Jesenska disonasca Jesen ie tu z dežjem, bla­ tom in težkimi skrbmi m •zimnico. Prav lepo je mm deželi, lepo je t mestu. Ljv- dje hite od trgovine do trgo­ vine od stojnice do stojnice Meščan: »Kaj na deželi? •se lahko dobiš po dnevnik cenah pri kmetu; še v za­ drugo ni potrebno iti.« Tisti pa, ki poznamo mesto in vas, zapojemo še drug« vižo: Nek virštanjski kmet: »Dam •am krompir, saj vem* da morate jesti, čeprav ne pri­ delate. Toda izpod 30 din ga .jie dam. Ce plačate to ceno, i»a kar prinesite vrečo, vam ca že dam, ko se poznamo.« V Celju pa je krompir po 25 din!! Hladen jesenski veter veje preko mesta in vasi, toda ob melodiji krompirjeve jesen­ ske disonance mi je skoraj •roče. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Rpavc molzcjo pri gobcu Prenizka molznost v hlevih družbenih posestev Celje dobiva mleko iz treh virov: Več kot polovico ga preskrbi pod- 'jetje »MLEKO«, precej ga prodajo proizvajalci iz bližnje okolice in pa kmetijski gospodarstvi Lava in Medlog. Potrošnja mleka v zadnjem času narašča, kar je za ta letni čas nor­ malen pojaT. Včasih prodajo pro- dajalnice dnevno tudi po 5 tisoč li­ trov mleka, medtem ko v poletnih mesecih skoraj .nikoli niso prodale več kot 3 tisoč litrov. Podjetje »MLEKO« prihaja na zimo v redne težave. Navezano je na devet kmetijskih gospodarstev in tri kmetijske zadruge. Zadruge pri­ spevajo le malenkost, okoli 200 li­ trov mleka. Pa tudi kmetijska go­ spodarstva ga dajejo vedno manj. Podjetje si je pomagalo s »prija­ teljsko« pogodbo z zadružno mle­ karno v Šmarju, od koder dobi dnevno od 700 do 1200 litrov mleka. To bi bilo vse prav, če bi bile v re­ du tudi cene. Seveda ima šmarska mlekarna za višje cene tudi svoje razloge, saj bi mleko, predelano v sir, bolje vnovčila. Podjetje »Mleko« si je prizadeva­ lo Tžboljšati položaj s tem, da je zaprosilo Okrajni ljudski odbor za pomoč. Le-ta je proučil stanje na kmetijskih gospodarstvih in ugoto­ vil, da je za pomanjkanje mleka krivo največ pitanje telet, na sploš­ no pa nizka molznost krav in večja potrošnja v okolici posestev samih. * Kmetijska posestva so uredbo o prepovedi klanja telet vzela dobe­ sedno, privezala ves zarod in do- kupovala mlado živino. Na devetih posestvih imajo zdaj že 400 sesnih telet, medtem ko so jih pred ured­ bo imeli komaj 80. Za pitanje teh telet porabijo dnevno okoli 1200 li­ trov namolženega mleka. Ponekod so z uvedbo boljše tehnike krmlje­ nja (posebno pa z napravo, ki daje ptfsneto mleko iz mlečnega prahu) sprostili precejšnje količine mleka, vendar še vse premalo. Socialistični kmetijski obrati se s tem problemom še niso resno spo­ prijeli. Z malimi izjemami na po­ sestvih molznost v tem času ne pre­ sega treh litrov mleka na dan pri eni kravi. Izgovori, ki jih navajajo za vzro­ ke, so zelo različni: Sprememba ob prehodu od poletnega svežega na zimsko suho krmljenje. Slaba ka­ kovost letošnjega sena. Neredna dostava močnih krmil. Veliko šte­ vilo brejih krav itd. Vendar ti izgovori niso vselej opravičljivi. Posestva še vedno ni­ so kos sodobni tehniki krmljenja, po kateri bi se zimsko krmljenje po kvaliteti ne smelo razlikovati od po­ letnega. Premajhno vlogo še igra silaža trave, s katero so imeli toli­ ko težav pri sušenju v letošnjem deževnem letu. Ce bi to storili, bi tudi ne bilo treba govoriti o nizki kvaliteti suhe krme. Močnih krmil res ni vedno dovolj na razpolago, posestva pa se jih tudi izogibajo, češ, da so predraga. Toda draga so le takrat, če osnovna prehrana z domačimi krmili ni zadostna in v re­ du. Neizogibno se bo treba posvetiti pridelovanju boljše krme. Tudi pri- puščanje plemenic bi se dalo prikro­ jiti tako, da bi krave telile predvsem v juliju, avgustu in septembru. Ce že v privatnem sektorju zaradi last­ nih koristi odpoveduje red, bi bil nujen na naših socialističnih obra­ tih. Tudi podeželski potrošniki oble­ gajo kmetijska posestva. To pa iz enostavnega razloga, ker pri kme­ tih, ki privezujejo zarod in pitajo prašiče, mleka ne morejo več dobiti. Spričo teh dejstev je naloga druž­ benih posestev toliko odgovornejša. Večjo proizvodnjo mleka za potrebe potrošniških središč je treba doseči! To je možno z odkupovanjem in na­ jemanjem novih kmetijskih površin, s strokovnejšim in izdatnejšim krm­ ljenjem mlekaric in podobnimi ukrepi. Hkrati pa bi tudi celjsko podjetje »Mleko« moralo skrbeti, da bi v ča­ su, ko je mleka dovolj, odkupilo vse količine. Imeti pa bi moralo tudi hladilnice, kjer bi lahko vskladišči- lo surovo maslo in sir, ki ga je ob poletnem času, ko mleka ne pri­ manjkuje, laže pridelovati, kakor pozimi. To pa bo možno takrat, ko bo nova celjska mlekarna dograje­ na in opremljena. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HISO! Posvet o stanovanjskih problemih Pred dnevi so se zbrali k po­ svetovanju vsi predsedniki in tajniki vaških odborov SZDL šmarske občine. Razpravljali so o novi stanovanjski politiki, kar jim je izčrpno pojasnjeval orga­ nizacijski sekretar Milan Crepin- šek. Poleg tega so posvetili ana­ lizi kmetijstva precej časa in ugo­ tovili, da so začetne težave pre­ magane in uspehi že zadovoljivi. Nekatere zadruge so plan že pre­ segle. Tako so med najboljšimi v Kozjem, Lesičnem in tudi v Pod­ četrtku. Celo v Šmarju, kjer je bilo v začetku najtežje, so zdaj lepo uspeli. Vse organizacije bodo zaživele v pripravah za kongres SZDU, ki bo prihodnje leto. Članstvo na­ meravajo dvigniti na 80 odstot­ kov volivcev. Doslej so že uspeli od 40 na 50 odstotkov, kar je za pretežno kmečko okolje že lepo. Osnovna naloga pa je: pomoč pri napredku kmetijstva in družbeni izobrazbi prebivalstva. Kaj vse so videli zadružniki s Kristan vrha po štajerski P; Prijetno s koristnim so združili člani zadružnega sveta in številni zadružniki s Kristan vrha pri Šmar­ ju, ko so sklenili ob koncu leta pri­ praviti izlet. »Ce že, potem si oglej­ mo kako kmetujejo po drugih kra­ jih,« so si dejali in šli na pot. Po zeleni Štajerski ... Videli so veliko, kar jim bo v po­ moč, saj so bili ponekod resnično začudeni opazovalci raznih eksperi­ mentalnih poizkusov. Najprej so se zglasili na Kmetij­ skem gospodarstvu v Kidričevem. Posestvo ima 24 odprtih tipskih hlevov, ki so polni simentalk, okoli 960 po številu. Zanimanje so- vzbu- •dili svinjaki, v katerih ima posestvo 84 iz Švedske uvoženih bekonov. Posestvo ima v gradnji sušilnico za mlado deteljo in še vrsto zanimivo­ sti, ki so jih zadružniki s Kristan vrha videli. Nek kmet je ogledoval živino in •krmo, ki jo je govedo s slastjo jed­ jo. Zmajeval je z glavo, pobožal ži- 'yal, poduhal krmo in izjavil: »Zlodja! Take mrve bi moja ži­ vina še povohala ne, pa vendar so trave tu veliko bolj zalite kakor so ffioje?« Toda uganka je bila kmalu raz- vozljala, ko mu je strokovnjak raz­ ložil, da krmi dodajajo močna krmi­ la, tako da živina dobi ogromno kalorij, ki bi je z najboljšim senom ne mogla dobiti . . . Na posestvu v Apačah je direktor ing. Milkovič kljub dežju razkazal izletnikom ta vzorni kmetijski obrat. Posebno farma kokoši je bila pred­ met splošnega zanimanja, saj imajo okoli 9000 kokoši. Pravo preseneče­ nje pa so bile »prevozne kurje va­ si«. Najnovejše izkušnje v perutni- narstvu terjajo, da kokoši ne smejo ostati dolgo na istem kraju in jih zato s kurniki vred selijo po redki hosti, kjer jih krmijo in vzrejajo. Tipski odprti hlevi, svinjaki polni prvovrstnih bekonov, vse to so bile novosti, o katerih veliki prednosti so se kmetje na svoje oči prepričali. Poleg vinogradniških posestev v Jeruzalemu in Železnih dverih so si ogledali še tovarno za mleko v pra­ hu v Murski Soboti ter srednjo kme­ tijsko šolo v Mariboru. Na koncu so se z žičnico popeljali še na Pohorje in se po dveh dneh vrnili domov. Izlet je na priporočilo Glavne za­ družne zveze v Ljubljani organizi­ rala podružnica KOMPAS iz Celja, ki ima za zadružnike v načrtu še več takih poučnih izletov, katerih korist je neizpodbitna. Namesto enega štirje Šmarsko društvo učiteljev in profesorjev se je razformiralo. Iz močnega prosvetnega sindi­ kata, ki je pod vodstvom požrt­ vovalne predsednice Milice Biz- jakove zajemalo široko področje od Donačke gore do Veternika, se Eda j porajajo štirje pododbori samostojnih društev s sedeži v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Sla­ tini, Kozjem in v Podčetrtku za obsoteljski del občine od Podče­ trtka do Bistrice. Ta manjša dru­ štvena telesa bodo olajšala kolek­ tivno delo področnega učiteljstva, posebno pa izpopolnjevanje pro­ svetnega kadra, ki se bo tako laže češče šesta j aL TEČAJI ZA MOPEDISTE Ze nekaj časa traja v Sloven­ skih Konjicah vsako nedeljo do­ poldne tečaj za mopediste. Last­ niki teh vozil se na njem sezna­ njajo s cestno prometnimi pred­ pisi in znaki. Edina rešitev-v gradnji nove šole Zaradi pomanjkanja prostorov bi morali na obeh konjiških osemletkah uveljaviti pouk v tretji izmeni. Da bi se izognili tej nevšečnosti, bosta obe šoli dobili po eno učilnico izven poslopja. Tako bo prva osnovna šola do­ bila v uporabo šahovsko sobo v kulturnem domu, druga pa večji prostor v mladinskem domu. Se­ veda bo ta rešitev le začasnega značaja. Trajna rešitev tiči le v gradnji novega šolskega poslopja. VRANSKO SE JE POSLOVILO OD FRANCA PECOVNIKA Pred dnevi je umrl odbornik žalske občine in dolgoletni pred­ sednik bivše občine Vransko. Po­ kojnik je bil tudi dolgoletni član kmetijske zadruge na Vranskem in zelo vzoren zadružni delavec. Pokojni Franc Pečovnik je bil zelo priljubljen pri ljudeh. Zato se je od njega v sredo poslovilo veliko število ljudi z Vranskega ter bližnje okolice. PRED DNEVOM REPUBLIKE V KONJICAH V počastitev Dneva republike bo v Konjicah na predvečer praz­ nika osrednja proslava v kultur­ nem domu. Isti večer bo v mla­ dinskem domu tudi družabna pri­ reditev. Pramovanje pa bodo imeli še na osemletki. Ta dan bo­ do cicibane sprejeli v pionirsko, pionirje pa • mladinsko organi­ zacijo. NOVA ZMAGA ZADREŠKIH ŠMARČANOV V«s Šmartno ob Dreti ima že vrst« itnanilccT novega časa. Med vojno deloma požgana Tas je bila • prvih letih ob­ novljena. Kmalu za tem so elekrifi- cirali Te« okraj, tudi višinjske kmeti}« v Rortu. S pomočjo občine so kmalu po tem začeli graditi šolo, ki je še danes ena najlepših in najmodernejših T ob­ čini. Na drugem koncu vasi je spet zrastel velik zadružni dom. v nedeljo pa so v Šmartnem izročili prometu nov most čez Dreto. Šmartno vse doslej mostu sploh ni imelo, čeprav se stari ljudje spominjajo, da so o grad­ nji mostu razpravljali že leta 19«2. To­ krat pa so Šmarčani vzeli stvar resno v roke. Seveda za kraj, kakršno je Šmartno, tak most ni malenkost. Pred­ račun je predvideval bli?u štiri milijone dinarjev stroškov. Vendar so Šmarčani ljudje, ki se ne splašijo visoke številke. Saj tudi šola, zadružni dom, elektrika in obnova vasi niso terjale majhnih žrtev. S krajevnim samoprispevkom, z zbi­ ralno akcijo za les, prostovoljnim delom in prostovoljnimi vožnjami je proračun­ ska številka naglo kopnela. Kjer pa ljudje kažejo toliko vneme in požrtvo­ valnosti, tam tudi skupnost lie more držati rok k sebi, in Šmarčani so dobili prispevke občine, kmetijske zadruge in poslovne zveze. Le malo je bilo takih, ki pri gradnji ne bi sodelovali. Twii Kovt, čeravno mostu ne bo rabi'l, j« razea dveh kmetov, v celoti prisy«T«l les. Z vprežno živino so napravili 4M pro­ stovoljnih ur, 7i7 prostovoljnih ur yM delu na mostu samem, obilica dragef« materiala, orodje, ves potrebert les, T«« to je bil prispevek Šmarčanov in BJik bližnjih sosedov. Nad 300.000 d:narj«T je primaknila občina, sto tisočakov ••- slovna zveza v Mozirju in most je M letos na jesen dograjen. Šmartno je do­ bilo važen objekt. Izpolnila se je želja« ki je tlela v prebivalcih že pol stoletja. Predsednik odbora za gradnjo mosta tovariš Mohor Levar je lahko s ponose« lišteval vse te številne delovne zmag«, ko je v dvorani gasilskega doma s svo­ jim govorom zaključil delo gradbenega o sestrico. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli na Teharju na novo preurejeno delavnico za popravila in izdelavo vseh vrst čevljev. Za solidno postrežbo in dobro izdelavo jamči kolektivi Priporoča se ČEVLJARSTVO CELJE, PODRUŽNICA TEHARJE Trgovsko podjetje MANUFAKTURA Celje razpisuje delovno mesto administratorke Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja. Ponudbe na upravo podje.tja do 30. novembra 1959. Nastop službe po dogovoru. Celjska mestna hranilnica, Celje — razpisuje natečaj za sprejem t službo 1. SEKRETARJA: 2. SEFA KREDITNEGA ODDELKA; 8. SEFA BLAGAJNE IN LIKVIDATURE. Pogoji: pod 1. pravna fakulteta in 5 let službe; poi 2. ekonom­ ska fakulteta in 5 let službe na vodilnih delovnih mestih; fi 3. višja šolska izobrazba in 5 let službe. V poštev pridejo tudi uslužbenci s prakso na sličnih delovnih mestih. Plača po ZJU, položajna plača po pravilniku o položajnih plačah hranilnice. Prošnjo z življenjepisom in potrebnimi dokumenti je treba pred­ ložiti Celjski mestni hranilnici.