Izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno . 180 S eesrinu. IS . ta zased, ozemlje 300 . ta inozemstvo 40^ Ogl.iii za vsak mm vijine »tolpca i5S m n) 2 K nai »glasi do 30 mm ■tolpca (58 m ml ' . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cestt «. l^fL Telefon št 72 Upravništvos Sodna uliea ti. C Telefon it. SO. Sečno kr. pošt. Ček. štev. 11.844 Zakaj je ministrski svef odobril rapallsko pogodbo. Beograd, 19. nov. vojne. Zato je bilo manjše zlo spre-Iz avtentičnega vira moremo po- jeti, česar pravno še nismo imeli in dsti nekatere momente iz zgodovin- smo zdaj mogli dobiti. Zavedali smo skih ministrskih sej, na katerih se je se, da prevzamemo pohabljene teri-razpra.Ijr.lo o ratifikaciji mirovne torije in s tem strašno odgovornost, pogodbe. Za najširšo ja\nost bodo pa storili smo žrtev in imamo čisto posebno zanimiva in važna izvajanja vest. ministra Trumbiča, iz katerih je raz- K odstopanju smo bili glede spor-vidno, v kako neugodnih razmerah nega ozemlja neomejeno pooblaščc-za nas so se vršila pogajanja v San ni s pismeno instrukcijo viade Proti Margheriti. tič-Koroščeve z dne 7. maja 1920, ka-Min. pred:ednik Vesnič je poseb- tero je odobrila tudi ta vlada. Po no poudarjal, da se je vse storilo, da članu 6 te inštrukcije so delegati o-ohranimo kar največ Situacija pa je pvavičeni k odstopanju ozemlja po taka, da nikdo drugi ne bi bil mo- iastni prevdamosti. gel rešiti več. Vsako odlaganje bi-bi- Glede očitka, da bi bil' v prej-lo povzročilo neizmerno škodo in šnjem trenutku mogli več dobiti, pra-naša izguba bi utegnila biti z vsa- vim, da je očitek stvarno neutemeljen kirn dnevom večja. Ce hočemo rešiti pa tudi naslovljen na krivo adreso to, kar moremo, moramo pristo- stavljen nam je bil le ultimatuni spre-piti, če tudi krvavečega srca, k izvr- jeti londonsko pogodbo ali pa pro-šitvi pogodbe Za-lačevanje bi po- gram memoranda z dne 9. decembra. vzroc< a in i--.mo obžalu e da kandidira na mestu.na katerem ne bo izvoljen.Ta trditev je izzvala cele salve smeha v dvorani, g. Juvan je pa še malo poagitiral /a N5i ir trd:!, da je njegova stranka ravnotako napredna kot demokratična stranka. Prišlo je do malih prerekanj, ki pa niso molila poteka krasno uspelega zborovanja, ki ga je prof. Jug zaključil z burno pozdravljenim pozivom: Na delo za jugoslovensko demokracijo 1 Shod je sijajno dokazal, da stoj) ogromna večina javnih nameščencev na strani JDS. Poziv n-rodu v neo* drešeni domovin«. Trst, 18. novembra. «Edinost* objavlja nastopni poziv: Kot zelo neprijetna posledica pogodbe med Jugoslavijo in Italijo se je pojavilo med našim narodom nekako čudno gibanje, t. j. nekaka manija izseljevanja. Ponekod na Krasu, na Vipavskem in tudi v goriški okolici so začeli nekateri kmetje prodajati svoje imetje z namenom, da zapustijo naše lepe kraje in pojdejo s trebuhom za kruhom v Jugoslavijo in bogve kam po svetu. Na deželi so se tudi že pojavili brezvestni mešetarji, ki so prišli lovit v kalno vodo razočaranja med primorskimi Jugoslovani. Slovenski in hrvatski kmetje! Vaša dolžnost nasproti sebi in vašim družinam je, da s: dvakrat premislite, predno se odločite, da zapustite svoj rodni dom in se napotite v nove dežele, kjer vas čaka le negotova u-soda. Skrajno naivno (otročje) pa je, misliti, da pomeni tak nepremišljen korak nekak posnemanja vreden pa-'rijotičen čin. Ravno narobe jc res, da' je zapuščanje naše slovenske posesti pravzaprav najkvarnejše protislovensko početje, posebno še pri sedanjih razmerah, ko jc krvavo potrebno, da ostanejo vsi, vsak na svojem mecfu in s svojo neomajno prisotnostjo na teh tleh dokažejo svojo življensko moč in svojo voljo do življenja Nova volna med Rusi in Poljaki? Rotterdam, 19. novembra. (Izvirno.) Iz Rige se poroča: N? ru£»o - ooljjj so sporazumno s tujimi denarnimi ,{rontj w K sovražnosti pričele iznevn. zavodi vtihotapljali tuj denar. Poljske čete so na dveh točkah preko----------Irafile Berezino. Zrnaga JMavslIizma. Beograjska »Politika« prinaša pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi: „Ne varajmo se! 12. novembra 1920. ob 11. uri ponoči se j; začelo zadnje dejanje našega večstoletnega boja za osvobojenje našega naroda Pogodba, podpisana v Šanta Margherita Ligure, je prvi začetek tega boja Do tega je moralo priti, borba se je pripravljala že dalje časa. Samo ne razumemo, zakaj se to zad.ije dejanje ni začelo že poprej. Na bakrenih ploščah zgodovine je bilo zapisano, da je jugo3lovanskemu narodu usojeno, da kapitulira pred napadom zadnje takoimenovanih velikih sil, zato bi mnogo problemov naše notranje in zunanje politike mogli rešiti bolje, tudi zatišje bi nastalo pred velikimi volitvami, cko bi mi poprej pod vplivom svojih nekdanjih uspehov zadovoljili Italijo. Toda voditelji naše zunanje politike so mislili drugače. Sužnji nevarne bolezni, abuiije, odlagali so odločilni korak. Upali so v izmučc-nost sovražnika, v ideologijo gotovih prijateljev, v ono lažnivo modrost^ ki ji je edino obeležje — molk. Strašni razlogi, ki smo morali zaradi njih sprejeti italijanske predloge novembra 1920, nikakor niso bili tako strašni in močni, kakor so bili oni i povoljni razlogi, ki so dve leti sem diktirali našim odgovornim faktorjem, da sprejmo povoljnejše pogoje in da kapitulirajo z vsemi vojaškimi častmi.^ Abulijo teh ljudi je plačal sedaj naš narod. S spretnim manevriranjem na diplomatskem polju pripeljali so nas Machiaveiijevi potomci na ono točko, ki so jo izbrali oni sami, in to v trenotku, ki so ga odločili oni. Takrat pa so deinaskirali svoje baterije. Rezultat je znan V treh dnevih izgubili smo dve veliki provinci in veliko mesto, ki bo služilo kot operacijska cona za prihod tuj rev na Balkan, po dolgih vrstah zmag na bojnih poljih žrtvovala je neslavna politi čno-diplom?.tska generacija noš narod porazu, ki je v svojih nedoslednih posledicah enak najstrašnejšemu porazu, ki ga je kadarkoli doživel naš narod na bojnem polju. Ako bi car Lazar smel izbirati teren, dan in čas, gotovo bi ostal car Murat živ, toda njegova vojska bi bila poražena. Toda on takrat tega ni smel, naši pa sedaj niso znali. Akotudi šo naši teritorijalni iz-pubitki manjši od onih, ki jih je zahtevala zlog.asna londonska kupčija i našim narodom, vendar so ostali vsi motivi rimske vlade, torei giavna in najnevarnejša inspiracija londonskega pakta, nedotaknjeni. Ako je obseg našega poraza ožji, niso pa ožje posledice istega. Mi smo bili dosledni čuvarji pravega dalekosež-aega evropskega miru, sedaj pa smo t treh dneh usvojili latinsko tezo: »trategijske razloge in balkansko politiko, ne notrašnjo, ampak narekovano od zunaj. Ako smo danes zaslužili, da nam čestitajo razni vlaslodržci in diplomati starega tipa, ki so srečni in zadovoljni, da se je stavil z dnevnega reda neprijeten čin in vrgel v tniz-fliro, vendar ne bodo dolgo zadovoljni z nami ti današnji laskave', sajti v najbližji bodočnosti bodo vi deli, da je sporazum v Santi Marglie-riti ponoven in najhujši atentat pa načelo samoodločbe narodov in na .iovo tako negotovo evropsko ravnotežje. Tako so sami začeli z destruktivnim delom na ligurski obali. Žrtvovali smo del našega naroda, najboljše varuhe osrednje Evrope, popolnoma negativnim objubara države, ki je navajena na kršenje najpozitivnejših in najsvetejših obljub, ki jih je dala. Italija je popolnoma prepričana, da je to, kar pravimo, res. To je dokazala v Margheriti s tem, da nam je ponudila defenzivno zvezo. Ona je na vse načine poskušala, pa tudi dosegla, da zbriše sledove svojih zavojevalnih namenov. Dokazovala nam je, da je naš poraz naša velika zmaga, da je naš poraz dokaz zrelosti našega naroda, ki je od tega trenotka vreden, da ga prizna tudi rimska vlada. Zveza z oropano državo je značilna v tradicijah italijanskega machiaveliz-ma: kronike vseb italijanskih mest za časa tiranskih vlad govore o porokah deklet, ki so bile primorane, da se poroče z morilcem svojih ro- fdifeljev ali zaročencev. Cezar Bor- jgla jezitiupljeval svoje nasprotnike, potem pa je prisilil njih rodbine, da sklenejo z njim zvezo. Zvesta tem tradicijam predložila sta rod ;nji italijanski tiran Giovanni Giolitti in njegov politični vajene: Giuseppe Volpi tako isto zvezo našim dobrodušnim lji:dcm in kakor se vidi imela sta isti uspeh, kakor so ga imeli njih predniki v srednjem veku. Zveza je prišla še enkrat, da maskira zločin. Zdaj more Italija uživati v miru in brez boja v dobljenih pokrajinah, ker zaveznika se ne sme nadlegovati. Proklamacije naših delegatov iz Sante Margherite, ki so si nepoklicani prisvojili izključno vladarsko pravico, izjave zadovoljstva našega ministra zunanjih del, zveza z Italijo, obljube trgovca VoTpija in onih dvajset mest na paduanskem vseučilišču za naše zasužnjene brate, vse to jc v popolnem redu, in sam Maz-zini bi bil lahko zadovoljen. Od zveze, ki si jo je on zamiš jal na temelju ravnopravnosfi narodov pod častnim prcd:edništ"om Italije, naredili so pravo parodijo Mi moramo sedaj živeti tako odcepljeni, da bdimo, da popravimo to, kar so izvršili nevarni politični diletanti na te'esu našega naroda. V nadomestilo za to, prevzela je Italija celo vrsto negativnih obvez Ne dajmo ii vsaj za prvi čas prilike, da jih ne bi izvršila. Stisnimo srca in počakajmo! Italija je obljubila, da ne bo ovirala svobodnega razvoja naše države, ako tudi je obenem s to obljubo zažttgala z zadrsko mrtvo stražo na naših tleh. Ona je obljubila, da ne bo izrabljala temnih intrig, da se vrne Črna gora v prejšnje fevdalno protiedinstveno stanja, obljubila je, da ne bo dajala pomoči našim izdajalcem preko svojih tržaških in reških fitijalk, obljubila je, da bo pravična našemu zasužnjenemu narodu, ako tudi je nismo mogli prisiliti, da da to pismeno. Kakor hitro se konča, in to gotovo s popolno zmago, naša borba proti notranjim tujim hujskačem in izdajalcem, povrnemo se zopel pod vodstvom sposobnejših in vestnejših ljudi na vprašanje naših odnošajev z Italijo. Zahtevamo, da Italija izvrši naj-ikrupolozncjše svoje negativne oblice. Opominjamo jo, da dobro pazi, kaj dela z unšim narodom in našo državo. Moglo bi se dogoditi, da bo vide'a nekega 2S. novembra nove ljudi, ki ji bodo znali govorili srbsko in jugoslovensko. Ti ji bodo v imenu prebujenega in ujedinjenega naroda, rešeni more neodgovornih faktorjev, zaklicali, da naj se vrne na miren način v svoje prirodtie meje. Kraljevič Marko, ki je danes zaposlen doma, ne poznr. šale. Zmaga machiavelizma ne bo kljubovala dolgo gorskemu vetru in buzdovanu narodnega junaka. v Shodi JDS, ki se vrše ta teden. V petek na Kaplji, v soboio v Dravogradu, v nedeljo v Središču, na Muti in v Trebenjah. Zaupni sestanki pa v Mrriboru, v ormozkem okraju in v Rušah. v Sijajni shod JDS v Brežicah. V četrtek dne 18. t m. se je vršil ob o-gromni udeležbi vseh slojev in stanov mesta Brežice volilni shod JDS, ki je iako dobro uspel. Na shodu sta poročala strankina kandidata gospoda Re-bek in Prekoršek o programu stranke in njenih ciljih. Nositelju liste JDS za Štajersko dr. Kukovcu se je izrekla soglasna zaupnica in zahvala za njegovo nesebično in stvarno delo za vse sloje našega naroda. v Volilni shodi JDS. V petek zvečer se je vršil v Gornji Radgoni v Hrva-tovi gostilni volilni sestanek demokratske stranke. Udeležilo se ga je nad 80 volilcev. Sestanek je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije JDS g. dr Kodprman, član načelstva JDS ie razpravljal o programu stranke in važnosti volitev v konstituanto. Zboro-valci so navdušeno odobravali govorni-kova izvajanja o narodnem in držav-npm edinstvu. Debata |e potem prešla na razna politična in lokalna vprašanja. Zborovalri so enoglasno izjavili, da bodo vsi volili JDS in agitiral zanjo. Sprejeti sta bili dve resoluciji. V pivi se zahtev t prost transitni promet na progi Radgona-Špilje, v drugi pa samostojnost politične oblasti v Gomji Radgon' Obe resoli.c*;! srn bili odposlani na pristojno mesto. Gospod Či-rič se je v govoru spomnil narodne dinastije in zbcrovalci so navdušeno vzklikali: Živijo kralj Peter, živijo regent Aleksander, na kar so zapeli narodne himne. Slučajno navzoči komisar iz Prekmurja je pa objavil vest, da je Prekmurje definitivno prisojeno Jugoslaviji, kar so zborovalci z navdušenim odobravanjem vzeii na znanje. v Mariborsko tajništvo JDS je sklicalo za četrtek sestanek širšega zaupništva iz slovenjebistriškega okraja Profesor Voglar in dr. Pivko sta poročala o položaju. Izdana so bila navodila za agitacijo v zadnjih dneh pred volitvami. v Dr. Korošec in narodni socijalisti. Iz Maribora nam pišejo: Nobena tajnost ni, da vlada med narodnimi socijald in klerikalci premirje, včasih še več kakor premirje. Saj se je že zgodilo da se je po shodu demokratske stranke v Mariboru, ki se je vršil dne 7. novembra, obrnil urednik ..Straž-" orientacija RadiSevcev je na široke ma-'c seljaHtva naredila jako neugoden vtis, ker je bilo dosedaj isto fanatizi-.ano za republiko. To uovo orientacijo izrabljajo sedaj posebno klerikalci, ki že agitirajo med Radičevci, da so jih voditelji izdali. — Isti preokret se opaža tudi v vrstah frankovcev, ki so delali dozdaj z istimi sredstvi kakor Radičevci! Volilna borba v Prva skrinjica na voliščih v Ljubljani in kranlskem okrožju je nala. v Tret-a skrinjic« v stajerslrm volilnem okrožju je skrinjica JDS. v demokrati! V Ljubljani in na Kranjskem kroglic*- v prvo, na Štajerskem v tretjo skrinjico!_ * Za Krakovo in 11 novo prirc-di ondoino napredno gospodarsko in prosvetno društvo v nedeljo 21. t m. oh i O. dopoldne pri Sckliču v l5kim_ Slovencem verjeništvo za prosveto. V avgustu je sedaj, ako ne spregovori nasa vlada na višji šolski svet v svoji seji sestavil ter-; Dunaju primerno besedo! .. no-predloge za imenovanja okrajnih! • Zasačen avstrijski agent za ple- na odličnega funkciionarja narodno-so- šolskih nadzornikov za Kranjsko. Pe- f hiscit v Mariboru in Celju Na naše .........." dagoški referent, višji šolski nadzornik tozadevno poročilo od petka nas go- g.Oangl. je podal svoje poročilo in . držav policije opozarja, svoje temo-predloge s strokovnega sta-, i $ ^ ^ bil izpuščen proti kavciji lišča usposobljenosti, kvalifikacije, sta- "ff^*" 1,1 u" r, - • irmn rosti itd? V teh temo- predlogih sta se 21000 kron,marvec]edobdl000 nahajala tudi odlična šolnika in peda- kron globe m je bil takoj zgnan goška pisatelja g. A. Rape in g. Pret- preko meje. Avstrijski konzulat je bil nar. — Proti tem predlogom je posta-, vrhutega tudi opozorjen, da mu ne vil svoje terno - predloge član višjega jzda več dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Zaroka prestolonaslednika. Iz Beo-- - ' s- ini po- zaroki cijalne stranke s prošnjo, naj mu preskrbi primerno zabeljeno poročilo. Na shodu narodnih socijalcev v Rušah pa ie znani zagrizeni klerikalni petelin, župnik dr. Lenart kar očitno naglašal potrebo te strančice, češ da je na vsak način treba vreči demokrate. Seveda se ie možakar zelo potuhnjeno muzal, ko je videl kako lepo gre klerikalcem žito v klasje. Da pa ne bo kdo mislil, da so vesti o premirju med klerikalci in narodnimi socijalci izmišljotina, pripomi njamo še, da je sam dr. Korošec na svojem zadniem shodu v Mariboru javno pohvalil narodne socijalce, da tako pridno in lepo napadajo demokrate. v> Rojaki iz Primorja, dejanja govore! c Pod tem naslovom razširja klerikalna stranka letake, ki jih raz-naša po Mariboru sluga mestnega magistrata med uradnimi urami. Letaki so brez podpisa in brez navedbe tiskarne, ki jih je tiskala. Njih vsebina ie špekulacija na nerazsodnost. v Deržič išče zaslombe na Štajerskem. Ker je ljubljansko uradništvo obrnilo Deržiču hrbet in se izjavilo za demokratsko stranko, poskuša voditelj NSS sedaj svojo srečo v Mariboru, kjer računa v glavnem na begune?. Tudi v Mariboru so mu uradniki in sploh državni uslužbenci namignili, da nikakor ne morejo riskirati, da bi izročili svojo usodo in prihodnjest kakemu ...divjaku" Zato računa Deržič samo še na begunce a se bo tudi pri njih zaračuna! Begunci potrebujejo za svojega zastopnika moža, ki ima zmisel za njih težnje in stremljenja, in takega ima demokratska stranka. v Nova orientacija v Radičevi stranki. Včeraj smo poročali o govorih voditelja Radičeve stranke dr. Horvata, ki se je •z avil za monarbro. sedanjo državno uredbo in priznal koaipetcnco ustavo-tvr.rti? skupščine. Ta preobrat v Radi čevi stranki, ki je. doslej imela glavni agitacijski material v republikanskih idejah in odrekala konstituanti pra\ice odločati o Hrvatski, je ca prvi pogled iako čuden a povsem razumljiv. .,Ri-ječ" pravi, da je nova orientacija Radi-čeve stranke posledica rapallskega spo razuma z Italijo. Radvevci so dobivali glavno podporo in oporo v Italiji, a sedaj, ko je ta podpisala sporazum in priznala našo Iraiievino, prekinjene sc vse zveze z Italijo in Radičcva stranka se mora oslanjati sama na se. Ker pa vedo voditelji Radičeve stranke, da s svojo ekstm-ngpntnn p.-Htiko ostanejc osamljeni, ravzeli sc novo stališče, ki jr popolnoma oprečno s prejšnjim. Ta nova šolskega sveta in Slomškove zveze gospod Štrukelj. Ti so uili z vsemi klerikalnimi glasovi sprejeti in so dobili ve- - CTada poročajo, da so zadnje dni po-čino. Sklepi so odš. na poverjenikago-, 1 ^^ki iisti o zaroki spodaVerstovška. ki je nadzornike ime- z nimunsko prin- noval in jim preko svojekompetence | Marijo. Te vesti so po infonni-postavil službene dekrete, dasi ima 2° Jih izn,išljene. minister za prosveto imenovati okrajne,r H . ' v šolske nadzornike, kakor je to zakon * b Žtgmanc tmm poroko V jasno določal tudi v stari Avstriji.. Se- nedeljo se je vrsd tu dobro obiskan daj se prične najbolj zanimivo poglav-i shod JDS. Kot prvi govornik je uci-je v tem sporu med ministrom in po-' telj in dobrovoljec Faganel pojasnil verjenikom Na ponovne ostre urgence,' popolnoma nepristransko z dobro-je poverjeništvo vendar odposlalo akt voljskega stališča sedanji politični glede nadzornikov v Becgrad. Po na- j pojožaf proti se je oglasil g. Pire šib, dosti zanesluvih mjormactjah, /«, T/verinček) ki ie stresal svojo jezo bil ta akt kot uloga poverjeništva na « ^ uradnistvo ministrstvo, podpisan od poverjenika postno na ucudjsi[vo in iraamavo Verstovška falzificiran formalno in ter je grmel proti sodstvu. Stevdo stvarno. Odlično kvalificirani kompe- uciteljstva ter uradnistva naj se zni-tenti so bili potisnjeni izven vrste ter- ža, plače naj se zmanjšajo, šolska no-predlogov in so bila omenjena njih obveznost naj se skrajša samo do imena samo v dodatku k predlogom,! jq če hoče kdo študirati nar s-imo da sp ;e s leni zasenčilo njih kva- j prgj mj sj sam plača! Nato je go-Iifikacijo! Ali je res, da je poverjeni- j uHtej: Kovač, kojemu so vsi štvo v aktu temo-predloge pedagoške- lušalci burno pritrjevali. Gosp. ga referenta g. Gangla_tako bistveno P^ ^ ^^ [Q doživeli veliko blamažo. ga .. potvorilo, da se ime gg. Rapeta in Pretnarja sploh ni nahajalo v predlogu, dasi sta bila predlagana prvi na prvem, drugi 4>a na drugem mestu. Ali je res, da iz celega akta niso razvidna niti imena navzočih pri seji višjega šolskega sveta, niti ni predloženo poročilo * Iz Rogaške Slatine se nam poročat, da je famozni kaznilniški ravnatelj Dolenc začel odganjati domače obrtnike. Za dela, ki bi jih domačini >, , , . dobro opravili, se lovi iz golega so- g. Gangla v originalu? Morala javne ^^a cbrtnike iz oddaljenih krajw, šolske upra-.p v Sloveniji zahteva jasnosti in čistih računov. Same fraze! Medzavezniška plcbi-ccitna komisija na Koroškem je imela včeraj svojo zadnjo sejo in je plebiscitno ozemlje s posebnim aktom izročila Dolenc je zdaj namestil tudi svojo hčer v knjigovodstvu državnega zdravilišča. Gostilničar pri „Belem volku" mu je vse to dovolil _________ _ ___________________* Iz Novega mesta nam poročajo: avstrijski republiki, oziroma koroški de- Naše mesto se je oddahnilo, ko je zve-želni vladi. Tudi pri tej priliki se je delo, da je disciplinarnim potom pre-komisija širokousiila ssvojo liberalnost- meščen v poboljševalni«) v samostan io in pravičnostjo in zagotovila koro- Nazaret v gornji Savinjski dolini zlo* "ko ljudstvo, da se mu nobena krivica glasni paler PaveL Kdcr pozna tega ne bo zgodila, da se nikogar ne bo sme- fanatika in strastnega klerikalnega lo preganjati itd. Na tc obljube ne da: ?gitator1a in vstrajnega organizator. eStitoa komisija nadzorovala av- hkansko razbunenje med klenkalnin« itrijsko upravo, pa ni smatrala za po- krogi po^bno med okoliškimi duhov, rebno, vzeti Slovencev v zaščito. Sedaj ntki, da Jim odide ta nilhov najboljši na ostanejo koroški Nemci brez vsake- in najvnetejši priganjač. Mož ie cr- ga nadzorstva in lahko si mislimo, ka- ganiziral v Novem mestu služkinje, ferrijalke, dijake, otvoril dijaški kon-1 pravilnosti. Doslej se je dognal pri-vikt v samostanu, vodil Orle, zbegal nankljaj 30.000 dinarjev. L'vedena »iftoA '. /v?'.'S/i.'i .'/> m c.' .liso tako rožnate kakor angleške, vendar jih moremo pričevati med najboljše. Po finančnem zakonu, ki ga je predložil svojčas Stojanovič, bi imela država samo nekaj čez 110 milijonov di-naijev prir.>HnjkIjaia. Ker pa poznamo naše prilike, smo prepričani, da bo primanjkljaj mnogo v-"':! in bomo zadovoljni, ako bo znašal samo kakih 50C do 600 milijonov dinarjev. Ipak ostanejo naše državne finance v primeri z drugimi evropskimi državami ene iz med najboljših. Tako povoljni rezulta' državnega proračuna se je seveda do segel samo z novimi davki oziroma s povišanjem že obstoječih. Stojanovičev finančni preračun je bi' predmet ostre kritike. Značilno pa je da noben kritičar ni našel boljše pot' iz finančne kaiamitete nego Stojanovič Da ne bo nesporazumljenia, mi noče mo nikakor odobravati Stojanovičevega f. v-nčnova zaV.na v celeti, nc^o hočemo samo izraziti svoje mnenje, da jc bilo treba povišati davke, ako v ebče mislimo na finančno konsolidacijo dr žave. Priznati se mora, da je Stojanovič s svojim finančnim zakonom prebil led ter prisilil državo, da začne resno sanirati svoje finance. Tc zasluge mu ne more nikdo odreči. Mi smo pa mnenja, da bi se mogel fa led prebiti tudi brez onih trdih ostrih, ki jih vsebuje finančni zakon. Te ostrine so take. da ovira jo normalni gospodarski razvoj in zmanjšujejo davkoplačevalno moč našega naroda. Proti tem ostrinam so se naši slovenski demokrati v Beogradu z vsemi sredstvi uprli. Niso dosegli vsega, nekaj pa so vendar dosegli. Po prvotnem načrtu je hotel finančni minister uvesti poslovno obrtni davek. sploh za vsak trgovski posel. Po tem načrtu bi moral, poleg velikih podjetij, plačati tudi vsak mali trgovec in obrtnik 1 % od vrednosti prodanega, oziroma izdelanega blaga. Po dolgih razpravah ie bil poslovno obrtni davek načeloma odpravljen in na njegovi me sto je stopila povišana carina. Razen tega morajo industrijska podjetja plačati 1 % od vrednosti prodanega bla ga. Glede taks so bile dossžene znatne korekture. Prvotno so bile tudi vse lestvične in odstotne takse povečane za 100 %, naši poslanci so opozorili finančnega ministra na to, da so pri nas te takse že itak visoke, ker se mora plačati n. pr. pri pogodbah za večje zneske, nič manj, kakor 5 % dogovorjenega zneska. Še bolj hudo bi zadela ta določba naslednje pravo, kajti v nekaterih slučajih bi se nnralo plačati nič manj kakor 44 % od vredn. zapuščine. Vsled pogajanj finančnega ministra z našimi poslanci, je odredil finančni minister, da se tc takse ne povišajo, ampak da ostanejo v prvotni višini. Posebno za naše slovenske prilike je važna trošarina na električne svetilke, katero je finančni minister na zahtevo naših poslancev znatno zmanjšal. Občine. ki imajo električno razsvetljavo, ae plačajo nikake trošarine za električne svetilke. Trošarine so proste tudi privatne žarnice do 10 sveč in za sija-lice preko 10 sveč, se je trošarina zmanjšala na polovico. Odpravljen je tudi davek na vino, kolikor ga vinogradnik sam potrebuje za svojo potrebo. Za prodano vino plača kupec neznatno vsoto od 32 K za 1 hI. Odpravljena je čudi trošarina na meso in glede Ljubljane so izposlovali slovenski demokratski poslanci, da se odpravi linijska trošarina. Vse te trošarine odpadejo s 1. decembrom 1.1. Glede pritožb proti previsoki odmeri davkov, so stavili naši poslanci predlog, naj se vpostavi upravno sodišče v celem obsegu, kakor je bilo na Dunaju. vzame tvornica cementa v Splitu, H ie kupila tudi vse akcije. = Naše premoženje v inozemstva* Ker se delajo jugoslovanskim državljan nom v inozemstvu, ki imajo tamkaj svo< ja imetja, bodisi posestva ali vrednostne papirje, neprestane neprilike, je tile zunanje ministrstvo v Beogradu napro-šeno, naj pri vseh prizadetih državali intervenira, da prenehajo te neprilike. Kakor znano, izdajajo Rumuni, čeho-Sijvaki, Avstrijci in Madžari vsak trenutek neve naredbe, ki tangirajo tudi naše državljane. Savez nnvčamh zavodov je radi tega predlagal izdajanje posebnega konzularnega vestnika, ki oi priobčeval te naredbe v kolikor tangirajo naeš državljane. Ministrstvo za trgovino je osvojilo ta predlog. Radi težkoč izdajanja lista pa bo priobčevalo te naredbe v uradnih tistih. m. Borse 19. novembra Zagreb. Borza se je danes nekoliko opomogla. Zlasti je porastlo zanimanje za delnice Goranina in Etna. Go-ranin je poraste! za 40, Etna pa za 5 kron. Devize: fierlin 151 do 185. Bu-karešt 210, Milan 500 do 505, London 450 do 435, Newyork 132 do 133, Pariz 820. Praga 15S do 160, Švica 2150, Dunaj 26 do 26 60. Valute: dolarji 130 do 131.50, avstrijske krone 27 do 29, levi 148. rublji 65 do 73, funti 465, franki 810. napoleondorji 450 do 455, marke 184 do 186, lire 485 do 490. Efekti: denar Maodlaga za odmero. Pobiral se bo oc' ine 1. januarja 1920 dalje. Davčni za /ezanci ki so za leto 1920 svoje da v ie že plačali, morajo naknadno plačal *e invalidski davek, ki odpade po lest /ici čl. 85. fin. min. zakona na že ple "ane davke. Na to se v lastnem inter -su opozarjajo vsi zavezanci z vabiloir da čimpreje izpolnijo svojo dolžnos' — Morebitne zamudne obresti se bod* id invalidskega davka računale od dn I. decembra 11. dalje. = Neki ameriški konzorcij namerava v Beogradu graditi hiše, ki jih je mo Toče tudi vzeti narazen. Ako se tvrdl: ooizkus dobro posreči, stopi beogra;r -,ka občina ž njo takoj v pogajanja glo de izgradnje nadaljnjih takih poslopp = Današnji „Jugos!avenski Lloyd• ie bavi z našo produkcijo sladkorja ir naglasa, da bo prišlo po novi naredbi finančnega ministrstva v naši državi n? osebo 6 kg sladkorja na leto. Kljub tej mali količini pa bomo morali plača'; za sladkor preko ene in pol milijarde kron. V mirovnem času je prišlo na ose bo do 20 kg sladkorja na leto. Kljub temu, da se moramo sedaj zadovoljiti z eno četrtino te količine, pa nioramc skoro eno četrtino svoje izvozne bilance dati za sladkor. = Parobrodno društvo Vnuaro-Cro a Hrv. eskomptna . . . « Banka Brod na Savi . . Poljedelska banka . . . Irvatska kreditna banka ;adranska banka . . . ugoslavenska banka . . jubljanska kred. banka . larodna banka . . -, >rva hrv. štedionica . » ?ečka pučka . . . < • irpska banka . . s . "ksploatacija drva . . Dubrovačko parobr. dr. ioranin ...... \arodna šumska ind. . « 3utman .... s - ilavonia...... Beograd, valute: funti 115 do 117, "ranki 215 do 21S, dolarji 32.75 do 33 lire 126 do 130, leji 50 do 50.50, marke 47 do 47.50, napoleondorji 11^ io 115. Devize: London 1 IS do 119, Pariz 210 dc 212, Praga 40 do 41, Dunaj 6.50 do 6.70. Milan 125.50 do 126, Berlin 45 do 47. Dunaj, izplačila: dolarji 1495 do 1545, Berlin 7.12 do 7.223. Zurieh 31.25 do 81.75. Pariz 31.50, lire 18 SO do 19.34, Nevvvork 530 do 540, leji 410 do 430, Soiija 6 do 6.10, Zagreb 3.79 do 3.85, Praga 5.92 do 6.025, Budimpešta 99.75 do 100.75, poljske marke 113.50 do 116.50. Avstr. kronska renta .... „ majska renta .... Ogrska kronska . . . » « V. avstriisko vojno pos. . . Turške srečke...... Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ...... Bankverein....... Bosanska zemaljska banka . Avstro-Ogrska banka . . . Živnostenska banka . . » . Državne železnice' 1 . * . Južna železnica . . » . . Alpine-Montan..... Praika železna indusfr. . . Levkam, papirnica .... —•— Fraja, devize: Beograd 255 do 257, Berlin 117.25 do 11875. Dunaj 16.20 do 17.20, 7ajrreb 63 do 64, Varšava 18 50 do 19 .SO. Bitdimn-* In 20 do 17.20, jugoslovanske note 249 do 251, Amerika 85 do Anglija 309 di 97-— 97 — 69-S0 3050 — 1135 — 1060 — 1173-90)-— 5330-3218 -4700 — 1T3J--5250'— 129SO-— Zurieh 50.50 do 81.25. Pariz 30.75 do 31.25, lire 1870 do 1920. dolarji J 530 do 1540, leii TiO do 730, češkoslovaške krone 591.50 do 001.50, Budimpešta 100.50 do 103.50, poljske marke 115 do 118. Vremensko poročilo. I.ifr roisrva iršfcr p>sa-teliicc Bc2f-nr Nnrrov? i \ —' ki je tudi prt nas> znana tw- svon ..Ca fcici" in po i>vcj:h b.-r knl. ! • so izšle picd kratkim v .slovenskem praodu Risalnica v lic::i '>it* ?a slavnoct primemo ckrašoia V ie sred' zelenia stala sI;'kk stavne >•'• vamke pisalelitre nad :<• hi <.fl','> v?nr-' v obliki srca, v nlero je Ul na pis- Bo.-.na V">nov» H820—1920; in pod i u: 31 so m j»m rdcčtbelih. če- ška ha. va — i:nm' knzantema Na eni $:-ani •«■ J?''a Do/ene Nem-cov" kol l7 '.trn deklici- na Iruei strani pa kV^rarova »lika. kako je b?bira prišla k sv^ni vnukom. Ves oder ie bi' lpn<- i zelenimi okrajni Slavnost so »nse'i| id-fpniki šnieea čeJkosIc^l/Tn konzulat;« ; ''.» Zahorsxvnna >'u ker je Kou?al :1» Beneš slučaino te ^"i odpotoval. Tf.lfc ttga so pnšli k slavnost} z<><^pi..v. vi?l«-ra gotskega *vrta la VrraMrlfa Slavne«' * i«'on? ravnale I' \ >-J£ o \t lana' ootner mkir pn>Ma» (t> ie pozdravi; mstr \atr je d: lx!i jv>dal žjviien:«i» siavnt teškr t>;satr2"ct r» jrvor- sc stooii«- ai one« fr- defcliff * fna!*ni wv/)nevin» • rr>!r- ' n* »jtrertfc. t v verzih •icklamiraU p<» rora* »Icivensicf »niadine oisasetilc* n i kar f drki'cc .ihrsilf *cner i frško in iipnsio- ensk'1 tr.ko!o»r o-vl s;.« • riss ieijire Tu coienkf lil Preja so naif ■'itali* ti> rwimist b ..Babic«'" (.-" • v! h^hice — poffovm c domovin* - smrt hriice) Naro se je dt /ahorskv ra-r>v*'il v iim-nu čftftrt^ovaškT* l rHiIiOiskr iire- |»rkl auta t>n|arr'a No podlagi kompiotm-tujorih dokumentov ki so se našli pri Vuw»ifu. sta bila aretirana itali'an«ki komunist Luigi Marcb« In Švtcarsk-Sulzbacher. — Vujovu jt sin ueleane-ga požarevaškepa trgovca ln živi že od časa evakuacije Srbije na Francoskem. * Wncon v nc Vil^on lalik« v nitn« rvsiHil cjiiovH-mu lelu. ViMson b-.: oisaI iv>;t inenoa«* >C Uradniške plače v naravi. Zc r.vk.ij časa se v Avstriji vc iMi-v vprašanje, bi li ne kazalo, da dube državni uradniki del svoie plače in nri tura. Glavni zagovornik tega sistema je državni taj.iik dr. Maver. Do danes je to vprašanje še v aka-Jemičui razpravi, zdi se pa. da se ta sistem utegne rerlizirati. ker se je za to izjavilo zlasti vse uradništvo po mestib. X Katastrofa na Ddnavi. Med Vi-dinom in Lomom se je petopil bolgar .■tu pnrobrod ..Boris-', pri čemer jc po-a.-aiLČilo 20 potnikov Katastri loj; od i la vsled goste megle. Ob zjutrai sta trčila «kaon ia IVn-ivi „Boris" m rummski virihrod ..'^ran-eovanu" Sun-.-k e "t1 "1V1 sikn. da i«: k'iun rum. '»dK jn<'rl cdo v kabute ..Borisa'' Voda »e virla v notraniest in bolgarska ladia se je v trenod.u poio- pila. Potniki in pesadka ladje je ulo-liJa. Narodno gledališče. Drama: Sob j i a, 21. nov.: Schnitzler: Ljubimkanje A. Nedelja, 21. nov.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek. 22 nov.:Bcaumarchais: Fi-garo se ženi. C Opera: Sobota, 20. nov.: Risto Savin: Lepa Vi-da. C Nedelja, 21. nov.: Smetana: Dalibor. Izven. Ponedeljek, 22. nov.: Zapito. Vstopnice, kupljene za predstavi ,.Z!i.'a i<^cn" m ..Lepa Vida" dne 11. Mvetr.bra 1.1., so veljavne za isti predstavi dne 18. nov., oziroma 20. nov. 1.1. Lastnik in izdajatelj Konzorci« .Jutra". Odgovorni urecinik Vit. F Jelene. Zahtevajte povsod samo prvovrstno ta /sispslvi) 23 Kranjsko: R. Bunc m dni! Ljubljana marflMnka tovarna mila, prej C. BROS, MitHIBOH. Gespasveisu cesta i atorog Priporočamo domače tvrdke. M IfijiiisKi io oDrtnt izftsja rili kri. Vsiti objiva 4 X. Brusarnica: Vanino Vekoslav, Stari tri; 2 Crevljarjlf Zu!ianč«č Fran. Sv M:irt-iia cesta G Kleparju Gor&r Fr. ^lomškova ulica 11. Kezo e SianJ.o. i ir-S^a nUn 3i. KljutaoiCatii: Kosmač franjo. Jeranovi. u!'ca 5. Lei^ar ''iš.tir. Jfi.ltnv^ u!iea 9 Krojači; lantmik Anton. Rožna ulira 20. Hnbar Josip Po.iaiisfca •.'»s.t.a 70. Lipovšek ivar, »»»-afski ^ita 58. Semra c Jacol). G'ad'<:l<> 5/1. 2ensko Krojaživc Medved Kozi. .\iest.m tre 24/IH. fd.p.j Mcsv i: Prime ii.anja. Floriiar.ska nlica 10 Mcstn« graditelji Treo V.liem. tiospoMetska cesta 10 MoSlstUe i Horvat Kitika. Stari trg 21. Slegnar ivanKa. 1'uruska. resta 10. , PuSkarji: ! Kaiser F. Selenbureova nI. 6 f1*- Sil na debelo Mestni trg 6. Mikuš L., izdelovanje dežnikov, Mestni tre 15. [2U] Sax Ivan, konfekcijska trgovina, Star* trg 8 _-1 Urarii: Ravnihar Ivan, Sv Pftra cesta 44. Razno: S Centrala drv, Ahaclje*a cesta 10. Iščemo spedicijskega uradnika ki so mu dobro pozna:.! ciitinski železniški izvozili in uvozni posli. BivSi 4S3 železniški in carinski uraduiki imijo prelnost Ponudbe na 3-2 Stroine tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. 1863 1 immpni " '* "•"j"'T mo,h JISl Illlilll iir nah, kakor tod< vcslni in Mvalni jprin«>ni v zalo.-i pri Ivano Kravo«, Maribor, Aleitaand. ova ulioa 13. 4S1 3 1 Kdor si leli nabaviti pristnega m ioaaega haložana na] ti blagsnil pNliIHi tvrdke: Prva haloga trgovina z vinom Hnte Rorenfah in drus pri Sveti ,89 Barbari v Halozah, ae .8 ERJAVEC & TURK trgovina z železnimi „prl Zlati lopati'* (prof Ha rnersehmldt) Ljubljana, Valvazor.e/ trg št. 7 147 nasproti kriievniike cerkve, ifi-10 X 59 Pooa.ll>e v sloveo -krm io iicmiVr^ _______jeziku z mvedbo tm<»ino«*i io pla čilaih pogoj.v naj »e naslorija oa ur<-a" »Jutra. ptKl .ifro ,.Z nemiko »ttnogi a-fljo imajo pred JOS« HRVATSKI DRVOTRZAC .eJiui ftrucui list u Jugoslaviji. I«liw bva xng I., iO i 20 o mjesecu — Preti !»:< ?0ii B6 K 120 :ii 3» Suraljfjit na,' prvi stručnjaci — Atir<>*ar in;!twtriie rt'«-', iv 20- -. Zagreb, St. o».mayeiova aUoa 6. ••»--«« Zaloc* ivicarsklli ar iv delov, zlat* K crObrotn« vsa (iopra«ila iinšisa -b^ni« >J-i"» *u srotirn k'"j.«>cai. F.Ko-rošeo. ^nr. l.jniiljaua, Sv.Flor jana nI. 31. lit !«—9 4b6 2-1 Klobuke in slamnike v-eb vrat od preprost b ilo nsič.i"!5'*' im" tno blnpo od pilan-h pr.is.če? ss proia-javaak dan na stojnici Iliie PrccJoviča v Šolskem drevoredu '.prva mesarska stojnica od Frančiškansko^a mostu). 9 Kako volimo s kroglicami 9 kake pravice in dolžnosti imajo volilci, kako tre' a zakon tolmariti voliln ra komisijam in zaupnikom 6trank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu samem, raziiga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Vofi ni red z bogatim tolmačenjem. 241 16 Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročit« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Krojač Casermast Martinova cesta st* 9 prij><.r«A» ** i/.'lfi>»vj oblek twi psir»f"»ii«-tt »ii>)t> Z'iicrue cene. Dva tekača (dečka) stan nad 1& let išče za takojšnji vstop Špedicija „Baikan" Danajska cesia št 33, l'ajnj, da 61 "J.icta pn i-^rfii v Ljubljani 1'h^i no J ^tmtu 'samostojeD tL,igo>olja. iznrjen v lesui stroki, že-!, po i.utom leta premem l «'t>2bo. Ponadbe se prosi »a npravnistvo .Jutra4 pod „Uradnlk 93"._4^3 (inponica S6 13—11 Odon Kouiny Ljubljana Kolodvorska ulica 37. UNION t«* Telefon it. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana. M LJubljana-Spodnja Šiška priporola »voje iz&orno pivo « sodcih in steklenicah. Oooe se tutSi tropine in sladne cime, ki so kot živinska pKa *elo priporo -IJive. 43 bi-13 ■ | i Jcograi, Celje, Dsbrovnik, Kotor, Kranj, m DanKa i ^^ ^^ spre-enta vloge na hranilne knjižice, žiro in irngc vloge po5 najugoinešimi pogoji. frevzems vse bančne posle po3 najugoinejšimi pogoji, ^m is Sarajevo, Split, Stbenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wien. 9 58 ,8 Esl faslrn« zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inoremsivi. 311