako? to je bilo glavno vprašanje. Svinja, krava, konj se ujame, pa se zakolje — to je celó nekaj lahkega; a težavno, moèno težavno in nevarno pa je ugonobiti slona. Podajemo torej tukaj ojdse nekaterih slučajev, kako so sloni znoreli in kako težavno je bilo usmrtiti jih. Iz tega bodo razvi-deii čitatelji resnico povedanega, da umoriti slona nt nobeden vsakdanji ali lahek opravek, a to še takoSnega, ki je deloma že udomačen v menažeriji. Prvi znani slnčaj pripetil se je dné 1. mar-cija 182t). v Londonu. Slon samec bil je največji, kar jih je doslej videla Evropa. Bil je 21 let star, i l čevljev visok in 80 centov težak. V poslednjih petih letih vzbujal se je v njem po-gostoma spolni nagon. Da bi mu ga zadušili, podajali so mu vsakovrstna zdravila, ki pa niso vsikdar dosti koristila. Ker torej proti slonovému divjanju ni bilo nobenega sredstva več in tudi zdravil več sprejemati m hotel, sklenilo se je, da se mora žival končati. Pněli so toraj vojaki in že so ustrelili sto krogelj v njegovo glavo, pre-(Ino je slon dal pokazati ua sebi, da ga boli. KoneČno prodrla mu je jedna krogla pod levim ušesom v možgane. Sedaj so zažarele slonu oči kakor dve baklji ; jezno je stresel glavo, ter zagnal se naprej v svoji kletki, ki se je deloma podrla. Bati se je bilo: slon bo vsaki Čas zbežal iz ograje. Pri ograji zasadil mu je jeden iz stražnikov me6 trgovca, kateri je povsod na tiajboIj.Šera glasu posebno pa se ita Koroškam, kamor skorej izkîju-Èivo trži. Kje pa so ostali vinski trgovci kje? Gospod dopisnik. Vi pišete, da niiiogokateri vinogradnik pridela vinske kapljice največ v vodnjaku, in da po nekod kar v velikili sodili vozijo jabolčnik in tepkovec v zidanice. Za l>oga, kaj ste Vi tak strokovnjak, da mislite, da iiadostuje kar vode v vino, oziroma mošt namesati, da ae potem za pristno vino proda, kaj? Ze tako je letošnje dolenjsko vino vsled peronospere, toíe, in poznosti zorenja grozdja bolj slabostiie narave, kakšno bi pa §ele bilo ako bi se mu jo Vasili nazorih voda primešala? Vsak otrok bi moral tako stanjšano vino koj po njegovi slabotnosti spoznati, in kdo bi ga neki kupil? Gotovo niliříe. Tako nespametno ravnajoč vinogradnik moral bi svoje vino paČ sam popiti. Tako brezumni pa dolenjski vinogradniki vendar še niso, da ]»i si Se ta mali vinski pridelek, katerega imajo, toliko z vodo spridili, da bi ga potem ne mogli v denar spraviti, ampak ga morali sami popiti. To je pa istina in Čast dolenjskim vinogradnikom, da so se vsaj nekateri med njimi vže v toliko spam-tili, da ne dajejo veČ poslom in delalcem, (kateri po stari, pa kaj negospodarski navadi, po Dolenjskem dosti preveč vina piti dobodoj dandane.5 kaj dražega pristnega vina piti, ampak vinčka dobljenega na ta način, da na tropine vode nali-jejo, kateri še ziiabiti nekoliko sladkorja dodado, ali pa âe to ne. O tem skozi in skozi hvalevrednem ravnanju nekaterih dolenjskih vinogradnikov je prej ko ne g. dopisnik kaj klenkati slišal, ter v svoji strokovnjaški modrosti kar sklenil : aha, dolenjski vinogradniki mešajo vino, oziroma mošt z vodo. Ali je pa pošteno, ali je utemeljeno zaradi tega majhnega gospodarskega napredka vse dolenjske vinogradnike ob dobro ime pripravljati, jim javno v časniku goljulijo očitati'^ Gotovo ne, nikakor ne, ker naravnost nesrannio je to. [ta bi dolenjski vinogradki, po nekod kar v velikih sodih jabolčnik in tepkovec v zidanico vozili, tudi ai res. Tega ni nihče videl, najmanj pa še gotovo dopisnik „Kodoljubov". Res pa je, da so dolenjski vinogradniki, tam kjer imajo dosti sadnega drevja, in kjer je letos .sadje dobro obrodilo, sadje v zidanice znosili ali zvozili, da so ga tam, kjer imajo potretine kadi, stiskalnice i[i sode — v mošt podělali. Zakaj bi to pošteno in dobro ne bilo, he? To je (Sisto pošteno, zopet vse hvale vredno. Da je kak vinogradnik sadni mošt z grozdnim mostom pomešal, to je mogoče. Vsi dolenjski vinogradniki pa tega gotovo niso storili, kajti vsi dolenjski vinorodiii kraji, žali lîog ! niso tudi bogati sadja, in Se celo tam, kjer je dosti sadja, nimajo ga navadno vsi vinogradarji kar skraja, ampak le nekateri. Zakaj torej vse po-gnbljati, vse brez izjeme, celo Dolenjsko pognb-Ijati? Vidite gospod dopisnik, to ni pošteno, to ni doltro. In koneČno, a i smatrate res za tako velikansko napako, za tako veliko nepoštenost, ako kdo grozdni mošt sè sadnim pomeša? Vi gospod dopisnik v svoji strokovnjaški modrosti da, pravi strokovnjak, kateri z vsemi današnjimi faktorji računi pa nikakor ne. Letošnji grozdni mošti bili so na Dolenjskem, in sploh povsod, kjer je leronoapera razsajala, in kjer se jej ni skrop-jenjem v okom prišlo, hudo kisli, Sadni mošt, osobito ])a hruškovec, bil je pa povsod kaj dober, odločno povedano, boljši kakor marsikje grozdni v stran, vsled česar je zbežal slon nazaj. Dve uri je trajalo streljanje in l50 krogelj je že tičalo v slonovém životu. Sedaj še le je postal slon miren ; njegove noge so se začele tresti ; jeden izmed stražnikov prehode njegovo drobovje, da bi učinil konec njegovim mukam. Pri raztelesenju se je našlo, da je imel srce prestreljeno in več krogelj tičalo je v njegovih ledvicah. Da so usmrtili druzega slona 1, 183B. so se poslužili njega lastniki strupa. Ta slon, samec, pripeljan iz Indije na Angleško in potem na Nemško, začel je pojavljati v 14. letu močan spolni nagon, čegar posledica je bila, da je svojega stražnika pritisnil k steni in vrgel si ga pod noge. To je bilo vzrok, da so ga ostrupili. V ta namen se je uporabilo 10 unČ modre kisline (Blausiiure) zmešane z eno četrt ruma in z eno četrt funta sladkorja med pijačo. Ko je popil nekoliko, padel je takoj na tla, pa čez nekaj minut skočil zopet po koncu. To je ponovil nekolikokrat, dokler po 1 in pol ure dolgem sto kanja ni prenehal dihati. Ta slon bil je okolo 10 čevljev visok in 00 centov težak. Tretje znano usmrtenje slona vršilo se je zopet s smodnikom in krogljami. Ta slon začel se je v svojem 23. ietu kazati jako nevaren ljudem in drugim napravam, katere je razdiral Bil ie vedno pripet na verigah, toda v jezi je raztrgal jedno iz verig, vsled česar se je sklenilo, da se mora usmrtiti. Poprejšnjega dne so ga hoteli še s tobakom, žganjem, pivom in morfijem nekako omamiti pred smrtjo. Na večer pa je raztrgal še poslednjo verigo, toda ostal čez noČ precej miren. Na taksno otrovljenje že^ ni bilo misliti. Odločili so toraj, da ga ustrelé. Šest karabinov, med temi dva težkega, indijskega kalibra, metalo je vanj svoje kroglje in sicer v prsno steno. Grozno tule je begal slon semter^'e po ograji, ter naposled pal na sredi hleva na tla. Ta slon je tehtal okolo 7000 funtov, ter bil 8 čevljev in 10 palcev visok. motít. Da, irditi se upamo, da bi gospod dopisnik sani, letos vsako s liruskovcem pomeSano grozdno vino veliko rajši pil, kaltor pa pristno gTozdno vino. Saj paž sam trdi, da so vinski trgovci, torej ljudje, kateri se morajo po svojem poslu, to je kakor vinski trgovci, pri vinu pai spoznati, pomešano za pristno kupili. Sicer smo prepričani, da bi g, dopisnika v ne iiiajhiio zadrego spravili, ako bi ga prosili, naj nam navede takih vinskih trgovcev. V njegovi domišljiji so, ne pii drugje. Konečno pa še nekaj. Ali ste Vi gospod dopisnik res tako slepi in glulii, da ne vidite — saj ste vender na Dolenjskem ! — in ne slišite, da so našemu vinarstvu zaradi trtne uši ure že odštete? Ali ne veste, da v dobrih desetih letih pristnega grozdnega vina niti veČ ne bode, alt pa vsaj tako malo, da ijode za liter 60, 80 kr. ako ne še veě treba šleti? A!i ne vidite in ne slišite, kako si naša e. kr. slavna kme-tiáka družba, kako si vse kmetiške podružnice, kako si vsak posamezni previdni gospodar prizadeva sadno drevje, kar le mogoče hitro in v veliki meri zasejati, ker le ono nam bode pruv v kratkem říasu skorej jedino alkolioUÊno pijaSo dajalo, akt> se ne bodemo hoteli le s šnopsoni in pivom zadovoliti. AH vsega tega ne vidite in ue slišite, da zdajšnji takorekoě preliodni stadij tako ojstro, lako strokovno čisto neopravičeno javno po časniku obsojujeteV Kaj bodeie pa še le potem storili, ko bodeino prisiljeni sam sadni moit piti, ali pa ako tega hoteli ne bodemo, le po pivu, šnopsn ali pa „svezdnemn" iabrikatii segati? Kaj da krčmarji po Dolenjskem / vinom počnň, ne bodemo razpravljali, le toliko pa hočemo, da moramo izreči, da je tudi o njih po dopisniku „Kodoljuba" dosti prehuda, dosti pre- neopravičena sodba izrečena, in da imajo tudi oni vež Jfakor dosti povoda, svoj glas proti takim in jednakim objavam osebnih domišljij povzdigrdti. Pa konČajmo takole; Vi gospod dopisnik, ste s svojim nepremišljenim, domisljivim dopisom dolenjskim vinogradnikom več škodovali, Vi ste jim bolj, stokrat bolj dobro ime oskrunili, kakor bi si ga sami, ako bi resíÉično vsi skraja tako ravnali, kakor si Vi to domiíljujete. Za to, ako ste res za blagor Dolenjske vneti, ravnajte previdnejše — mointe! V Londonu morala se je 1.25 let stara samica vsled neozdravljive rane na nogi usmrtiti. V to svrlio izbral se je strup. Sklenilo pa se je slona s kloroibrmom omamiti in potem v nezavesti vbrizgiiiti nm strupa v želodec. V la namen se je pripravilo O unč modre kisline, ki^se m» je z brizgalnico vbrizgniia v želodec. Žival je ležala tri četrt ure mirno, a potem ko jo je stražnik zbudil, Čutila se je po strupu popolnoma dobro. Na to se je dalo slonu še dve drahmi strihnina, pa pretekli sta dve uri in slon je vstal takoŠen kot poprej. Druzega dné se je otrovanje začelo vnovič, a zopet 9 prejšnjim vspehom. Naposled se mu je ustrelila kroglja iz puške pod uho in kri začela je curkoma liti iz rane, ki pa seje zama.šila, a potem zadostno razširila, da se je kri odtekla, ter žival prestala dihati. Ta slon je bil nad 3000 kilogramov težak. (Konec prihodnjič.) Kranjskim ribičem. Novejša postava o ribarstvu za Kranjsko z dné 18. avgusta 1888, objavljena v deželnem zakoniku 18, septembra !8t)0 št. If!, je razven do-ločeb zastran ribarskih okrajev, kateri še niso določeni v vsem drugem obsegu že od 4. oktobra !, ]8i)0 v veljavi. — Važn^yše reči liočemo iz nje ribičem v sledečem naznaniti. Sleherni, ki ribe ali rake lovi, mora imeti izkaznicro, da ima pravico lovili. Te izkaznice so; ribolovflki !i.si za lastnike in najemnike vod, katere dobijo pri okrajnem glavarstvu in pa za ribiče v službi, za katere njih gospodarji napravijo te liste. Vsi drugi morajo imeti ribolov-ske knjižice, katere se dot>ijo sedaj pri c. kr. kmetiški družbi v Ljubljani (potem pri odboru ribarskih okrajev, kadar bodo vetanovljeni) za tri goldinarje na leto. V te knjižice si pridobijo potem še vpis pravice za ribolov od lastnikov ali najiunnikov tistih vodil, v katerih hočejo loviti (§ G(>.) Prepovedano je rabiti pri ribolovu dinamit in druge razstreljive tvarine, dalje ribolovne omotne jagode (omoticoj, čibuluha in jednaka omotna sredstva (§ 57). — V šumih Qezovih) in zatvornicah se vse ribolovne pletenice fkoSi, pasti) in druge priprave, v kojih se ribe same vlove, ne smejo nastavljati (§ 58). Hibiču je dovoljeno tiste divje živali, katere so ribam znatno škodljive, v svoji ribji vodi ali neposredno ob nji vselej in na kakorSen koli način loviti ali pobijati, toda ne streljati in ne zastrupiti. Med temi živalmi ostane vidra, katero ribič dobi, njemu; vse druge živali, katere ribič vlovi ali pobije, pa so lastnina lovca zverijadi in njemu na razpolago (§ 53). Č en I, izvršilnega ukaza deželne vlade dné 18. septembra 1. 1800 deželni zakonik št. 17 našteva jse te ikodljive živali imenoma. Clen II istega ukaza prepoveduje loviti : I. postrve vseh plemen od 1(>. oktobra do 15. januarja, 2. lipane in sulice od L marcija do 30. aprila, 3. karpe od 10. maja do 15, junija, 4. mrene od 1. maja do 15. junija, 5. žlahtne rake in sicer te-le: a) samce od 1. novembra do 31. januaija, b) samice celo leto. — Rosčaki niso v nobeni prepovedi: Člen IIL našteva imenoma vse tiste vode s postrvami, v katerili je od 1(1 oktobra do 15. jaimarja vsakoršni lov popolno prepovedan. Na Dolenjskem so pod to prepovedjo sledeííe vode ; 22. v Sapoti in nje dotokili od trSkega jezu v Radeiali gori ; 23. v zgornjem okraji ViSnjegor-skega potoka od mlina pod Stransko Vasjo gori ; 24. v Zatiškem potoku od državne ceste gori; 25. v Krko od izvira do Dvora; 2(i. v Težki Vodi od prvega jezu nad izlivom gori, kakor tudi v nje stranskili potokih ; 27. v sveto-krizki Sušici od prvega jezu nad izlivom v Krki gori ; 28. v MalenSkem potoku od mostu v Maltuicah gori; 2^). v Studeni pri Kostanjevici od prvega jezu nad izlivom v Krko gori. Člen V. ukaza prepoveduje: 1. ribe pod ledom ubijati ; 2. trnke po dnevi ali řez tioé nastavljati, toda le takrat in tam, kedar in kjer je to od okrajnega glavarstva posebno zabj'anjeiio; 3. porabo mrež, sakov, vrš, košev in vseli drugih takoSnih priprav, ako nimajo njih okenca ali lukuice v mokrem stanji (pod vodo) siedeèo mero pri lovu rib: A) najmanj 4 centimetre na visoki strani v cvetero-kotu v sledečih vodah na Dolenjskem: v Savi od Medvod navzdol, v Krki od Dvora (Fužin) navzdol, v Mirni in vseh pritokih teh rek, kateri bodo z njimi vred v ribarski okraj združeni. — B) najmanj 3 centimetre na vsaki strani kvadrata v vseli drugih vodah na Dolenjskem. — Pri lovu rakov: C) najmanj 2—5 (dva in pol) centimetrov na vsaki strani kvadrata. Do 4. oktobra 1. 1890 so bile gosteje mreže, sahi, vrše, koši dovoljeni. Od tega dneva pa ne vei. — Ribičiimajo Će z zimo ias sivso pripravo splesti in napraviti z okenci, kakor jih nova postava zahteva. Kdor bo z gostejšo ribe lovil, bo kaznovan in ro^bo zgubil. (;len Vil. prepoveduje, katere ribe in raki in kedaj se ne smejo na prodaj imeli, ne prodajati, ludi ne v gostilnah ponujati ali oddati. Pod to prepovedjo so: 1. tiste ribe in raki, katere ao T členu IT. naštete za tisti čas, kateri je tam naveden, da se loviti ne smejo; 2. ribe in raki, kedar se sicer smejo loviti, pa nimajo sledeče dolgosti ; PotoSna postrva 24 cent. ; jezerska postrv 30 cent. ; lipan 30 cent. ; sulec 54 cent. ; karp 32 cent, ; mrena 35 cent. ; šSuka 35 cent. ; podvést (podlest) 30 cent. ; platnica 30 cent. ; samec žlahtni rak 11 cent. — Hibe se merijo od koiiea glave do konca repne plavuti, raki pa od trna na celu, do konca stegnenega repa. Deveti oddelek postave določuje v §§ 70 do 86 o prestopkih in kaznih. Kazen odmeri okrajno glavarstvo od 5 do 100 goldinarjev ali od 1 do 20 dni zapora. Poleg kazni zgubi orodje, katero se je zoper prepoved rabilo, ribe in raki, katere so se zuper prepoved vjele ali prodajale. Te kazni zadenejo lastnike in najemnike vadil in njih ribiče, tedaj ljudi, ki imajo pravico loviti. Ostreje kazni pa dobe tisti, kateri takih pravic nimajo, kateri kradejo. Te obsoja kazenska sodnija. Poprejšna postava o ribarstvu za Kranjsko z dné 25. novembra 1880 in ukaz deželne vlade z dtié 28. decembra 1881 sta razveljavena. Sedaj ni več prepovedano ribe bosti in streljati; tudi ne v obče trnke nastavljati, Če okrajno glavarstvo nastavo trnkov ni posebno prepovedalo. Vse to je tedaj po novi postavi dovoljeno, pa )e ribičem s pravico, ne pa tatovom. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Ko 10 naši bralci dobili zadnji Ust v roke, se je bila ože zgodila v dunajskem državnem zboru DekakoTa reč, katere bi mi ne bili nikdar pričakovali iz nst ministra ustavne Avstrije. Pofllanec Klon namreč jev jamem govora stvarno dokazoval, kakove krivice ise godé Slovencem po Koroiikem, ? Trstu itđ. ker se jim ne dajo sloveoke šole, kakoršne zahtevati imamo pravico po natornih in državnih poBtavab. Naučni minister Ganč je odgovoril tabo osorno in razžaljivo, da je bilo vse osupnjeno; kar odbil je Blovenake šole za Koroško, Čeě, da so prošnje za tako šolo le umetno osoovane od „katoliškega političnega in gospodarskega društva za Koroško!" Govoril je kakor liberalni Nemci; zato so mu ti tudi glaano pritrjevali — ali konservativni poslanci in Mladočehi ao izražali največo nevoljo. Poslanec Šuklje pa je odgovoril ministra v krasnem a mirnem govoru, kar je zbsIužU. Čadil ae je po pravici, kako more avstrijski minister tako prezirati pravice enega naroda, dasi so mu po postavi zagotovljene ; kajti postava naravnost določa, naj se vsak narod v ljudskej šoli izobražuje v maternera jeziku. Sklenil je g. profesor govor s temi-le besedami: ,Mogoče, da naa čaka boj. Mi se ga ne bomo branili; mi bomo boj prevzeli brez lahkomiselnosti, toda tndi popolno hladnokrvno. Ta se spomnim besed Kalderonovih : ^čast je svetišče duše in duši gospodar je Bog." Zato, gospôd» moja, bomo mi slovenski poslanci tako delali in vse svoje ljudstvo bomo imeli na svoji strani. Delali bomo tako, kakor nam veleva naša ná-rodna čast, — drugo prepustimo Bogu; upamo pa, da Bog ne dopusti, da bi propal naš vrli narod!" Gospod posI&Dec KIqd íq Šukíje Bta zahtevala katoliško in slovensko ljudsko šolo, prro je preslišal, dmgo pa kir odbil gospod miuister. Levičarji so pričakovali, da bodo Slovenci Tsled tega izatopiU iz konservativnega Hohemvar-tovega kluba, Čig«r nasledek bi bil, da bi ti liberalci prišli do vlade. To bi bilo ;a nas toliko kakor zopet trpeti še veče zutiranje nekaj let. Ali kaže se vendar, da ae to ne bode zgodilo. Slovenci niao izstopili iz kongerTatirnega kluba, ker 80 nemški konservativci precej ořicno povedati, da se popolnoma strinjajo z nami gledé na áolsko vprašanje — Poljaki pa doslej áe «e gredťS liberalcem na limanice. To so pokazali, ko ao glasovali zoper nekov predlog Plenarja, vodje nemških liberalcev. Brez Poljakov pa Nemci nimajo večine. Levičarjem tako diâé ministerski stoli, da je eden iamed njih, Menger po imenu, celo zagotavljal, da bi Slovanom radi dovolili tri Četrti tega kar zahtevajo, ako pridejo oni do vladanja. Mi pa mislimo pri tem le n» ježa, ki je lesico pre-prosil, da ga je vzela v toplo svojo luknjo — % jo po tem iz nje prepodil. Delegacije bodo baje dovršile svoje delo dné 3. decembra. Govori se v njih tudi, bode-li mir ali vojna. Sploh je mnenje, da se to nikakor ne dá določiti. Vse države zagotovljajo, da so miroljubne — ali vse se oborožujejo. V českem deželnem zboru imajo še Staro-Čehi večino. Govori se pa, da se bodo ti odpovedali poslanskej Časti. Pri norih volitvah bi gotovo Mladočehi dobili večino. Kaj je novega po širokem svetu? Francija se Še vedno rada zadeva ob katoliško cerkev. Nadškof v francoskem mesta Aist je razžalii ministra bogočastja, ker se je potego-goval v dveh pismih za pravice sv. cerkve ob priliki, ko so Italijani v Eimn tako grdo napali francoske romarje. — Da si ga je izvrstno zagovarjal njegov odvetnik, da-si je nadškof kazal, da je moral tako ravnati kot katoliški škof in Francoz, ga je sodišče vendar obsodilo, da plača SOOO frankov kazni in pa sodne troške. V Braziliji v južnej Ameriki, smo djali zadnjič, ni mira, odkar so spodili cesarja. Kes se je vzdignilo nekaj pokrajin zoper vlado. Predsednik je primoran odstopil. Osnovala se je nova vlada; ali govori se, da zopet prêté nemiri in npori. Nesrečna dežel», ker v njej vladajo prostozidarji I Rusija dela povsod nt to, da katoliki prestopijo v pravoslavno vero. Preselilo se je na Easko 15.000 Čehov; od teh je vže 9000 prestopilo v razkolno vero. Šol nimajo čeških — ampak ruske. Ruski državni minister Giers je bil obiskal laSkega kralja, od tod pa šel v Berolin, kjer ao ga kaj prijazno sprejeli. S cesarjem Viljemom se je pogovarjal samo 20 miont. Piâc se nam: Iz Toplic pri Smarjeti. — Da se naši To-pliČanje radi tožnjejo, o tem molčim; poročati hočem le o krilatih pevcih, preljnbljenih ptičkih. Kako polje veselja srce človeka spomladi, ko se sprehaja t prebnjeni naravi po zelenih gozdih in gajih, kojim tako lepo pristoji nov plašč. Eako blagodejno vpliva na nas streži zrak! Kako lepo se razlega iz pod dreves pod nebo raz goro t doli v raznih akordih vbrauo petje ljubkih ptici Eako lepo je opazovati njih spretno kretanje in škakljanje od vejice do vejice, od drevesa do drevesa ! Kako veselo je gledati njih pridnost pri nabiranji suhih bilk, listja maha in perja t Ena hoČe drugo prekositi, ter napraviti mehkejše gnezdo za nežni zarod. Oj, kako lepa je narava, kako lepo soglasje je v njej ! Človek glej in občadaj modrost stvar-nikovol Oj ne predrzni oe poseči vmés s kruto roko in ne uniči tega lepega reda, tega soglasja I Tvoja roka naj ne razdira, kar je napravil Bog, Ker to bi bilo pregreSno. Ko bi tndi ne bilo, bilo bi vendar grdo in neusmiljeno. Zdi ae skont nemožno, da bi se naŠel tak surovež, tak pre-drznež, ki bi malomarno razdiral božje naprave; a vendar se dobi. Dokaz so ml razmetana gnezda in mladiči, koje sem našel v gozdn. — Kdo neki je bil tako nensmiljen in kaj mtt je hasnilo? Uže radi ljubkosti teh prijetnih pevcev bilo bi grdo, surovo moriti jih, ako pa pomislimo, kolika koristi ima človek od njih, kaj naj rečem potem? Tak trdoarčnež naj vendar pogleda, kako marljivo iščejo gosenic in drugih mrčesov po drevji, menim da potem ne bode moril svojih dobrotnikov. Pa ne le mladičev tndi starih ne zatirati, ne mučiti! blišal sem pripovedovati moža, ki je jeseni vdaril z bičem pastaričico ali treso-repko, koja je pobirala črve iz brazde. Ko je oral drngo leto, prišla je zopet pobi^t. Ko jo mož natančneje pogleda, vidi, đa ima zlomljeno nogo. Spozna, da je to ista, kojo je on vdaril pred letom. Žal mu je, smili se mu ptičica, ter sklene, da ne vdari nikdar več uedolžne živalice. Da bi g« T slednjem vsi posnemali! Oj ravnajte lepo s krotko živalico 1 Po zimi, ko ne dobe dovolj hrane, polagajte jim zrna oa okna ali kamor vže I S teu si vzrejate pridnih delavk za spomlad. S Suhora na Belokranjskem. — Kes nimam kaj posebnega povedati — vsaj veselega ne — ali nekaj bi vam vendar-le rad sporočil. Le- ime so pn aas veimoma slabše ; — zlasti Se le-tcâoje ne moremo prištevati k boljšim. Ozimine je malo, grozdje nam rodi slabo, sadja pa ni Ekorej nič. Yino se prodaja dobro, sli novcev l>ode vendar malo, ker js malo blaga. Ni ČTido, da od nas hite zlasti možtvo v Ameriko — doma se živi težko. Ako hodiš po aa^em kraju bodeŠ videl večinoma le Ženske po njivah, hlapca dobiš kaj težka doma — skorej nemogoče je. V eoej reči vendfir-le lahlto po-bralim naâe Amerikance, da ce hodijo v Ameriko kar 3» slepo; poprej jim priokrbe drngi vže tam bivajoči dela, najTëSkrat pa Ee menjavajo t. j. ta prid« iz Evrope v Ameriko, drag; mn prepnsti iToje delo, ter se vrne v drago domovino. Večinoma gre niiadi svet tjekaj z namenom, da se Trne nazaj, prisínžiíši si nekoliko denarja. Zadnji čas oas je saSa hudo tria. Kaj Je tr, ?emo le mi dobro. Na polja sedaj pač ni Ibilo Škode, aH naši vodnjaki — kapnice so se jipraznili, veči del ao morali Snhorčani po vodo akoz! Metliko v Kulpo. !z Franka v Oakoti Severne Amerike. — Predrage mi ,Dol. Niivice" !" Z veseljem sem prebiral Vaš ceajeni lint, dokler sem bil doma, Mto ga tudi aedsj ponaíííti ne morem. Ker je ta list močno razširjtiD rD«d prostim ljudstvom, in iter maraikteri želi «tedeti kaj od Amerike, na-iBteail ďem se ob kratkem nekoliko pcredKti o po-tovaiiju v Ameriko skozi angleško zemljo in kraja kamor sem prišel 29. septembra zvečer sem prišel v Bremen. Ta sem čakal 3 dni, imel sem Čas si mesto ne-iraliko ogledati- V Bremnu je od policije nrejena ;postav& in v vsaki krčmi ua steni pribita tabla, da mora Vijak isceljenec plačati na dau dve in marki, t. j. avstr. denarja okoh 1 gld. 40 kr. Zb, to ima zjutraj kavo, kmh s surovim madom; opoldne juho, meso in krch; zvečer kavo ali čaj, krnh z maslom in potem posteljo; seveđii v^ega 'e toliko dobe, da ga želodec ne tišči. To je v FEski krčmi enako. Dan pred odhodom uaredi krčmar račnn in pri računn se vselej zmoti za kaki dve marki neoziraje se dosti na pcstavo, ^a ne sebi v škodo ampak v dobiček. Mesto je zelo veliko, ali videl sem aamo 3 corkvG, zvoniti sem slišal samo enkrat t 3 dneh, to ie bilo o poludue. Mialira pa, da Bremenča-^om ne zvoni, da M moUU, ampak da vedo kdaj jesti, ker v S dneh nisem videl nikogar moUti. 6. septembra zjutraj sem se odpeljal iz Bre-«ina v Bremerbaven, vozil sem se po železnici kake 2 ari. Opoldne sem šel na Indijo. Peljal sem se proti angleški zemlji. 8. septembra po-poladne ob 5, uri prišel sem v angleško mesto ^Lajt" (iigov. »Lic',) precej sem se po železnici sdpeljal v mesto „Glasgow". Tukaj sem aopet čakal 2 dni in pol. To je veliko mesto, pa ne tako lepo, kakor sem videl druga mesta, ulice so polne smetja in iruzih nečednih stvari ; po mojem mnenja je tukaj uezdiav zrak, ker vedno nekaka goBta amradljiva megla kraj pokriva. Tovarn je polno po mestu, po drttzih mestih sem videl tovarne večinoma zunaj mesta. Po ulicah je polno otrok od 10 — 14 let starih, ki tobak prosijo ia žvečijo, nevem, ali ti otroci nimajo nobenega strahu od svojih stariáev ali kaj je Ž cjimi. Jaz miiilim, da ao to otroci tovaroarških delavcev. 11. septembra sem šel ^opet na ladjo, katera se qState of Nebraska" imenaje. Pred uhodom na ladjo bili smo vsi od zdravnikov pregledani. To je je zares velika ladja. Bilo nas je na njej čez 1200 daš, večina Angležev inRuacv; poveri pa smo bi;i večinoma kiistjaai in tudi Židov je bila precejšna svota. Židi so bili prava nesnaga, zmiraj so se zmirjali in tepli. Celi èm, kar sem bil ua morji, je bilo mi>rje precej mirno, le noč med 16. in 17. aept. je bila siraána. Bil je hud vihar, naša barka se je zibala, kakor kaka bilka, valovi BO treskali ob barko, da sem večkrat mislil da se je razbila. Zares bil je strah in groza, resničen je pregovor ki pravi: „Kdor ne zna moliti, mora na morje iti". Dne 23. sept, proti poldneva zagledali smo zopet suho zemljo „New-York". Precej zvečer sem se odpeljal iz New-Yorka. Vozil sem se dva dni in tri noči brez prenehanja naprej. Dne 26. sept, sem ne pripeljal v Št. Paul T Mianesoti. Tukaj sem Čakal od 8. ure zjutraj do 6, ure popoldne- Dne 27. sept, sem prišel na kraj, kamor sem se uamenil. Dežela v ktero sem prišel imenuje se Dakota in kraj imenuje ae Frank pri Webstru. Pred 8 leti QÍ bilo tnkaj še žive duše, zdaj pa biva nad 80 družin in sicer so sami kristjani ; nesložui so pa tako, kakor kozji rogovi v torbi. Imamo dve cerkvi iu pod eno cerkev spada kakih 20 dražin în pod drugo kakih 00. Mil. prevzv. g. Škof so odloČili, da nng bo sv. maSa pri tej cerkvi, kjer je samo 20 družin. Nato se je onih 60 družin močno jezilo zaradi take naredbe in nočejo zdaj nič priti k tej sveti maši, niti k prejemanju svetih zakramentov, oni so prav odpadli in popolnoma ae odtrgali od svete cerkve. Dné 28. oktobra pridejo zopet milosti, gosp. škof k nam in bodo, ako bo mogoče zjedili odpadnike z nami. Sv, mašo imamo ^amo vsak mesec enkrat, pridejo dahovnik iz Webstra maševat. Zemlja je tnkaj rodovitna, kmetji pridelajo po 1200 mernikov pSenice, pa nič ne gnojé. Njih hiše so lesene kakor todi obe nerkvi. Tnkaj ni niČ zidanega. Webster je mesto in ni eae hiše zidane, ampak vse je leseno. Tukaj ni kamenja, tudi drevesa ni prav nikakovega, kmetje še za njih slabe hiše od dalei les naročijo. Živine ima sam en kmet pa 60 do 70 glav. Gledé jezika so na-seloiki skoraj sami semški O^ri, kedar govoré skoraj polovico aDgleškib besed mešsjo, zato jih je te^o razameti. lakaj eo taji Lu^' vetroň ia mrzli, Tže se je oam 5. oktobra saeg pokazal. Sploh tukaj je lepa in dobro žirljeuje, aama mrzel in dolgočasen kraj. DomaČe vesti. (Duhovake spremembe.) Ć, g. Feliks Eavodnik, tapiteijski vikar t Novetn Mesta pride za kapelaaa pri sv. Jakobu v Linblj&ni, — C. g. Martin Nemanič, pride iz Kostanjevice s;a kapelaaa v Spodnjo Idrijo. — G, g. Ivan Čo-derman iz Mirce Peči za kapelana r Eibrtico, na njegovo mesto pridenovomaânik č. g- Pfajfar, (Javna dražba.) V sredo doé 2. decembra bode se v mestni pisarai od 10.—12. ure dopoldné potom javne dražbe oddalo: 1. odgoaeka hrana za leto 1892, 2. odgonska prevožnja za leto 1892 in 3. meatn« vožnja peska in leea za leto 1892. (PreŠirnov večer,) katerega je priredilo „Dolenjsko pevsko droHvo" v soboto dné 28. nov. ni bil tako obiskan, kakor bi bilo želeti. Spored je bil izboren in so se tudi vse pevske točke dobro pele; najbolj je dopadel Kfedvedov mešan zbor nKazaj v planinski raj", kateri se je moral ponavljati ; v obče so žele vae tožke sporeda odobravanje od malo zbranega občinstva, kar je bilo posebno čntiti, ko je ves zbor na odrn bil. („Dolenjski Sokol") imel bode svoj obi-iSajni „Miklavžev večer" v aaboto dné 5. decembra T tukajšnji čitalnici. Na sporedu bode petje, pri katerem sodeluje iz prijaznosti „dolenjsko pevsko društvo" ; sv. Miklavž sè spremstvom ter bode obdaroval deco. — Vstopnina za osobo 15 kr.j za obitelj 30 kr. — Častite rodbine, katere želé svoji deci po sv. Miklavžu kaj podariti, naj blagovolijo isto poslati čitalničnemu alcgi, ter □aj blagovolijo natančno napisati naBlov komn se ima izročiti. — V nedeljo dné 6. decembra ob 11. uri dopoludné pa bodo obdarovan» ubožna Šolska deca v čitalnični dvorani in sicer 12 dečkov in 12 deklic in to od darov, katere so tukajšnje gospé blagovolile nabrati. (Čudno jesen) imamo, po dolgem lepem rremeitu, nastopilo je nekolika mrzlo, zatem pa zopet gorko, mej dežjem, gromom, strelo in točo. (Pri občinski volitvi v Mirni Peči) je bil izvoljen za župana Jos. Krivec iz Dobja, za odbornike J. Bar tel j iz Mriae Peči, A. Somrak iz Dol. Vrhovega, Jos. Dragan s Ilmel-čiča, Franc SukoviČ iz Dol. Olobodola. (Odbor Kranjske podružnicev Kostanjevici) je imel 26. novembra t. 1. sejo. Obravnavale so se razne reči kmetijstvu v korist. — Sostavil se je tudi program ali dnevni red za občni ^bor, ki hode dné 17. decembra t. L ob 1. uri v Kostanjevici. Vabijo se s tem vti Častiti gosp. udje k temu občinskemu zboru. — Takrat bo tudi volitev novega odbora, plaSevanje letnih doneskov ter razui nasveti in pogovori, (Podružnica sv. Cirila in Metoda za kostaa;eviâki okraj) ima svoj redni občni zbor dné 17. decembra t. 1. v prostorih bralnega društva kostanj eviškega. Začetek ob petib popoldné. Vspored ! 1. Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika; 3, poročilo blagajnika; 4. volitev dveh preglednikov računa; 5. volitev novega načelništva; 6. volitev podružničnih zastopnikov za 'glavno skupščino; 7, shodni predlogi. K obilni udeležbi vabi vse ode in one, ki Želé na novo pristopiti najnljudneje načelništvo. („Bralno društvo" v Kostanjevici) priredi dné 8. decembra t. v društvenih pro-atorih „Preširnov koncert" a precanimivim vspo-redom ter s sodelovanjem svojega moškega in mešanega zbora. Začetek toČno ob sedmih zvečer. Na ta koncert so vabljeni najuljudaeje udje in neudjfl. Vstop za nde je prost. Ncndje plačaj« ZA oaoho 50 kr. in za obitelj 1 gld. Odbor. („Bralno društvo" t Kostanjevici) ima svoj redni občni zbor dné 17. decembra t. L v društvenih prostorih. Vspored: 1. Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika ; 3. poročila blagajnika; 4. volitev dveh preglednikov računi^ 5. volitev novega odbor»; 6. ehodni predlogi. Začetek ob sedmih zvečer. K obilni udeležbi vabi najutjndneje vse ude odbor. (Utonil je) dné 18. novembra v Cerovcu dve ktni otrok Fr. Suša v neki mlaki. (Iz Vinice pri Škocijanu) se nam poroča : Lovec Kondušar po domače Balentiu iz Ško-cijana, ustrelil je v nedeljo 22. nov. belega, mend« planinskega zajca. Od kod se je ta žival sem zatekla, to Bog vedi. Ravno isti dan je pa tndi dobil nekje v hribih vrano čisto bele barve. To ja prav redka prikazen, zato sem vam to sporo Ivan Ću-derm an iz Mirne Peči za kapelana v Kibnieo, na njegovo mesto pridenovomaânik č. g, Pfajfar. (Javua dražba.) V sredo dné 2. decembra bodeae v mestni pisarni od 10. —12. ure dopoidné potom javne dražbe oddalo: 1. odgoaska brana za leto 1892, 2. odgooBka prevožiija sa leto 1892 in 3. mestna vožnja peska in lesa zà leto 1892. (Preširnov veéer,) katerega je priredilo „Dolenjsko pevđko drnĚtvo" t soboto dné 28. nov. ni bil tako obiskan, kakor bi bilo želeti. Spored je bil izboren in so ae tadi vse pevske točke dobro pele; najbolj je dopadel Nedvedov mešan zbor „Naaaj v planinski raj", kateri se je moral ponavljati ; v obže ao žele V8e toČke sporeda odobravanje od malo zbranega občinstva, kar je bilo posebno Čntiti, ko je res zbor na odrn bil. („Dolenjski Sokol") imel bode svoj običajni „Miklavžev veČer" v saboto dné 5. decembra T tnkajSnji čitalnici. Na sporedu bode petje, pri katerem sodeluje iz prijaznosti „dolenjsko pevsko draStTO" ; sv. MikUvž sè spremstvom ter bode obdaroval deco. — Vstopnina za osobo 15 kr., za obitelj 30 kr. — Častite rodbine, katere želé svoji deci po sv, Miklavžu kaj podariti, naj blagovolijo isto poslati čitalničnemu slugi, ter naj blagovolijo natančno napisati naslov komu se ima izročiti. — V nedeljo dné 6. decembra ob 11. uri dopoludné pa bodo obdarovana ubcžna âolaka deca v čitalnični dvorani in sicer 12 dečkov in 12 deklic in to od darov, katere ao tukajšnje gospé blagovolile nabrati. (Čudno jesen) imamo, po dolgem lepem Třemenu, nastopilo je nekoliko mrzlo, zatem pa zopet gorko, mej dežjem, gromom, strelo in točo. (Pri občinski volitvi v Mirni Peči) je bil iivoljen z» župana Job. Krivec ia Dobja, za odbornike J. Bartelj iz Mrino Peči, A. Somrak iz Dol. Vrhovega, Job. Dragan s llmel-čiča, Franc SukoviČ iz Dol. Olobodola. (Odbor Kranjske podružnicev Kostanjevici) je imel 26. novembra t. I. sejo. Obravnavale so se razne reči kmetijstvu v korist. P' — Sastavil se je tadi program ali dnevni red za občni ^zbor, ki bode dnĆ l7. decembra t. i. ob 1. uri v Kostanjevici. Vabijo se s tem vsi Častiti gosp. udje k temu občinskemu zbora. — Takrat bo tudi volitev norega odbora, plačevanje letnih doneskov ter razni nasveti in pogovori. (Podružnica sv. Ciril« in Metoda za kostaajeviáki okraj) ima svoj redni občni zbor dné 17. decembra t. 1. v prostorih bralnega društva koatanjevilkega. Zadetek ob petih popoldné. Vapored! 1. Nagovor predsednik»; 2. poročilo tajnik«; 3, poročilo blagajnika; 4. volitev dveh preglednikov računa; 5. volitev novega naSelništva; 6, volitev podružničnih zastopnikov za ;glavno skupščino; 7. shodni pređlo^^. K obilni udeležbi vabi v3s ude in one» ki Želé na novo pristopiti najuljudneje načelništvo. („Bralno društvo« v Kostanjevici) priredi dné 8. decembra t. 1. v društvenih prostorih „Preširnov koncert" s pre ranimi vim vspo-redom ter s sodelovanjem svojega moàkega iit mešanega zbora. Začetek točno ob sedmih zvečer. Na ta koncert so vabljeni najuljudceje udje in neudje. Vstop za ude je prost. Neudje plačaj» za osobo 50 kr. in za obitelj 1 gld. Odbor. („Bralno društvo" v Kostanjevici) im% svoj redni obČni zbor dné 17. decembra t. L v društvenih prostorih. Vspored: 1. Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika ; 3. poročila blagajnika; 4. volitev dveh preglednikov račun*^ 5. volitev novega odbora; 6. shodni predlogi. Začetek oh sedmih zvečer. K obilni udeležbi vabi nsjnljndneje vse ude odbor. (Utonil je) dné 18. novembra v Cerovot dve ktni otrok Fr. Suša v neki mlaki. (Iz Vinice pri Škocijanu) se nam poroča: liovec KonduŠar po domaČe Balentin iz Ško-cijana, ustrelil je v nedeljo 22. nov. belega, menda planinskega zajca. Od kod se je ta žival sem zatekla, to Bog vedi. Ravno isti dan je pa tudi dobil nekje v hribih vrano čisto bele barve. To js prav redka prikazen, zato sem vam to sporočil. (.Matica Hrvatska") ima v Novem Mestu za svojega poverjenika g. Simona pl. S Î a-doviča, lekarnarja. („Od plnga do krone") izviren historičen roman, spisal Job. Bedenek, je jako ličnu knjiga, katera je izšla v jako marljivem založništvu Ign. pl. Kleinmayerja v Ljubljani Knjiga ima dokaj zanimivega od našega rojakt Vega, kateri se je pospel od pluga do jako odličnega mesta, vsied svoje učenosti ia pridnosti. Priporočamo jo slovenskemu občinstvu, kei je jezik v nji gladek in ameven. Stane nevezui« 1 gld. 50 kr., elegantno vezana 2 gld. ter je dobiti pri založnika in vseh bakvamah na Slovenskem. (Narodni koledar za prestopno leto 1 892), nredil ia izdal Cragotin Hribar v Celjî. Kazvea navadne koledarske tsarine podaja potrebnije o poŠti itd. DiiSijo ga štirje kratki življenje pisi s slikami: Prcf. Msm; slikar, JdtI] Sknbic; profesor, dr, Franc Celeatin; žnpnik, Matija Ma î»r Zilaki. Cena vezanoj knjigi je samo 45 kr. Tiskal in mIožU je koledar urednik g. Drs-gotin Hribar t Celji. Rabite vesti. »(Zverinsko zlořinstvo) iivrSilo se je pred nedavnem v Berolina. Žrtva iloćinstva jo bila labko-živna deklica, živcía v HolzmarkgasHe- Evo podrob-noeti tega slučaj». V soboto večer po noři se je raa-govarjal a to deklico na nlici neki mladi gospod à, kateri je čez krstko odšel z njo v ojeao atanovan e. Pa ni še preteklo četrt nre, kar je »jena eoseda, neka M U H e r, prišla trkati na njena vrat». Na ropot skočil je 12 sobane goapodič, odpabnil soeedo v atran, ter se skril v temni noči. Ko je policija zittDi prilla r sobano, ležala jo deklica Nitsch brea vsukih znakov življenja. Preiskovanje pa je odkrilo, dfe je imela deklica dre rani na vrata, a vrb tega bila jo razparana z nožem prednja stran njenega Života po vsej dolgosti. Umor se je izvršil očividao zaradi kradeža, katero pa je preprečila soseda MUller. Ubijalca So doslej niso dobili, dasiravno sc je razpisala nagrada 300 mark tistemu, ki ga naznani, * (Povračilo) V nekem liberalnem liistu čitamo sledeče: Lanskoga leta v Guadalojovi umorjeni mehikanski general Corona e bil ob času cesarske tragedije v Kvcrotari jeden z med tistih liberalnih vojskovodij, kateri je najhnje tirjaJ smrt no-arečnega cesarja Miiksimiljana, Med tem, ko je prod-sednik J u a r o e oniaboval Se na to in ono stran, ter bi bit iz Btrab« pred severnimi Amerikanci, kakor tndi vsled proSenj gospe) iz San Luis Potosi. izmed katerih ga je dve Bto kleíc prosilo sia ciesarjevo življenje, najraje odjenjal, zahtevala sta Eskobedo in Corona strogo, oaj eesar umrje. Tema dvema generaloma nasproti, k\ Bta mn pripeljala najmočnejša krdela za obkoljenje Kveratojj», čegar glasovanji! in podpori hc imel jo on zahvaliti za svojo involitev, ter n potreboval ge proti drugim poglavarjem, ni si apsl Jnarec iïvrsiti ivoje lastne volje in tako je moral Maksîmiljan nmreti. Corora, ki b1 je osvojil cesarjevega psička z imenom ,Baby", dal mu je ime ,Impératrice" (cesarica), ga je brcal z nogami ter javno obžaloval, da tndi prej-inji svo i vladarici ne more «kazati te ljubavi. Ko so je v veikcm vojnem posvetovanja, vreečem se pred vojaško sodbo nad cesarjem, zasliSal glas, da ne obstoji nobeno pravo, da bi se smelo cesarja nstrcliti, ker •e mesto ni z napadom vzelo, marveô s cesarjem vrod knpilo, dejal je Corona mirno: kaj, tndi kokoši «e knpijo, da ae zakoljejo!" In ko so potem nekateri generali rekli, da bi sc bilo vsekako bolje, ko bi se eesar pomilostil, ter pospremil k obrežja, zaklîcal je divji Corona, skočivši preklinjajo s sedeža; «Tudi za to se najde sredstvo, treba je, da ga spremljevalci astrelé, kakor sem učinil jaz z predsednikom Comon-fortom !" — Na, sedaj je bil tndi on od necega blaznega policista nmorjen prav, kakor nekakošna kokoš. Zapisnik onih naâlh rojakov v Ameriki, ki bo darovali za cerkev Ma tere Bolje v KloMru fare Podzemeljske. Ntibral Janez Žtifc^elj iz Otolîft hiš. štev. 18: Žugejj Jftiiez iz ('toka 5 dol.; Klobniar iljlia iz Do.bliS nO will.; Klí)1)níi\r Katariiift ix Dubili 60 eenr.; Klobuífír I Ua-rija iz DtJiliii 50 l'eut,; Kiiibni'iir Jožef iz Doblifi 1 (Jui.; U rih Uliko it OTDlîa íxlijl, ; lîtiTaltt Jnkiil! iz Griíe 7.Ť cent; Bukoí'eo ťmn; iz OrLonilja 50 ccut.; Aguii Jožď iz Teltjega Vrlia 1 đc Scffina 3[iko iz TTfbni &0 coiit. ; Gouiirai; l[ilia iz Praviitiuo BO cent.; Gomiraii Miha iz l'raviitiiie SO cent,; Radmati Jure iz Z la-hike f)0 cent.; Šegitm Miko isi Priluzja li ilol.; Žnniů Matija is Zastave <2 dol. ; ťavlakovii- Jože iz Preloke 50 cunt, ; Šegii la Jlarko iz Prilozja 50 cent.; l'avlakuviii Poter h Preloia 50 i;eint.; SlilieliĚ Ivaji Du iítwman Janez ôO oeut,; Vrijaii»; Mato bO cent.; ILihflíĚ Miiia 25 oeut. ; Vrhaiii; Steiaii liO cent..; Hpelii it Peter 50 ctnt.; Jlodvttd Jancz 25 oynL; Kozau Jakub 25 cent Pfiinitronň Mute L'5 ccnt.; Sulk Jlilja 90 mit.; MilkoviS Jaut-tz 50 cent, ; FaWi Ann iz Trehní as oent, ; Gialiek Stefan 25 cent: ; Grahek Stefan 1 dol.; Stukl Jaiien cetit.; Graliek Jožef 2 5 cent.; Vftrdjnii J^jzef SiS nent.; Kncjau Jožef iîs Biuoraja 50 cesatlj (,'vetkoTii Jaiiez iz Ti-ihní ^ň cent,; ňiinftc Jansí iz Podloga 26 cent.; Jlarentli Matija iz Trftbnč 25 i-eni.; Gaíjievií Matija iz Kelčiga VTlia 5fJ ueut.; Plave« Jauai: iz Doblii Hh cent.; Križan 3liko iz Krnaimia i dul; Krac.nlj ilatej 50 «nt.; Piiliek Jiiro iz Nerajc 50>'ent.; lledved .foŽef iz :Neraje âû cent,; Skoi]u Ivau 50 cent.; Spehar Pavi tem.; Plaveu Jožefi dol,; Vrtin Jože ELI cent.; Srílliě Južaf iz Doblii". 1 dol.; l.dzar Jakob iz Eožanca Miit.; Žveji^er Jîntija iz ZaKtaye 50 cent,; Ííolko Jožef i« Vojne Vaai 50 cent,.; Sjirajcer éteťan iz Dolenje Vasi 1 dol.; Mi-heiiC .lanez iz Griča 25 cent.; Hrvat Jdiiez iz Aillesič 1 dol.; Aji-f.on Ivec iz (.'rndaca it. 32 6 jçld; I. Klenipiinfi iz Kriife 10 gl. ; — Skupaj "lO dol. 5 c.E>nt, In 15 gld. Loterijska srečke. Trst 14. uovtmbr* 3 31 25 80 51 Gradec 2i. „ 40 1 6 28 62 Trst 28. „ 53 54 59 80 81 ZAHYAI.A. Za milo sočutje med boleznijo in nunogo-brojao spremstvo pri pogrebu naše iskrenc-Ijubljene hiere, oziroma sestre Grabrijele Krištof, izrekamo najsrčnejšo zahvalo, posebno: prefi. duhovščini, plctu. goap. okr. glavarju, gosp. uradnikom, s av. meščanski godbi, novomeškim gospodičinam ift krasni podarjeni venee in konečno vsem tistim, kateri so jo k siadnjemc počitka spremili. Novo Mesto 17. listopada 1891. (284) Žalnjoei ostali. ilestni mlin (200-3) 80 daje v uajem. Več se izvo v obilnskl pisarni Novomeški. Župuik na liuđah blizo Samobora ima sTojegft iu cerkvenega vina od leta 1889., 1890. in 1891. okoli 160 liekto-litroT po ugodni ceni na prodaj. Stjepan Mrakužití, župnik na Rudah pri Samoboru, Hrvatska. '