Poštuina plačaua v gotovini ^^^hHF ^rJNL ¦BP^BPBIRJHk Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašaleih 550 din, za Inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossniayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo /, Telefon štev. 65 / / Račun pri poStnem čckovnetn zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI. Celie. petek 5. mala 1939 Štev. 19. Beseda o naši kulturi (Govoril na litcrarnem večeru CKT dr. Snuderl, predsednik Umetniškcga kluba v Mariboru) Stvariteljska slast in bolečina, ki iz- vijeta duhu umetnino, sta poslel.j; in neposredni movens, zadnji hrč neke glo- boke zakonitosti, ki je zasidrana v naj- tišjih globinah narodne duše, zakoni- tosti, ki dviga na dan narodni genij, zajet v čutne oblikc umeinine. Ze defi- nicija, da je umetnost v obliko spreme- njena duša naroda, pa najsi bo ta de- finicija še tako šibka, kaže na to, da je sleherna umetnost svojstvena živa rast iz duha naroda, ki po svojem raz- cvetu in plodu oznanja vitalno moč te- ga naroda, po svojem obsegu njegovo voljo, po meri z drugimi narodi svojo kulturno stopnjo, in ki je pri vsakem narodu tako različna, kakor so si raz- lični narodi na zunaj med seboj. Pouku in zabavi, za razvedrilo in kratek čas umetnost, in posebej književnost, danes ne služi več in ni služila nikoli, kajti kjer je služila, tarn je bila le plehka in prazna beseda. Danes se vsi zavedamo, da je posvečena lepa beseda kot izliv že omenjene zakonitosti vse višjim ci- ljem; višjim celo kakor je plemenito navdušenje, ubiranje sozvočja v čita- telju, prebujanje najlepših sil njegove notranjosti, tega torej, kar umetnina v sprejemljivem človeku neposredno povzroči. Posvečena je neposredno živ- ljenju svojega naroda, to je njen izvor in njen najvišji smoter. Nekdaj je veljalo na Slovenskem književno delo kot nacionalno delo ka- texohen. Vsak rodoljub, ki se je hotel boriti za svoj narod, je zlagäl pesmi in pisal povesti, in medsebojno so se vzpodbujali za to prebuditeljsko delo. Res, vsa ta književnost nima umetniške cene. Ali pokazala se je ozka vez med narodnim interesom in književnostjo. Kjer pa je ta književnost pognala ko- renine in dosegla vrhove, tarn se je ra- zodel narodni genij v zvezi duše naro- da z njegovo besedo v vsej svoji moči in se pokazal vse doslej v neprekosljivi sili v Prešernu. Nihče od Prešerna da- lje ne more več spoznati duhovnega bi- stva slovenskega naroda, kdor se ni prepustil čaru Prešernove opojne bese- de. Notranja podoba naroda odseva s trpko, a magično silo iz Cankarjevih del. Tako vidimo, kako ozko je poveza- umetnina z bistvom naroda in z njegovo usodo. Pa celo z ožjim pokrajinskim obeležjem. Da ostane na ozemlju, čigar eno središče je Celje: ali ni Aškerčeva poezija v svoji klenosti, trpkosti in ne- okrašenosti podobna pokrajini med Sa- vinjo in Savo in značaju ljudi, ki tarn bivajo? Ali ni liričnost Meška ubrana z mehkobo Slovenskih goric in vzneše- nim značajem njenih prebivalcev na isto struno? Ali bi mogla Vladimir Lev- stik in Anton Novačan pisati tako, da nista Savinjčana? Ali ne poznamo iz Kačevih povesti, odkod je doma? Ce- tudi zamolčimo vsa imena? Janko Gla- ser je odprl okno književnosti v pohor- ski svet in iz njegovih pesmi je zavel svež vonj po arniki in fratah. Tako se razodevajo umetniki brez tendence ali narejenosti kot glasniki zemlje, iz ka- tere so izäii, kot propovedniki njene volje, kot oznanjevalci njene usode. Spoznali boste to tudi nocoj. Miško Kranjec ni odkril le nove slovenske zemlje, Prekmurja, ne le prekmurskega človeka, odkril je nov slovenski duhov- ni svet, ki se že od kneza Koclja dalje oblikuje onkraj Mure pod drugimi vpli- vi kakor ostali Slovenci. Anton Ingolič odkriva življenjsko borbo naših ljudi na Ptujskem polju, v književnost je vnesel svet novih odkritij o novih oblikah na- šega življenja in nakazal zanj nove smernice. Ivan Potrč govori o prleški zemlji, o človeku na tej zemlji v borbi z novimi gesli dobe. Svet naše Gorenj- ske živi v novclah Ivana Dornika, naša Vipava se ponavlja v spisih Radivoja Reharja z vso našo veliko bolečino pri- čakovanjem. V težko problematiko do- be, ki se posebno žarko odraža na na- šcm ozemlju, v duäevni krik notranjih borb in razklanosti našega človeka se- gata lirik Božo VoduŠek in novelist Stanko Cajnkar, v poslednjih pesmih Branka Rudolfa, Reharja in Voduška pa kar neposredno bruhajo na dan dnevna gesla, slika dni, ki utegnejo priti. Toda — nisem Vam hotel s tern ka- rakterizirati danes nastopajočih knji- ževnikov, zavedajoč se, da nekaj besed za to ne bi zadostovalo in da jih več ali manj sami že poznate. Niti nisem hotel pokazati, v kako tesni zvezi je književ- no ustvarjanje z narodom, kajti danes se še vse bolj kot kdaj prej vrača umet- nost od kozmopolitičnih -izmov na re- alna tla in naravno pri tern mora pri- stati na tleh, iz katerih poganja, in na- to reševati občečloveška vprašanja v oklepu domače grude. Globoka zakoni- tost pa, ki v tern kaže svoje prirodne funkcije, se zlasti izraža v problemu, ki danes spet živo zanima naše vsak- danje življenje. Kakšna mora biti zemlja in čigava, iz katere že sto let, odkar je prosvitlje- nost zajela široke mase In zorala tlo naroda, tako bohotna raste slovenska kultura? Kdo in kaj je človek, ki to kulturo na eni strani ustvarja in ki je na drugi strani njen konzument, vedno pa objekt te kulture, tokrat književne umetnosti, s svojo duševnostjo in z vse- mi oblikami življenja ? Vprašanja, gospoda, ki bi se zdela morda povsod drugod na svetu odviš- na. Zakaj kjer tako bohotno uspeva slovcnska umetnost, kjer tako živo žu- bori vedno in vedno iznova izvirek no- vih tokov, kjer je kulturna prireditev že v slednji vasi postal a prava življenj- ska potreba, tarn, gospoda, je pač slo- venska zemlja, in tarn živi slovenski elovek s svojo pravico in voljo do sa- mostojnega življenja. Bili so časi, ko je še vse bolj gnezdila po naših mestih tuja zalega, bolj potujčena kot tuja, katere klaverni ostanki se danes mani- festirajo le še v oblikah upravno-poli- tičnih prestopkov. Bili so časi, ko je ta privilegirana peščica upravljala ves oblastni in prosvetni aparat na tern ozemlju in ravnotako pogodovala tujo kulturo in tuj jezik, kakor je zatirala našo kulturo in naš jezik, rogajoč se nam s proslulo culo Anastazija Grii- na, ki je z dvema slovenskima knjiga- raa v njej vzkliknil: Omnia mea mecum porto! S strahom bi človek obračal li- ste v zgodovini — ko bi ne bilo one globoke zakonitosti, ki daje edinole na- rodu, ki živi na tern ozemlju, da se ma- nifestira le njegova duša v njegovi be- sedi. In tako nam stoletja nasilij niso vlila v našc vrče tujega duha; niso ro- dila ta umetna gnezda ob vsakem straš- nem aparatu niti sama sebi niti enega samega pomembnega človeka, ki bi v umetnosti dosegel tudi le enega samega od danes nastopajočih skromnih sloven- skih književnikov. Kdor pa je kaj po- menil, ta je bil priseljenec, ki je slu- čajno nekaj znal, Od najpomembnejših ljudi je bil Gabriel Seidl v Celju le nastavljen kot profesor; Ottokar Kern- stock je bil v Mariboru rojen sin tja iz Avstrije premeščenega vladnega uradnika; Hugo Wolf je bil v Slovenj- gradcu rojen sin iz Sudetov premešče- nega davčnega uradnika; Hans Bartsch pa se je samo vozil po naših krajih za- sramovat nas v svojih spisih; le ti zato niso upoštevni. Gospoda, bolj kakor dnevna politika, bolj ko naeionalna propaganda, zbori in agitacija, bolj ko ljudska štetja, sta- tistike in rasne teorije razodeva v obli- ki umetnosti zajeti živi duh naroda slovenstvo Spodnje Štajerske. Vse dru- go se da umetno potvoriti, popačiti in posiliti. Iz tuje duševnosti, iz tujih tal ni mogel zrasti ne Askerc, ne Meško, ne Novačan, ne Levstik, ne Aškerc, Ne ne Novačan, ne Levstik, nc Roš, ne Kač^ ne Schwab, ne Risto Savin, ne plejada narodnih preporoditeljev in književnikov v zadnjih sto letih. In nimajo niti od daleč nobenega stika s tujo kulturo umetniki, ki jih boste slišali .in sodili nocoj, ne po značaju ne po duhu, dasi ne zaostajajo za splošnim merilom. Orisal sem vam prirodno zakonito funkcijo književnosti in zdaj od vseh vprašanj, ki sem jih zastavil nocoj, pre- ostane le še eno: kako je mogoče pri vsem tern še gojiti bajko o »Kultur- bodnu«, na čigar južnem delu stoji me- sto Celje? Ce vam bomo nocoj z deli, ki jih bo- ste slišali, vzbudili zavest o tern poslan- stvu književnosti, bomo svoj prispevek k II. kulturnem tednu v Celju res de- jansko podali. Kajti prepričani smo, da je namen te edinstvene kulturne celjske akcije to, da pokaže in pokliče v neposi'edno zavest Slovencem v Ce- lju in okoli njega visoko in krepko rast slovenske kulture na tleh, na katerih stoji Celje, ob kateri ni druge kulture, in s tern v tej mračni dobi okrepi slovensko narodno samozavest in po- nos. Ni nobene nevarnosti za to našo lepo zemljo, dokler bodo tako sijale celjske zvezde. Slovemko Celie izpriiuie fvoio kulturnost Požrtvovalni celjski kulturni de- ls vci so po velikem uspehu lanskega Celjskega kulturnega tedna organizirali in priredili letos II. Celjski kulturni te- den, ki se je zopet pretvoril v krepko afirmacijo kulturnosti našega lepega narodnega Celja kot žarišča, ki pri- speva bogat delež slovenski kulturi. Se- danja razburkana doba daje priredit- vam Celjskega kulturnega tedna poseb- no obeležje in podčrtan pomen. Komorni večer Slovenskega vokalnoga k\inteta II. Celjski kulturni teden se je pri- čel v soboto 29. aprila s komornim ve- čerom Slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljubljane. Otvoritvi in koncertu v mali dvorani Celjskega doma je priso- stvovalo mnogo občinstva in številni predstavniki, med njimi novi poveljnik 39. pp. g. polkovnik Defar in pisatelj dr. Makso Snuderl iz Maribora, pred- sednik mariborskega Umetniškega klu- ba, pod cigar okriljem je prirejen letoš- nji CKT. Otvoritvene in pozdravne be- sede je govoril častni predsednik CKT, ugledni zgodovinar in znanstvenik vlad- ni svetnik g. Emilijan Lilek, nato paje spregovoril o pomenu in nalogah CKT v slovenskem Celju podpredsednik de- lovnega odbora CKT, pisatelj in učitelj g. Fran Roš. Sledil je koncert Slovenskega vokal- nega kvinteta, ki je kot odlično umet- niško združenje znan tudi izven mej naše domovine. Kvintet je homogena enota, poje z odlično dinamiko in do- vršeno tehniko, interpretacija je tehtna in zelo učinkovita, vsaka pesem je izdelana do podrobnosti, iskreno obcu- tena in podana z umetniško popolnost- jo in dognanostjo. Kot solista sta na- stopila II. tenor g. Milan Jug in basist g.'Tone Petrovčič, ki sta ob dovršenem spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove z bogatim in sočnim glasovnim materialom ter umetniško podanimi samospevi zadivila občinstvo. Gosp. Jug je pel dr. Benjamina Ipavca »Meniha« in Savin ovo »Predsmrtnico«, g. Tone Petrovčič pa Savinovo »Poro- ko« in Osterčevo »Jurij in kača belouš- ka«. Slovenski vokalni kvintet je izva- jal zbore skladateljev iz bivše Spodnje Stajerske in sicer Rista Savina, Oskar- ja Deva, Cirila Preglja, Ludvika Hudo- vernika, dr. Antona Schwaba, Vasilija Mirka, dr. Gustava Ipavca, dr. Josipa Ipavca, Frana Koruna in Ludvika Zepi- ča ter dodal Adamičeve »Završke fan- te« in Vogričevo »Lahko noč«. Spored ic bil srečno izbran in nadvse skrbno naštudiran. Pesmi Cirila Preglja »Mla- da pesem« in »Dekle moje, prinesi mi vode« sta bili ob tej priliki prvikrat iz- vajani in sta dosegli velik uspeh. Go- stje so prejeli lep lovorjev venec in so bili po vsaki pesmi deležni navdušenega odobravanja. Koncert je nudil globok umetniški užitek in bo ostal udeležen- cem v najlepšem spominu. Po koncertu so posedeli gostje še v družbi Celjanov v salonu Celjakega doma in zapeli ob burnem odobravanju več pesmi. Sirkova slikarska razstava V nedeljo dopoldne je umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Fran Sijanec v mali dvorani Celjskega doma ob nav- zočnosti številnega občinstva s tehtnim predavanjem, ki ga objavljamo na dru- gem mestu, otvoril kolektivno razstavo del akad. slikarja prof. Alberta Sirka. Razstava obsega 45 Sirkovih del iz zad- njih dveh let in sicer olja, akvarele in risbe. Razstava očituje zrelega umetni- ka ter je svojstvena, bogata in zelo zanimiva. Litcrarni večer V sredo je bil v mali dvorani Celj- skega doma literarni večer članov Umetniškega kluba v Mariboru, na ka- terem je sodeloval tudi godalni kvartet Glasbene Matice v Celju. Predsednik delovnega odbora CKT g. prof. dr. Pa- vel Strmšek je po pozdravnih besedah spregovoril nekaj tehtnih besed o Ce- lju in njegovem kulturnem izživljanju ter poslanstvu. Predsednik mariborske- ga Umetniškega kluba, pisatelj dr. Makso Snuderl je spregovoril o namenu umetnosti in njeni povezanosti z zem- ljo, o pomenu kulturnega sodelovanja mariborskih umetnikov v Celju in obratno, razblinil bajko o »Kulturbod- nu« in poudaril, da se je razvila na slo- venskem bivšem Spodnjem Stajerskem samo domača slovenska umetnost in da ni ta slovenska zemlpa nikoli nudila podlage in izvora drugorodni umetnosti Tehtne besede dr. Maksa Snuderla so zapustile globok vtis. Nato je godalni kvartet Glasbene Matice v Celju, ki ga tvorijo gg. ravn. I. K. Sancin (I. violina), V. Jegrišnik (II. violina), D. Sancin (viola) in A. Raspolic (čelo), izvajal zanimivi in glo- boko občuteni »Adagio« dr. Frana De- laka. Godalni kvartet je homogena umetniška celota, njegovo izvajanje je skrbno pretehtano, tehnično dovršeno in subtilno. Dodal je še eno skladbo. Ivan Potrč je prebral svoje pohorske novele »Adraševih pet« in Radivoj Re- har pet pesmi, izmed katerih sta zlasti učinkovali »Hans Wellack« in Evropa« s krepko sodobno noto. Miško Kranjec je čital dva močna, zanj značilna od- lomka iz romana »Do zadnjih meja«, ki bo izšel jeseni, dr. Stanko Cajnkar pa s toplino čustva pisano črtico »Solski izleti«. Godalni kvartet je izvajal Iv. Karla Sancina drugi stavek iz godalnega kvar- teta in serenado, dve harmonično pestri in svojevrstni ter po koncepciji in iz- vedbi zelo učinkoviti skladbi. Nato je prečital Branko Rudolf pet s fino liriko prepletenih pesmi, Anton Ingolič pa od- lomek iz romana »Soseska«. Božo Vo- dušek je prebral nekaj pesmi iz zbirke »Odčarani svet«, v katerih trdo zre življenju in svetu v obraz, dr. Ivan Dor- nik pa lirično črtico »Skrinja stare ma- tere« in nekaj pesmi. Največji uspeh so dosegli Radivoj Rehar, Miško Kranjec, dr. Stanko Cajnkar in Božo Vodusek. Tudi ostale literate je občinstvo toplo sprejelo. Literarni večer, ki je bil dobro obi- skan, se je pretvoril v praznik slovenske besede ter v intimno manifestacijo kul- turne povezancsti Celja z Mariborom in s književniki z naše severne meje. Stran 2 »NOVA DOBA« 5. V. 1939 Stew 19. 20-letnica tmrti iunakov Sreika Punceria in Frania Malgaia Celje, 5. maja. Te dni poteka 20 let, odkar sta padla v bojih za osvoboditev naše Koroške junaka Srečko Puncer in Franjo Mal- gaj, bivša celjska dijaka in navdušena mlada nacionalista, ki ju ne bo naš na- rod nikdar pozabil. Srečko Puncer, ki je kot vojak na Koroškem v začetku leta 1919. urejeval list »Jugoslovenski Korotan«, se je 29. aprila zjutraj prostovoljno pridružil ju- goslovenskim vojaškim oddelkom, ki so z nenadnim napadom vrgli avstrijske voja&ke tolpe iz Vovber nad Velikov- cem. Na poti skozi zavzeto slovensko vas je stopil Puncer ob 6. zjutraj v hi- šo posestnika Grila in poprosil za zaj- trk. V tern so Avstrijci, ki so se bili nad Vovbrami zopet zbrali, nepričako- vano napadli Vovbre. Naše čete so se pred premočjo umaknile iz vasi. Av- strijci so se v hipu pojavili v vasi in začeli streljati za umikajočimi se na- šimi vojaki ter štiri pogodili do smrti. Skupina Avstrijcev je vdrla v Grilovo hišo in našla tarn Puncerja. Puncer je bil brez orožja in je izjavil, da se Sina- tra za ujetega. Krvi žejna avstrijska tolpa pa je Puncerja spoznala. Eden izmed vojakov je pomeril s puško na Puncerja in krogla je zadela Puncerja v prsi. Ko se je Puncer zgrudil, so ga začeli Avstrijci obdelovati s puškinimi kopiti, eden izmed podivjanih Avstrij- cev pa mu je zasadil bajonet skozi usta s tako silo, da se je bajonet zaril v le- sena tla. Podivjanci so pobrali mrtve- mu Puncerju in njegovim štirim padlim tovarišem vse, kar so imeli pri sebi, tudi uniforme. Nato so vseh pet zako- pali v skupen grob ob starem zidu vov- brške cerkvice. V septembru istega leta je bilo Puncerjevo truplo izkopano in prepeljano v Puncerjev domači kraj Braslovče. Teden dni po Puncerjevi smrti je ugasnilo tudi življenje njegovega tova- riša in legendarnega junaka, nadpo- ročnika Franja Malgaja. V tistih dneh je bil Malgaj v Guštanju s svojo hrabro četo 80 mož. Ko so začeli Avstrijci pro- dirati proti Guštanju, se je Malgajeva četa umaknila na Tolsti vrh nad Gu- štanjem, od koder je več ur krepko od- bijala avstrijske napade. Kmalu pa je začelo Malgajevi četi primanjkovati streliva. Malgaj je telefoniral v Dravo- grad. 2e v eni uri je prispel avtomobil, ki je pripeljal municijo, bilo pa je žal prepozno. Hrabra Malgajeva četa bi se bila najbrž še držala na Koroškem, če bi bila dobila ojačenje, toda našel se je, knkor pripovedujejo, med vojaki podel izdajalec, ki je zbežal k sovražniku in mu izdal položaj Malgajeve čete. Ko se je junak Malgaj 6. maja 1919 okrog 14. plazil na svoji postojanki skozi ve- jevje gozda, mu je eksplodirala ena iz- med ročnih granat, ki jih je nosil okrog pasu, in ga na mestu usmrtila. Avstrij- ci so potem spravili Malgajevo truplo v Guštanj. Truplo so javno zasramovali in opljuvali, potem so ga pa pokopali na pokopališču v Guštanju. Jeseni iste- ga leta so dali Malgajevi sorodniki truplo izkopati in prepeljati v Malgajev rojstni kraj St. Jurij ob Juž. žel. Leta 1924. so odkrili Malgaju lep spomenik blizu onega mesta, kjer Je lzdihnil svo- je mlado življenje v borbi za svobodo nas vseh. Junakov Srečka Puncerja in Franja Malgaja se spominjamo ob 20-letnici njune smrti z globoko pieteto in spo- štovanjem. Oba sta izhajala iz predvoj- ne celjske dijaške generacije, ki je bila vzgojena v jugoslovenskem revolucio- narnem duhu in je takoj po ustanovitvi svobodne države brez oklevanja in pol- na idealnega navdušenja pohitela ne- osvobojenim bratom na pomoč ter ju- naško darovala mladi državi svoje mla- do, dragoceno življenje. Večna slava spominu Srečka Puncer- ja in Franja Malgaja! Narodno Cef/e se /e poifovifo od polkovnika sr. Mihailovica Celjska sokolska žuna je priredila v sredo s sodelovanjem Celjskega pevske- ga društva v veliki dvorani Celjskega doma odhodnico dosedanjemu povelj- niku 39. pp. g. generalštabnemu pol- kovniku Mihajloviču, ki odhaja po eno- letnem izredno plodonosnem vojaškem in nacionalnem udejstvovanju iz Celja na svoje novo službeno mesto v Ljub- ljana Okusno okrašeno dvorano je do- cela napolnilo sokolsko članstvo iz Co- lja, Zalca, St. Petra v Sav. dol. in St. Jurija ob juž. žel., navzoči pa so bili tudi poveljnik mesta g. polkovnik Mil- kovič, novi poveljnik 39. pp. g. polkov- nik Defar, ter številni oficirji in pod- oficirji, celjski podžupan g. Stermecki, direktor gimnazije g. Mravljak, znan- stvenik in publicist vladni svetnik g. Lilek, sreski podnačelnik, postajena- čelnik in drugi zastopniki. Moški zbor CPD je pod vodstvom g. Segule zapel pesem »Od Urala do Tri- glava«, nakar je spregovoril staresina celjske sokolske župe br. Smertnik. Ori- sal je delovanje g. polkovnika Mihajlo- viča v Celju in celjskem okrožju, kjer si je g. polkovnik pridobil splošne sim- patije in iskreno spoštovanje. S svojim sokolskim udejstvovanjem si je g. pol- kovnik na mah osvojil vsa sokolska srca in je s svojim udejstvovanjem iz- pričal, da visoko ceni sokolstvo, ki v cdlični meri sodeluje pri ustvarjanju in utrjevanju moraine in materialne obrambnosti našega naroda in naše do- movine. Zahvalil se je g. polkovniku za to veliko delo in za njegov uspešni poseg v našo duhovno razrvanost. Za- gotovil mu je, da bomo v primeru ne- varnosti vsi brez razlike pohiteli na branike domovine, da očuvamo svojo svobodo in svojo kri. Ob zaključku svo- jega govora je napil g. polkovniku in r;asi hrabri vojski. Ko se je ploskanje poleglo, so zapeli pevci ,Zadoni nam'. Na- to se je podžupan g. Stermecki v imenu mestne občine zahvalil g. polkovniku za njegovo delo v Celju in mu poželel vso srečo v bodočnosti. V imenu So- kolskega društva Celja-matice in vsega celjskega sokolstva se je poslovil od društvenega člana br. polkovnika Mi- hajloviča društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec. Orisal je sokolsko in nacionalno udejstvovanje slavljenčevo v Celju, ki je bilo kronano z velikimi uspehi, in izrazil obžalovanje, da br. polkovnik zapušča Celje sedaj, ko bi ga najbolj potrebovali. V imenu matičnega društva mu je izrazil najlepše želje za bodočnost. V imenu rezervnih oficirjev je spregovoril predsednik celjskega pododbora UROIR g. dr. Dragotin Vreč- ko. Poudaril je veliki organizacijski ta- lent g. polkovnika Mihajloviča, ki je znal v zadnjih mesecih narod duševno mobilizirati. Navdušeno aklamiran jje povzel bese- do polkovnik g. Mihajlovic. Zahvalil se je za lepo počastitev. Očrtal je dobo, v kateri je v Celju poveljeval 39. pp., in omenil svetle tradicije naše junaške vojske, ki ni nikdar klonila ter je znala in bo tudi v bodoče znala zmagovati, ker so v njej vrednote duha, ki so nad rraterijo. Izpovedal je tudi svojo glo- boko vero v slovanstvo ter v njegovo bodočnost in poslanstvo ter naglasil, da bo nadaljeval svoje delo v dosedanjem pravcu. Njegov pomembni govor so sprejeli navzoči z viharnim odobrava- rjem, pevci pa so zapeli »Jaz sem Slo- van«. Nato se je razvil prisrčen dru- žabni večer, ki ga je olepševal moški zbor CPD s svojim petjem. Ob zaključku večera. so se udeleženci s težkim srcem poslavljali od moža, ki si je kakor malokdo docela osvojil sr- ca vseh narodno zavednih prebivalcev Celja in celjskega okrošja. Politika Še beseda o renegatih »Deutsche Nachrichten«, ki veljajo za glasilo nemške manjšine v Sloveniji, so se na široko razpisale o vprašanju renegatov. V tem članku skuša ta list prepri- čati slovensko javnost, da se upravi- čeno prištcvajo k nemškemu narodu pravnuki onih Slovencev, ki so zatajili svoj jezik pred 100 leti hote ali pa vsled pomanjkanja nacionalne zaved- nosti. Govori nadalje o mešanju sloven- ske in nemške krvi, ki je v teku sto- letij skupnega življenja ustvarjala iz Slovencev Nemce in obratno. Pri tem pa prav nič ne pove, da je našel ta proces kljub našemu odporu zadnja de- setletja vso podporo bivših dunajskih oblastnikov, ki so hoteli na ta način ustvariti iz mozaične države drugi nemški rajh. Proti naši volji se je takrat izvrše- valo mešanje dveh ras. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da si na nasilon način ustvarjeni renegati neupravičeno prisvajajo zaščito naroda, ki tako do- dosledno izvaja svoj nauk o rasizmu. Pa še to naj bo člankarju povedano: 80 milijonski narod ne potrcbuje pri ureditvi svojega naravnega življenja nekaj tisoč mešancev, ker je brez teh sam dovolj velik, močan in sposoben. Manjšinske zaščite zato ne morejo uživati naši sodržavljani, katerih ras- na pripadnost izvira iz mešanih zako- nov. s Zakaj se, n. pr. »Deutsche Nachrich- ten« ne potegujejo za pravice onih Nemcev, katerih pradedje so prestopili, recimo pred sto leti v krščanstvo? Po logiki pisca bi tak postopek našel svo- jo utemeljitev v okolnosti, da je bil materin jezik tako pradedov kakor nji- hovih potomcev izključno le nemški. Vendar pa prišteva isto glasilo take Nemce k Zidom, ki jih je treba pre- ganjati in izkoreniniti. Kje je tu do- slednost? Umivaj zamorca kakor ga hočeš in s čimer koli hočeš: zamorec ostane vedno le zamorec, četudi si ga vzgojil v njemu tujem kulturnem okol ju! Prav je nadalje, da se navaja v filan- ku doba 100 let nazaj. Tako vsaj odpa- de pripomba, da smo živeli Slovenci in Nemci preko 500 let skupaj in da se je "mešanje rase izvrševalo prav toliko let, ki bi utegnila prinesti koristi za obe strani. Zato je za obe strani pravičen pred- log, da se vzame pri določanju narod- nosti doba treh rodov nazaj, zlasti, ker postopa na isti način sosedni narod, s katerim si aelimo prijateljskega sosed- stva. Ta narod smatra za mešance vse potomce iz arijskih in židovskih zako- nov za dobo trch rodov nazaj. To bi bil ključ, po katerem bi se dalo pri nas pravilno urediti manjišn- sko vprašanje. Kakor je uvrstil narodni socializem med Zide vse mešane in nečiste Nem- ce, tako je za naše renegate še vedno čas, da končno spoznajo, kam spadajo. Otroci naj popravijo zablode očetov! Kino METROPOL Celie Od 4. do 7. maja velik biografski in glas- ben film Wolfgang Amadeus MOZART Arije iz svetovnih oper »Figarova svatba« in »Čarobna piščal« Od 8. do 10. maja elitni film ROMANCA Grace Moore Likovna razstava Y Celiu V nedeljo dopoldne je otvoril umet- nostni zgodovinar g. prof. dr. Fran Sijanec v mali dvorani Celjskega doma uraetnostno visokovredno in bogato kolektivno razstavo del akad. slikarja prof. Alberta Sirka z naslednjim teht- nim govorom: Kakor lani, tako imamo letos svo- jo drugo likovno razstavo na sporedu Celjskega kulturnega tedna. In naša želja je, da bi bilo teh razstav prav veliko, da bi bile poučne, na kar tukaj v Celju ne smemo pozabiti, in da bi bili atiki celjskega občinstva s pred- stavniki slovenske likovne umetnosti vedno prisrčni in popolni, Letos raz- stavlja svoja dela iz zadnjih dveh let, to je iz öasa svoje naselitve v Celju, umetnik, ki je bil že mnogo let preje Celjanom dober znanec, slikar Albert Sirk, cigar dela so bila zlasti Celjanom prikupna in umljiva. Prav radi in s hvaležnostjo naj omenimo ob tej priliki tisti celjski krog dejanskih Ijubiteljev in podpornikov vse naše domače likov- ne umetnosti, ki je gojil do nje po- sebno ljubezen in razumevanje. Z nji- hovo pomočjo je bilo mogoče, da so po- etale razatave alovenskih slkarjev In kiparjev v Celju običajne, da so si naši umetniki utrli pot tudi do celjskega občinstva in da Celjani tudi v tem po- gledu nismo zaostajali za ostalimi sre- diači Slovenije. Albert Sirk je priredil prvo večjo razstavo svojih del v Celju skupno s kiparjem Ivanom Napotnikom decembra 1. 1936. v dvorani Mestne hranilnice v Celju. Od lanskega nasto- pa na prvem Celjskem kulturnem ted- nu pa do letošnje pomladi Je le eno eno leto, vendar lahko trdimo brez pre- tiravanja, da se je Albert Sirk razvil za novo in morda za svojo najpomemb- nejšo stopnjo. Na tej razstavi ne bo težko spoznati prvin in odlik Sirkove umetnosti. Ni mi treba, da vam kličem v spo- min življenjepisnih podatkov, storil sem to v članku v brošuri za letošnje prireditve. Le na podlagi tu razstavlje- nih del bi si ustvarili konkretnejšo sli- ko umetnikovo, ocenili bi njegov polo- žaj v novejšem slovenskem slikarstvu, dasi ni bil moj namen, da bi spregovo- ril o celokupnem razvoju povojnega slikarstva. Slovensko Primorje s Sv. Križem, kjer je stala ribiška zibelka našega Alberta Sirka, je rodilo prav znamenito vrsto slikarjev in likovnih umetnikov. Pred leti so nastopili skupno v Beogra- du. Naštel bom le imena: Cotič, Bucik, Veno Pilon, Cvetko Sčuka, G. A. Kos, Fran Stiplovšek, Saša Santel, Ivan Car- go, Fran Klemenčič, A. Cernigoj, Spa- capan. Kakor vidite, je delež sloven- skega Primorja prav velik. Vendar je edini, ki je pričel slikati morje in nje- govo obalno življenje z ribiei in mor- narji, tržaški Kraševec Albert Sirk. Sele v njem so dobili Slovenci svojega marinista, slikarja morske krajine. Ka- kor običajno, je sei tudi Sirk po kon- čani akademiji v Benetkah svoja pota, saj je čutil, da so mu dali sicer podlago in šolo, a ne take umetnosti, ki bi raz- gibala njegovo dušo in usmerila njegov slikarski polet. S tem večjo vnemo se je lotil motivov kriškega življenja in živel odslej doma pol ribič — pol slikar in nato deset let kot pravi mornar v tujih deželah. Pregnan po tujih oblast- nikih iz Trsta in iz narodne šentjakob- ske sole, je dobil v slovenjegoriškem St. Lenartu novo in prijateljsko oko- lje. Tarn se je seznanil z našo zeleno pokrajino in od tedaj se ji posveča z vsem elanom svojega bogatega talenta. Poleg študija krajinarstva je Sirku prav tako domača stroka portretno sli- karstvo. Na beneški akademiji se je zelo mnogo bavil s figuralnimi kompo- zicijami in s portretom, saj ga je zani- mala tudi karikatura. Skratka, Sirko- vo ustvarjanje je že od prvih početkov zelo mnogostransko. Kot portretnega mojstra ga je ob priliki razstave pri Sv. Ivanu pri Trstu opisal Karel Ko- cjančič, ki je naglašal zlasti moč du- ševne karakteristike in tipiziranja. Na današnji razstavi je Sirkovo barvno stremljenje po skrajni slikovi- tosti doseglo stopnjo, kakršne še ne po- znamo pri njem. Ne moremo reči, da bi bil izrazit imprcsionist, saj tudi sli- kar sam ni hotel nikoli veljati za pri- padnika te ali druge sole. Njegov sliko- viti realizem je toliko samosvoj, da je Sirkovo delo kaj lahko spoznati od dru- gih. Ce ga vzporejamo na pr. z osta- limi predstavniki slovenskega slikar- stva, tedaj bi našli nekaj sorodnosti z Matejem Sternenom, ki je v svojem slikovitem koloritu izpovedal sorodne umetniške ideale. Vplivi ekspresioni- stičnih let so le bežni in brezpomembni. Sirk je bil zvest naturi, kakor jo je občutil kot posredovalec njenih poetič- nih razpoloženj in kot ljubitelj njenih svetlobnih prikazov. Pokrajino razgiba- jo vselej slikoviti kontrasti osvetljenih in zasenčenih partij, neizčrpne so šte- vilne spremembe razsvetljave — a vse- lej so po svojih barvnih in tonskih vrednotah občutljivo in z individualno čustvenostjo odtehtane. Sirkovo moj- strstvo je doseglo svoj vrhunec v akva- j rclu, kjer je prelivanje svetlobe pod- Stev. 19. »NOVA DOB A« 5. V. 1939 Sterna 3 Nemci o vrecfnosff pogodb »Der deutsche Weg« objavlja nekaj dokumentov, ki karakterizirajo nemško službeno ocenjevanje vrednosti pogodb. Herman Rauschning, ki je kot narodno socialistični vodja prisostvoval neki se- ji vodstva v Berlinu, piše v svoji knji- gi »Revolution des Nihilismus« nasled- nje: » je pripravljen vse podpi- sati. Pripravljen je jamčiti za vse meje iii vedno sklepati s komur koli pogod- be o nenapadanju. Neumno je mišljenje, da se ni treba poslužiti teh sredstev, ker nastane nekoč položaj, v katerem je treba svečane pogodbe kršiti. Vsaka pogodba se preje ali pozneje krši ali postane brez moči. Kdor je tako občui- ljiv, da mora najprej vestno pretehtati, ali bo vsaka pogodba v vsakem polo- žaju vzdržala, je bedak. Zakaj ne bi drugim ljudem privoščili tuge in sebi olajšanja, če mislimo s podpisovanjem pogodb, da bomo s tern nekaj dosegli in uredili? v lahko danes v dobri veri sklepa pogodbe, da bo jutri pri- pravljen, da jih hladno prekrši, če to zahteva bodoenost : . • naroda«. Isti list citira iz knjige »Mein Kampf« naslednje besede: »Po- godbe imajo vrednost samo tako dolgo, dokler koristijo nemškemu narodu.«; ffovo odkritje o izvimem grehu Nemški profesor dr. Bettweiler trdi v časopisu »Der Hammer«, da so ljud- je padli v greh in bili izgnani iz raja zato, ker je Zid Adam zapeljal arijko Evo . .. Pomanjkanje sadja in povrf- nine v Nemčiji Nemški poljedelski minister Darre je ob otvoritvi poljedelske razstave v Stuttgartu izjavil, da vendarle ne sme trajati brez konca, da bo Nemčija vsa- ko leto trpela vsled pomanjkanja sad- ja in povrtnine. X Hitlerjev govor. Nemški državni kancelar Hitler je imel pretekli petek v državnem zboru govor, ki ga je sve- tovna javnost pričakovala z velikim za- nimanjem. Hitlerjev govor ni razčistil mednarodnega položaja. V svojem go- voru je Hitler sporočil, da odpoveduje Nemčija pomorsko pogodbo z Anglijo in nenapadalno pogodbo s Poljsko. V od- govoru Rooseveltu na njegovo poslani- co je odklonil svetovno konferenco o spornih zadevah in izvedbo razorožitve. Hitler pa s svojim govorom ni podrl za scboj vseh mostov. X Zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Anglyi je sprejela angleš- ka lordska zbornica soglasno, poslan- aka zbornica pa z več kot dvetretjinsko večino. X Odntop Litviiiova. Sovjetski komi- aar za zunanje zadeve Litvinov je bil v sredo razrešen. Posle komisarja za zunanje zadeve je prevzel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov. Li- tvinov je podal ostavko najbrž zara- d' svojega neuspeha s politiko kolektiv- ne varnosti. X Obisk angleške vladarske dvojlce v Kanadi in Zedinjenih dražvah l)o tra- jal skoraj pet tednov. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta odpotovala iz Anglije jutri. Domaie vesfi — Filip Uratnik — 50-letnik. Te dni je dopolnil g. Filip Uratnik, tajnik Dc- lavske zbornice v Ljubljani, 50. leto svojega življenja. Jubilant, ki izhaja iz ugledne kmečke hiše v Podlogu pri St. Petru v Savinjski dolini, si je pridobil za delavski pokret, za organlzacijo De- lavske zbornice ter za raziskovanje in izboljševanje nažih gospodarskih in na- cionalnih raziner kot publicist, zbiralec gradiva in kot snovalec mnogih zakon- bkih predlogov, trajne zasluge. Filipu Uratniku, ki ga poleg bogatega znanja in velike agilnosti odlikujeta globok so- cialen cut in plemenit značaj, iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo äe dolgo vrsto let plodonosnega javnega udejstvovanja! — Iz Legije koroških borcev. V spo- min na 20. obletnico smrti nepozabnega junaškega tovariša nadporočnika Mal- gaja bo priredila krajevna organizaei- ja Legije koroških borcev v Guštanju v sporazumu z Narodnim odboroin v Gu- štanju dne 21. t. m. sporninsko proslavo s sledečim sporedom: Ob 9. maša na prostem na trgu v Guštanju, Ob 10. odkritje spominske plošče Jovu Za- pundžiču. Ob 11. odhod k vojaškim grobovom. Ob 14. zbor na trgu v Gu- štanju in odhod k Malgajevemu spo- meniku. Ob 15. spominski govor ob spomeniku. Ob 16.30 koncert siovenske pesmi v dvorani Sokolskega doma v Guštanju. Vabimo vse bivše borce, da se ob tej priliki polnoštevllno poklonijo spominu svojega padlega tovariša, po- sebno one, ki so 3e udeležili bojev pod njegovim poveljstvom. Vabimo pa tudi vsa narodna društva, da pohite z nami v obmejni Guštanj, ki nas bo sprejel z bratsko ljubeznijo. Pohitimo med naše brate, da se z njimi poklonimo spomi- nu padlim junakom, ki so dali svoja mlada življenja na oltar domovinske ljubezni in za boljšo bodočnost našega naroda. — Dve smrtni nesrečL V nedeljo okrog pol 7. zjutraj je šel 63-letni po- sestnik in upokojeni železničar Janez Vrabič z Grobelnega k maši v St. Jurij ob juž. žel. Ko je korakal po ulici proti gornjemu trgu v St. Juriju, je privozil nasproti s kolesom 26-letni posestnikov sin Stanko Knez iz Botričnice. Vrabič se ni pravocasno izognil, kolesar pa tudi ni mogel vcč preprečiti nesreče in je podrl Vrabiča na tla, Vrabič je dobil težke notranje poškodbe in je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel poškodbam. Dne 24. aprila je kobila brcnila 35-letnega posestnika Marka Lcsjaka iz Jezerc pri Planini v trebuh in mu prizadejala težke notra- nje poškodbe. Lesjaka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je 1. maja izdihnil. — Dunajska vremenska napoved za soboto 6. t. m.: Oblačnost bo pojenjala, sevorni vetrovi, hladno. Celte in okolica c Koncert mladuiske glasbe. Kot za- kijuena prireditev prireditev Celjskega J kulturnega tedna bo v soboto 6. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma koncert mladinske glasbe, ki obsega ükladatelje Deva, Preglja, Mirka, Pav- čiča, Sonca, Adamiča, Osterca in Vr- hovskega, skupno 9 mladinskih zborov in 7 samospevov, ki jih bo zapela naša priznana sopranistka ga. Marjanca Ka- lanova ob spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove. Mladin- ski zbor Glasbene Matice v Celju, ki bo tokrat pod veščo roko g. Cirila Pre- glja prvikrat nastopil na samostojnem koncertu, šteje blizu sto mladih in sve- žih grl, ki nam dajejo polno jamstvo, da bo tudi ta večer poleg samospevov nudil umetniški užitek. Koncert bo pre- našala ljubljanska radijska postaja. Vstopnice so v predprodaji pri blagaj- ni slikarske razstave v Celjskem domu, kjer se dobijo tudi sporedi. c Mladinski koncert Celjskega kultur- nega tedna se bo na splošno željo po- novil v nedeljo 7. t. m. ob IG. v mali dvorani Celjskega doma kot ljudski koncert po enotnih cenah 6 in 4 din za sedeže ter 2 din za stojišča. Spored bo isti kakor v soboto zvečer. Z vstopni- co je omogočen brezplačen ogled raz- stave akad. slikarja prof. Alberta Sirka c Obiščite slikarsko razstavo akad. slikarja prof. Alberta Sirka v mali dvo- lani Celjskega doma! c Učiteljsko /borovanje. Srcsko dru- štvo JUU v Celju bo zborovalo v sobo- to 6. t. m. s pričetkom ob 9, dopoldne na mestni deški narodni šoli v Celju. Na dnevnem redn je poleg običajnih aktualnih točk predavanje g. prof. dr. Pavla Strmška »Med osnovno in sred- njo šolo«. Predvidcn je skupen ogled iazstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka, prirejene v okviru Celjskega kulturnega tedna. c Upokojeno ueiteljstvo iz Celja in okolicc bo imelo svoj sestanok v soboto 6. t. m. v St. Petru v Savinjski dolini v restavraciji g. Sribarja. Odhod iz Ce- Ija z vlakom ob 16. Gostje dobro došli. c Invalidsko zborovanje. V nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne bo v veliki dvo- rani Narodnega doma zborovanje vsega elanstva celjskega krajevnega odbora Udruženje vojnih invalidov. Na zhorova- nju bodo obravnavali določila nove uredbe o vojnih invalidih in razna druga invalidska vpraaanja. Povabljon je tudi dclegat oblastnega odbora iz Ljubljana. Na zborovanje so vabljeni vsi invalidi in vdove ter vsi, ki so so- lo prosili z.i priznanje. c »Othello« v celjskem gledaliscu. Ijjubljanska drama bo uprizorila v če- trtck 11. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču Shakcspearovo tragedijo ^Othello«. Prcdstava je zadnja za abon- ma, Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove ti- skovne zadruge. c Akademija podmladka Jadranske straže na eeljski giiunaziji bo v torek 9. t. m. ob 20. v celjskem gledalisüu. Spored je pester in zanimiv, Udelcžite se akademije v čim večjem številu! c Drugi javni telovadni nastop drž. realne gimnazije, drž. deške in dekliš- ke meščanskc sole ter dekliške mešean- ske šole šolskih sester v Celju bo v ne- deljo 14. t. m. ob 11. dopoldne na Gla- ziji. Pri izvajanju nadvse pestroga spo- reda bo sodclovala tudi vojaška godba. c Koncert Celjskega pevskega druš- tva. Kakor smo že poročali, bo priredilo CPD, ki praznujc letos 45-letnico svo- jega plodnega dela na narodno kultur- nem in umetniškem področju, svoj po- mladanski koncert v ponedeljek 22. t. m. Del programa bo posvečen odlicne- mu slovenskcmu skladatelju in nekda- njemu pevovodji CPD Antonu Lajovcu ob njegovi 60-letnici. Na koncertu bo tudi nastopila oporna pevka Valči Hey- balova iz Ljubljane, ki bo zapela več Lajovčevih samonpevov. KINO DOM GEL JE Dne 5. t. m.: »Vesela srea« 6. do 8. t. m.: »Smejoča se mladina« 9. in 10. t. m.: »Ogledalo iivljenja« 11. in 12. t. m.: »Kapetan Molenar« c Igra »Roksi« prelo/ena. Zaradi akademije podmladka Jadranske st raže jo uprizoritev veseloigre »Roksk, ki jo bodo priredili dijaki in dijakinje celj- ikc drž. realne gimnazije pod okriljem ccljske podružnico Ferialnega saveza, preložcna od 5. na torek 16. t. m. z začetkom ob 20. v Mestnem gledališču. prto le na sveži in od zračnih plasti prepojeni barvi. Z zemeljsko prostor- nostjo se razširja izrazni ali duhovni ambient, ki objema vso tvarino kot ne- razdružljivo enoto. Sirkove stvaritelj- ake zmožnosti so se odprle in vabijo umetnika k vedno višjim rešitvam. Na tej poti pomeni sedanja razstava Sir- kovo najpomembnejšo postajo. Slovenska likovna umetnost naših dni ni več pastorka, uvaževana je v svojem narodu in priznana, kjerkoli je naatopila in tekmovala z ustvaritvami lli'ugih narodov. Dolga je bila ta pot in polna težav. Prva slovenska razstava l. 1900. v Ljubljani je pomendla prvi korak naäega dikovnega upodabljanja v javnost. Obenem je bil to prvi nastop impresionistov na domačih tleh in za naš narod zgodovinski dogodek. Raz- stava je bila sprejeta v borbenem raz- položenju, češ, spet nekaj tujega uva- jajo. Skupino impresionistov ao tvorili Jakopič, Sternen, Grohar, Jama in Ve- sel. Najodličnejši je bil Jakopič, odre- kel se je Jionvencionalnemu ateljejske- mu realizmu in ustvaril svoj lastni barvni slog, ki je po svojem umetnia- kem pomenu presegel vse dotedanje na- pore slovenskega slikarstva. L. 1904. je klub »Sava« prvič pokazal sloven- sko moderno slikarstvo v tujini in do- segel superlativno oceno pred očmi mednarodnega foruma. Od tedaj dalje je šla slovenska likovna umetnost ne- nehoma navzgor. Zavedali smo se, da je orožje malega naroda njegova kultura in da naj bo naša največja skrb, da jo branimo in izpopolnjujemo v svobodni rasti. Umet- niška društva, Narodna galerija, umet- nostno zgodovinska stolica na naši uni- verzi in končno Akademija znanosti in umetnosti so torišča in žarišča, ki so si postavila v naši nacionalni državi eilj, da z vsemi sredstvi pospešujejo našo likovno kulturo in njeno razisko- vanje. Zavedajmo se še prav v današ- njih najtežjih dneh preizkušnje, da je svoboda, kulturna in politična, cdini ga- rant eksistence in napredka vseh onih dobrin, ki dajejo narodu njegovo živ- ljenjsko moč in rast. Bolj kakor kdaj- koli smo navezani nase in na zrelost lastnih spoznanj in lastnih odločitev. Slovenski umetniki brez razlike v smeri in mišljenju se izrekajo s svojim last- nim delom, s svojo sliko ali pesmijo iz dna vsega svojega čustvovanja in ra- zodetja, da ne morcjo biti v današnji borbi odveč, nasprotno, da hočcjo osta- ti klicarji svobode in pogumni branilei svoje zemlje, to, kar po svoji naravi in svojem poslanstvu ne klone pred no- beno silo. Prvi je spoznal vrednost slovenskih umetnikov Ivan Cankar, rekoč 1. 1904. na Dunaju še danes aktualne besede: »V nikoli plačanem, od nikogar prizna- nem naporu, zasmehovani in v boljšem primeru pomilovani, so napravili slo- venski umetniki za cast svojega naroda več, nego tisti neštevilni in vseskozi prezaslužni kričači različnih naših ßtrank, ki pretresajo dan za dnem ne- dolžni zrak s svojim dobrorejenim ro- doljubjcm.« V proroških besedah je pred 10 leti gledal borbo človeštva za njegove člo- vočanske pravicc Rihard Jakopič, ko je napisal sledeče: »Le za to neumno, zlobno in ubogo paro, ki se imonuje gospodar zemljo, no bo konca trpljenju, ker v njegovi duši je zima in nevošeljivost, Castihlepnost, napuh, požrešnost, strahopetnost, za- hrbtnost, ničemurnost in zanikrnost mracijo njegovo pamet in z lažnivimi teorijami, programi, sistemi in pod- jetji slepi samega sebc in druge. Pa ni- kar stokati in omahovati! Tudi njega se bo Bog usmilil, ko bo mera trpljenja in ponižanja do vrha polna, tudi njega sc bo usmilil! Pogum in glavo pokonci, a bodi naloga teh čet tudi pobijanjc alarmantnih in neresničnih I vesti, ki jih razširjajo narodni izkore- ninjenci. Cetc se imenujejo dobrovoljske pro- pagandne čete JS. Cete oblastnega od- bora se združijo v legije, legije pa zo- pet v zbor. Can čete je lahko vsak clan JS. Akademska mladina, ki si dala nc- davno dokaz domovinske ljubezni in vi vsi, ki ste žc neštetokrat dokazali, da vam je v mislih, srcih in dejanjih samo dobrobit domovine in naroda, vsi, ki vam je svoboda in veličina domovine alfa in omega: dokažite, da živi v vas še vedno dobrovoljski duh! Ne ogenj in meč, ampak živa beseda in požrtvovalnost naj nas vodita do po- polne zmage. Ce bomo služili naši var- nosti, bomo služili s tem tudi mini in prijateljstvu z vsemi sosedi. - Opustimo strankarsko politične boje, delajmo iskreno in pošteno za naš no- tranji sporazum in poznajmo od danes naprej ie ijubezen do naše zemlje in naee svobode. Zato: V zbor! -—lit— Go$0odar$tvo r- Pregled knte^klh dolgov, ki jih je v mmhIu uredbe o likvidacUi kraectdh dolgov prevzela PHv. agraraa banka (po stanja 81. Xn. 1938). priv. agrar- ni banki je oddalo 5428 denarnih zavo- dov skupno 776.475 dolžnikov s skupnim dolgom 3.100,804.454 din. Od teh dolž- nikov jih Priv. agrana banka ni spreje- la dosedaj 25.379 s posojili v znesku 219,121.980 din. Od preostalih dolžni- kov jih je v dobi do 31. XII. 1938 pre- gledala in definitivno prevzela 367.339 za iznos posojil 1.026,494.540 din, do- čim je še neprevzetih 387.757 dolžni- kov, ki dolgujejo skupiK» 1.855,187.932 din. Ce se bo prevzemanje dolžnikov pri Priv. agrarni banki nadaljevalo v dosedanjem tempu, bo prevzemanje tra- jalo še več let. = Koliko hipotekarnih posojil je iz- plačala Priv. agrarna ban lea po stanju z dne 81. decembra 1938. Priv. agra^ na banka je v dobi od 1930—1938 do- volila in izplačala 20.654 dolžnikom 613,344.384 din dolgoročnih hipotekar- nih posojil. Razdeljeno po banovinah je izplačanih največ v dunavski banovini, t. j. 6.495 dolžnikom 254,626.320 din posojil, najmanj pa v dravski banovini: 4 dolžnikom 87.000 din posojil. = Kako plačujejo dolžniki Priv. agrarne banke svoje obveznosti Kmečki dolžniki, ki jih je po uredbi prevzela Priv. agrarna banka, so v 1. 1937. in 1938. plačali banki skupno 273,808.215 din na zapadlih anuitetah. Neplačanih anuitet pa je 400,312.325 din ter je izterjanje tega zneska pove- rila Priv. agrarna banka davčnim upra- vam. sport * Dve prvenstveni tekmi v Celju. V nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladln Atletikov in SK Jugoslavije. Sodil bo g. Presinger. Ob 15. se bo pričela na Glaziji drugo- razredna prvenstvena tekma med SK Borutom iz Gotovelj in SK Laškim. To tekmo bo sodil g. Hobacher. * Zadnje kolo tekem za državno no- gometno prvenstvo je dalo v nedeljo naslednje rezultate: v Zagrebu Hašk: Ljubljana 2:0 (0:0), v Beogradu Bask: Slavija (S) 1:1 (1:1) in Jugoslavia: Hajduk 1:0 (0:0), v Varaždinu BSK: Slavija (V) 5:0 (4:0), v Zemunu Ze- mun:Jedinstvo 1:0 (0:0) in v Skoplju Gradjanski (Z) :Gradjanski (S) 4:1 (2:1). Državni prvak je postal BSK s 37 točkami, Ljubljana pa je pred skop- ljanskim Gradjanskim, Zemunom in va- raždinsko Slavijo na 9. mestu z 18 točkami. * V polfinalnih tekmah za prvenstvo LNP je Bratstvo na Jesenicah v nede- ljo premagalo enajstorico CSK s 4:0 (2:0) in Maribor v Kranju enajstorico Kranja s 4:3 (1:2). S tem sta se Brat- stvo in Maribor plasirala v finale. * Dve prvenstveni nogoinctni tekmi. Na Olimpovem igrišču je v nedeljo mladina Olimpa v prvenstveni tekmi premagala mladino Atletikov s 3:0 (1:0), v drugorazredni prvenstveni tek- mi pa je moštvo SK Stor premagalo enajstorico SK Boruta iz Gotovelj pre- pričevalno z 8:1 (4:1). Uboi v Novi cerfrvi Celje, 5. maja. Ko se je peljal 22-letni posestnikov sin Ivan Sivka s Hudinje pri Novi cer- kvi sinoči okrog 20.30 s kolesom po cesti skozi Novo cerkev, ga je pričakal 18-letni posestnikov sin Konrad Cre- pinšek iz Vizor pri Novi cerkvi in za- gnal krepelce v njegovo kolo. Sivka je stopil takoj s kolesa k Crepinšku in ga vprašal, zakaj je to storil. Crepinšek pa je nenadno izvlekel iz žepa nož in zamahnil proti Sivki. Zabodel je Sivko naravnost v sree. Sivka se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Crepin- ška so aretirali in izročili sodišču. Samomor v Škofii vasi Celje, 5. maja. Davi so našli na nekem drevesu blizu graščine v Skofji vasi pri Celju obe§e- nega 30-letnega delavca Elerja. Eler je pred dnevi pobegnil od orožnih vaj ter se je potikal po okolici Vojnika in Skof je vasi. Osumili so ga, da je vlomil v hišo svoje botre Okornove v Smarjeti ter ji ukradel nekaj denarja in uro in da je sodeloval v torek zvečer pri ro- parskem napadu na posestnico Marijo Vrečkovo pri Vojniku. Ko je Eler iz- vedel, česa ga dolžijo, je odločno zani- kal krivdo. V četrtek so ga iskali orož- niki. Ko je opazil, da ga iščejo, je po- begnil in si v obupu končal življenje. Iz naših kraiev Volnlk v Zločin dveh maskiranih roparjev. V torek kmalu po 20. sta vdrla dva maskirana roparja v hiso posestnice Marije Vrečkove v Vojniku - okolici štev. 9. Hiša stoji na samotnem kraju blizu gozda. Roparja, sta zahtevala od Vrečkove, da jima izroči denar. Prestra- šena žena jima je izročila 100 din in izjavila, da nima več gotovine. Roparja pa se z zneskom nista zadovoljila ter sta vpričo Vrečkove in njene služkinje prebrskala vse stanovanje. Našla sta 1.500 din gotovine in zlato žensko uro z verižico. Denar in uro sta hitro po- basala v žepe in izginila v noč. Orožni- štvo je ukrenilo vse potrebno, da čim- prej izsledi oba zločinca. Konjice k Občni zbor OJNS in JNS bo v ne- deljo 7. t. m. po prvi maši v Vitanju pri g. Rupniku, ob 15. pa pri g. Siv- cu na Stranicah. Poleg funkcionarjev sreske organizaeije bosta poročala tudi delegat banovinske organizaeije iz Ljubljane in g. Ciril Zagar. Isti dan bo priredila nacionalna omladina pešizlet v Vitanje in se bo nazaj grede ustavila na Stranicah. Na ta majniški izlet so vabljeni stari in mladi ter žene in de- kleta. Odhod ob 7. zjutraj izpred Na- rodnega doma. Agilna organizaeija omladine iz Loč ima še več sličnih iz- letov in prireditev na programu. Ker so take prireditve velikega nacionalne- ga pomena, jih javnost iskreno po- zdravlja. k Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Konjicah bo priredila v so- boto 6. t. m. ob 20. v dvorani Narodne- ga doma predavanje o »postanku Jugo- slavije«. Predaval bo znani in priljub- ljeni predavatelj Zveze kulturnih dru- ätev iz Ljubljane g. Vekoslav Bučar. Vabljeni vsi zavedni Jugosloveni! Braslovce Svečanosf ob 20-fefitf- €i tmrti treika Punceria V nedeljo 30. aprila je bila na pre- lepem braslovžkem pokopališču poča- stitev 20-letnice smrti Srečka Puncer- ja, ki je padel dne 29. aprila 1919 na Koroškem pri Vovbrah kot mlad pro- stovoljec. Proslavo je organizirala or- ganizacija koroških borcev In sta se je v njenem imenu udeležila iz Celja gg. Fran Roš in Wagner. Ob 15. se je zbralo na pokopališcu v senci cipres mnogo braslovškega ob- činstva, šolska mladina, članstvo bra- slovškega Sokola in postrojena gasilska četa iz Braslovč s praporom. Ob gro- bu, ki je bil pokrit s svežim cvetjem ter dvema vencema braslovškega Sokola in organizaeije koroških borcev, je v imenu šolske mladine, braslovške občine in braslovškega Sokola spregovoril Ljubo Snuderl nekaj besed o vzor junaku Srečku Puncerju. Puncer ni mislil nase in na svoje, ko je z veseljem pohitel branit našo prelepo Koroško. Mi bomo njegovo delo znali in hoteli nadaljevati. Takih velikih junakov je naša zemlja dala, kadar je čas to zahteval. vedno dovolj in vedno jih bo dala dovolj, ka- dar bo treba korakati po stopinjah po- kojnega Puncerja. V izklesanem in le- pem govoru je orisal Puncerjeve dni Fran Roš iz Celja. Starši so hoteli, da postane iz sinka Srečka kovač, usoda je pa hotela, da je postal kovač svojega las'triega naroda. Kovač, ki je z zano- tom in veseljem vihtel kladivo, ker je vedel, da kuje svojemu narodu boljše in Jepše case. S svojim sošolcem Mal- gajem je pohitel tja, kjer ga je v Vov- brah dohitela smrt. Nemški smodnik je prestrelil njegova prsa, avstrijski nož mu je zadal smrtonosno rano. Braslovška šolska mladina je pokri- la grob Srečka Puncerja s svežim po- mladanskim cvetjem in prapor braslov- ške gasilske čete se je poklonil. Večna slava spominu Srečka Pun- ¦'•rja! Žafec ž Zalslu gledališki oder. V nedeljo 14. t. m. ob 20. bodo vprizorili v Roble- kovi dvorani v Zalcu žalski diletanti v režijL g. Rada Stoklja vcseloigro »Za- drega nad zadrego«, ki je bila z velikim uspehom igrana pred kratkim v Celju in Trbovljah. Ob tej priliki bo slavil g. Stokelj 10-letnico režiranja in igranja na žalskem odru. Opozarjamo Zalčane na to izredno zabavno in lepo igro, da se je udeleže v čim večjem številu in se na ta način oddolžijo g. Stoklju za nje- govo uspešno in požrtvovalno udejstvo- vanje na žalskem odru v korist mnogim organizacijam, ki jim ni nikoli odkla- njal svojega sodelovanja. Laško Obsfoj in razmah Go- stilniiarske pivovame v Laškem je zagotovlien Dne 27. aprila je bil v Laškem izre- den obeni zbor Gostilničarske pivovame d. d., za katerega je vladalo med delni- čarji veliko zanimanje. Občnega zbora se je udeležilo 317 delničarjev, ki so 2astopali 4.8 milijona din delniške glav- nice. Zborovanje je vodil predsednik g. Ciril Majcen, ki je ob odobravanju zboro- valcev ugotovil, da se Gostilničarska pi- vovarna lepo razvija in da ni dopusten dvom v uspeh tega podjetja, ki so si ga gostilničarji sami zgradili. Z ostrimi besedami je obračunal z opozicijo, ki jp hotela z oglasi po časopisih zbegati gostilničarje, kar pa ji ni uspelo. Del- j nicarji eo se organizirali v obrambni konzorcij, ki ima absolutno večino. Ta konzorcij je pripravil spremembo pra- vil, ki jamčijo, da nikomur ne bo mo- goče v bodoče škodovati podjetju. S tem bo tudi doseženo, da bo pivovarna ostala v rokah gostilničarjev in pekov. Poročilo predsednika je bilo od navzo- čih delničarjev sprejeto z velikim odo- bravanjem. Podpredsednik dr. Fran Roš je poročal o zgrešeni kalkulaciji Zida dr. Mayerja o poslovanju pivovame. Dr. Roš je ovrgel trditve, ki jih je objavil dr. Mayer, kakor tudi njegovo kalku- lacijo o poslovanju pivovame. Nere- snična je trditev, da konzum piva na- zaduje, ker je nasprotno res, da se je znatno dvignil. Podjetje je brez dolga, ima zadostno obratno glavnico, izvrstno pivo, poleg tega pa ima na strani našo javnost. Glede trditve, da podjetje ne daje na vpogled bilance, je dr. Roš ugo- tovil, da se bilanca prečita vsako leto na občnem zboru. Nato je clan uprave g. Kramar iz Celja še enkrat prečital bilanco, ki kaže velik napredek in do- bro gospodarstvo. Iz poročila dr. Roša je nadalje razvidno, da pivovarna že danes lahko izdela 10.000 hi piva na j leto, kapaciteta se bo še letos povečala j za 30.000 hi. Poslc vodeči clan uprave inž. Uhlif je poročal o tehničnem poslovanju. Povpraševanje po pivu je tako veliko, da pivovarna ne more dobavljati do- voljnih količin. Zato montirajo sedaj nove posode, da bo omogočena večja produkcija in da bo pivovarna lahko ustregla vsem naročilom. V avgustu bo spravila v promet tako zvano termalno pivo z laskq zdravilno vodo, ki bo moč- nejše nego dosedanje pivo. Predlog za spremembo pravil je iz- zval dolgo in burno debato. Ta predlog predvideva ustanovitev sladarne, pra- žarne, kvasarne in drugih sorodnih nih strok. V debati ae je oglasil pravni zastopnik dr. Mayerja dr. Ogrizek, ki je predlagal, naj se glasuje o vsaki spremembi posebej. Dr. Ögrizek je tudi ugovarjal nekaterim druglm določbam. Važna je nova določba pravil po kateri mora uprava paziti, da ne pride več ka- kor ena tretjina delnic v roke takih oseb, ki niso gostilničarji ali peki. Navzlic ugovorom dr. Ogrizka so bile te spremembe soglasno sprejete. Burna je bila debata glede določbe, da morata biti zastopani dve tretjini, če gre za spremembo pravil. Temu sta ugovarja- la v imenu opozicije Zida dr. Mayerja dr. Ogrizek in dr. Režek iz Novega me- sta. Predsednik je pojasnil, da mora podjetje ščititi gostilničarje, ki so del- ničarji, in mora paziti na to, da :;' del- nice ne bodo kopičile v rokah ene ose- be. Po pojasnilu predsednika je prišlo do glasovanjo o tej spremembi pravil, ki je bla sprejeta z ogromno večino. Proti so glasovali samo trije delničarji, ki imajo skupaj 18 glasov. Po kratki debati, ki je sledila glasovanju, je pred- sednik zaključil pomembni in nadvse lepo uspeli obeni zbor. Stran 6 »NOVA DOBA« 5. V. 1939 Stev. 19. 1 Epilog občnega zbora Hranilnice in posojilnice v Laškem. Občni zbor je bil 25. aprila ter je bila zopet soglasno iz- voljena stara uprava. Juris nasprotni- kov iz Laškega se je končal z blamažo, kakor lani. Nekega K., ki se je v krat- kem času prelevil iz kmečkega hlapca v šolskega nameščenca, so hoteli posta- viti za knjigovodjo in blagajnika, a starega uradnika s šolsko kvalifikacijo bi radi enostavno odstavili. Stara upra- va z župnikom od Sv. Jederti se prav nič ne strinja s »katoliškimi« bratci v j mestu. Tako imamo tudi pri posojilni- ! cah po dve skupini istega tabora, da je stvar bolj zanimiva .. . Posebno g. H. večkrat čuti nad seboj erne oblake, o katerih je nekoč govoril v Sokolskem domu. Obračunali so z njim gasilci in Olepševalno društvo, sedaj so propadli tudi načrti s hranilnico. Ti gospodje so povsod tarn, kjer gre za reŠevanje fi- nančnih poslov. Hranilnica ima namreč čedno vsoto rezervnega fonda, ki bi pri- ! šla prav za kako posojilo ob priliki zi- dave kakega doma. Nekaterim gospo- dom se že majejo tla pod nogami, saj 100-odstotno kmečka vas Smiklavž no- če nič več slišati o laških katolikih, kaplan pa v cerkvi pridiga: »Po njih delih jih boste spoznali!« 1 O praksi javnih del laških k . r O novi cesti v Rimskih toplicah smo že večkrat govorili. Letos sploh ni sluha o kakem razpisu del. Isto je s pokritjem potoka Zikovce. Komisija je delo že odobrila, a so zaradi neke cer- kvene prepovedi stvar odložili za nedo- ločen čas. Prav tako črokajo s popravi- lom laških asfaltnih ulic, kjer si bodo pešci in konji zaradi globokih kotanj še noge polomili. Malenkostne zapore že zidajo eno leto, a se danes niso go- tovi, prav tako je z občinskim lokalom, ki čaka prazen že eno leto, namesto ds bi imela občina kako najemnino od nje- ga. Mogoče čakajo kakega novega », . ."«.•','* obrtnika. Na cesti proti Hu- di jami bodo odpravili vse ostre ovin- ke in že izvršujejo merjenja. V Lahom- nem bodo gradili čez Lahomščico nov most. Tarn že čakajo težka bruna, a se j ni za to ugoden čas. ».'. .'. .\ « namreč pričakujejo v najkrajšem času neko no- vo bitko in za takrat potrebujejo re- zervno bojno fronto, ker ne vedo ne ure ne dneva. Casi se pa hitro spremi- njaja in z njimi tudi verne ovčice, ker nimajo vedno zavezanih oči. 1 Sreska organizacija omladine JNS sklicuje za nedeljo 7. t. m. ob 10. do- poldne svoj 2. redni občni zbor v kino- j dvorano v Laškem. Poleg članov od- bora bodo na občnem zboru poročali tudi funkcionarji banovinskega odbora iz Ljubljane. Vabimo vse pristaše OJNS, kakor tudi naše starejše somi- šljenike, da se udeleže občnega zbora. 1 Falska elektrarna je s svojim to- kom zelo draga. Te dni smo čitali, da oddaja zagorska zadružna elektrarna tok po 3.25 din. V tern znesku so vštete vse dajatve, kakor državna in banovin- ska trošarina, pa menda dobiva svoj delež tudi občina. Povprašali smo po ceni še drugod, pa smo izvedeli n. pr. v Hrastniku, da je bil tam tok z vsemi dajatvami vred doslej po 3.20 din, a je bila ta cena letos reducirana na 3 din. Pri vsem tern je pa treba upošteva- ti še dejstvo, da dobivajo te elektrar- niške zadruge svoj tok od TPD, ki ga jemlje pri Fali. TPD oddaja tok zadru- gam nekaj dražje ko po 1.10 din kilo- vat. Torej kratko: zadruga, ki dobiva tok iz Fale po 1.10 din, ga prodaja po 3 din, Fala, ki tok sama producira, pa ga daje (vštevši vse dajatve) skoraj po 5 din. Res je sicer, da ima Fala z občino pogodbo, ki je bila sklenjena v dosti ugodnejših časih, je pa tudi go- tovo, da bi Fala pogodbo odpovedala, odnosno elektrarno ustavila, če bi ji šlo v izgubo. Ker ima pri oddaji toka iz- redne dobičke (saj so nastala po po- godbi v Laškem razna industrijska podjetja), bi lahko znižala ceno toka vsaj za 2 din, s čimer bi pripravila Laščanom posebno veselje, prav poseb- no še lastnikom radioaparatov, ki jim zaradi izredno visoke cene toka aparati povečini počivajo. Ob tej priliki ae ne- kaj: Za žigosanje števcev vsakih pet let plačujejo lastniki po prej omenje- tiih krajih kakih 30 do 40 dirt (ponav- ljamo: vsakih pet let!), falska elek- trarna pa odteguje po Laäkem meseč- no 2 din, kar znese v petih letih 120 din! Ta večji znesek naj bi bil name- njen event, popravilom števcev. Za taka mala popravila (oskrbi jih ljubljanska postaja za žigosanje števcev sama!) plačujejo člani prej omenjenih zadrug male zneske po 10 do 20 din. Prosimo gospode pri falski elektrarni, da vse navedeno premislijo in se zamislijo v položaj laških prebivalcev. 1 Proslava materinskega dno. Dobro- delno žensko društvo »Blago sree« v Laškem bo proslavilo v nedeljo 7. t. m. ob 8. zjutraj v šolski dvorani materin- ski dan skupno s solo. Ta dan bo pro- dajalo po mestu cvetlice. Cisti dobiček je namenjen revni šolski deci. 1 Celjski mestni odbor Aerokluba je priredil pretekli torek v laškem kinu propagandno prireditev s predvajanjem zanimivih filmov s področja jadralnega letalstva. Dočim se je šolska mladina v velikem številu odzvala tej pomembni prireditvi, se ostalo občinstvo večerne predstave ni udeležilo v zadovoljivem številu, kar moramo na tern mestu vse- kakor obsojati zlasti danes. Na prvem mestu je dolžnost nacionalnega občin- stva, da podpira stremljenja naših ja- dralnih letalcev, ki na ta način zbirajo skromne prispevke za razmah civilnega in vojnega letalstva v naši domovini. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 6. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 7. t. m. ob 16.30 in 20.30 lep film »Naša mala Peter«. V njem nastopajo mala Traudl Stark, Karl Ludvik Diehl, Pavel Hörbiger, Maria Andergast, Olga Ce- hova. Tednik. Zidani most z Utopljenec v Savi. Preteklo nedeljo je Sava naplavila med Zidanim mostom in Radečami neznanega utopljenca. Zadevo so takoj javili varnostnim obla- stem na Zidanem mostu, ki so pričele s poizvedovanjem. Utopljenca pa so prepeljali v mrtvašnico loškega župne- ga pokopališča. Oblasti so se obrnile na vse zasavske železniške postaje. Z Zagorja pa so prejele vest, da je 11. aprila utonil v Savi 13-letni Jurij Fe- štajn, učenec 6. razreda zagorske sole in sin tamkajšnjega splavarja. Tega dne se je namreč peljal omenjeni solar s čolnom čez Savo. Ravnal pa je tako nerodno, da je izgubil pri veslanju rav- novesje ter padel v Savo in utonil. Ne- srečni starši so bili o najdbi svojega sina takoj obveščeni. 2e v nedeljo do- poldne so prišli v mrtvašnico, kjer so v utopljencu spoznali svojega sina. Voda je truplo že precej razjedla. Deč- ka so pokopali v torek v Loki. Radele Fingiran ropartki napad Radeče, 5. maja. Zadnjič smo poročali o drznem ro- parskem napadu v Skratovi dolini v Podkraju pri Radečah. Navedli smo, med drugim, da je bila sodna cenitev zemljišča Jožefe Dvorakove na Dobov- cu, ki je štiri ure hoda oddaljen od Radeč. Dvorakova je hotela preprečiti dražbeno postopanje, zato se jc podaia ob pol treh zjutraj iz Dobovca v Ra- deče. S svetilko v roki jc prispela v Shratovo dolino v PodkraJ. Tu se je r.enadno pojavil pred njo neznan mo- Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodovodne instalacije sfrelovodne naprave Prevztma vsa v zgoraj navedene stroke ipadaJoJa delajln popravila — Cene zmerne — Poitrežba tolna la solldna ški, naperil proti njej samokres in za- Llical: »Denar ali smrt!« Nadalje smo navedli, da jo je zgrabil za roko, ji strgal ročno torbico in pobral ves de- nar v znesku 250 din. 2ena se je one- svestila, ropar pa je pobegnil v temno noč. Ko se je Dvorakova prebudila, je pohitela v Radeče, da bi preprečila za isti dan določeno dražbeno postopa- nje. »Oropana« žena je šele na svojem posestvu, ko se je vrnila s sreskega so- dišča, povedala sodnim organom o ro- parskem napadu. Ko so se naši var- nostni organi začeli zanimati za ome- njeni »roparski napad«, se je izkazalo, da je bil napad fingiran in docela iz- mišljen. Ni si mogoče misliti, da bi že- na ne bila javila roparskega napada radeškim orožnikom, marveč da je o svojem napadu pripovedovala šele so- dnim organom na Dobovcu, ko se je vr- nila domov. Domnevajo, da je hotela izzvati s fingiranim roparskim napa- dom pri oblasteh usmiljenje pri dražbe- nem postopanju. Z zadevo se bodo ba- vila še sodna oblastva. Vfoifi v Voiniku in ro- parski napad na Fran- kolovem Pred pečlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval p. o. s. dr. Dolničar, sta se zagovarjala 28. aprila 26-letni čevljar Franc Ko- šec iz Loke pri Frankolovem in njegov brat, 23-letni delavec Rudolf Košec iz Loke zaradi vloma v Vojniku in ropar- skega napada na Frankolovem. Franc in Rudolf Košec sta bila obto- žena, da sta letos v noči od 16. na 17. januarja vlomila v pisarno oddelka fi- nančne kontrole v Vojniku, s silo odpr- la zaklenjeno omaro ter odnesla iz nje 1 flobert pištolo, 1 browning piitolo, dve usnjati torbici in nekaj municije v skupni vrednosti 1.200 din. Obtožena sta bila tudi, da sta 3. fe- bruarja okrog pol 3. zjutraj vlomila v hišo gostilničarja in posestnika Karla Zerovnika v Loki pri Frankolovem. Sto- pila sta v spalnico, kjer so spali Karel Zerovnik, njegova žena Marija in njuna dva otroka. Zerovnik se je zaradi šu- ma zbudil in predramil svojo ženo. V tern trenutku ga je cden izmed ropar- jev udaril po čelu. Zerovnik je skočil iz postelje in zgrabil napadalca, ki je imel v eni roki prižgano električno sve- tilko, v drugi pa pištolo. Napadalec je imperil pištolo na Zerovnikovo c'elo in večkrat pritisnil na petelina, k sreči pa se pištola ni sprožila. Med ruvanjem je potegnil Zerovnik napadalcu z glave čepico in črno mrežico, s katero je bil napadalec maskiran, poleg tega pa mu je tudi zbil iz rok svetilko in pištolo. Medtem se je Zerovnikova žena ruvala 7 drugim napadalcem, ki je imel obraz zakrit s šalom. Poskušala mu je poteg- niti šal z obraza, kar pa ji ni uspelo. Ko pa je Zerovnikova zaklicala: »Saj te poznam!«, sta napadalca odnehala in pobegnila. Orožniki so kmalu ugotovili, da je bil samokres, ki sta ga napadalca pustila v Zerovnikovi spalnici, ukraden v pisarni oddelka finančne kontrole v Vojniku. Dognali so tudi, da sta čepica in črna mrežica, ki jo je bil Zerovnik potegnil napadalcu z glave, last Franca Košca. Obtoženca zanikata oba zločina. Za- radi zaslišanja novih prič je bila raz- prava preložena in se je danes nadalje- vala. Sodišče je spoznalo oba brata za kriva ter obsodilo Franca Košca na 7 let in 6 mesecev robije, Rudolfa Košca pa na 6 let in 4 mesece robije. Zago- vornik g. dr. Bavdek je prijavil revizijo in priziv. Gostilniiarii — pozor ! Specialen polnomasten in okusen sir v hlebčkih ca. 1-50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karos Loibner, Celje. Kralfa Pe- tra cesla $f. 17, teleton it. 120. Prosim, poskusite! Cen). občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zafofga ur, ziaia, srebrnine, optilca itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Vsak! osebi — družini nudi stalen zaslužck »MÄHH«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1 Proda se krma Vprašati pri Majdič, Teharje. Dvodružinska hiša slična vili, z velikim vrtom se odda za več let v najem v Celju. Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečkov trg. Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, pod enim ključem, se takoj odda. Ponudbe na upravo »Nove Do- be« pod »Mima stranka«. lep prof for primeren za večjo delavnico, skladišče itd., se odda v na- jem. Pojasnila daje Cevljarna „Adria", Celje, Naw dni dom. Cel jska posojilnicaddi) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU Vse liranilne vloge, vložene pri CFJJSKI POSOJILNICI P. D. T CELJU so yarno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar^ naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemu narodnemu gospodarstvu NHLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski pOSOJilnki d.d. VCelju-Narodni dom PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOSTANJ CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Ratio Pconik -- Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju