f
38. štev. V Kranju, 21 septembra 1901 II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. Šggjfelfc
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Azempič in druzega nič.
Nesreča velika za vsakega moža,
če si takega malika na glavo nakopa.
Bilo je takrat, ko je še Franc Levstik hodil po ozkih ulicah predpotresne Ljubljane. Širokopleč, glavo nazaj nagnjeno na tilnik, na ustnih pa tisti nedosežni, ironični nasmeh, ki je kazal, kako globoko zaničuje vse filistre. Shajali smo se pri Cesarju «na predmestju» — predmestje se je imenoval takrat samo en del bele Ljubljane. Po treh stopnicah se je prišlo iz ne ravno snažne veže v nizko, zaduhlo sobo. Tam smo imeli zraven peči svojo mizo. Levstik seveda je sedel v sredi.
Tam nas je ošteval vse od kraja, to se pravi, če se mu je kdo pri prvem naskoku postavil po robu, zapomnil si je to in nikdar več si ni dovolil proti dotič-niku kake neumestne šale. Stregla nam je rumenolasa Tončika. Nekega večera je bil Levstik posebno dobre volje in ker je deklina slišala, da Levstik zlaga tudi pesmi, približala se mu je šegavo in ga prosila, naj še «zanjo kaj naredi*. — Levstik se namuzne, vzame papir in svinčnik, zapiše hitro dve vrstici in da listek Tončiki. Ta prebere, zarudi in hoče skriti listek. Pa smo ga rešili, uglasbili takoj zgoraj navedena verza na vižo štiri-vrstnikov in zapeli. In tako smo rešili potomcem utrinek Levstikovega humorja, o katerem morebiti nič ne ve celo Frančišek Leveč.
Tega prizora smo se spomnili dne 19. t. m., ko se je pri okrajnem glavarstvu kranjskem vršil skrutinij o vo-litvi deželnega poslanca za Kranj in Škoijo Loko. Kranjski dekan je še dne 18. septembra v nenadoma izišlem ^Slovenskem Listu» zabičeval volilcem, da »glasovnica* to je moč. Ko pa je drugi dan predsednik volilne komisije bral glasovnice in je vedno ponavljal le ime: Ciril Pire, Ciril Pire in Pire Ciril, imeli smo občutek, kot da bi bili to udarci po hrbtu navzočega kranjskega dekana. Nekaj časa je poslušal, potem pa vzel klobuk in šel.
Ge bi gospodje Ivan Vencajz in oba ljubljanska škofa, to je tisti s salonsko in tisti z zakrivljeno palico, tisti, ki oddaja boljše fare, in tisti, ki prodaja les iz
gornjegrajskih gozdov, — imeli še kaj humorja, mi bi jim ne znali ponuditi lepšega pozdrava za kranjskega tehanta, če jih ta obišče v Ljubljani, nego pozdrav Levstikov na rumenolaso Tončiko.
Dr. Šušteršič zna gotovo nositi glavo pokoncu, s čemur pa nočemo namigavati, da je prazna. A bolj ponosno dvigal jo je še malokdaj nego takrat, ko je stopal po stopnicah,, ljubljanske škofije navzdol prevrnivši pod klop predlog stolnega kapiteljna v imenovanju kranjskega dekana. Vsak politik mora misliti naprej in to je storil naš dični poslanec pete kurije. Mislil je na prihodnje državnozborske volitve, na volitve v kranjski občinski odbor in na bližajoče se deželnozborske volitve. Mislil je in računal — tudi to je naloga političnega vodja — ali v vseh treh slučajih je slabo računal.
Komaj si je novoimenovani dekan natančno ogledal vse velike in lepe prostore v kranjskem farovžu, prišle so volitve v državni zbor, ali po Koblarju podpirani kandidat je padel in o njegovem uplivu na volilce ni bilo nič čutiti. Kmalu potem volili smo v občinski odbor, in kranjske volilke so učile svojega dušnega pastirja politične in duhovniške dostojnosti. In dne 19. t. m. zapadla je zadnja, po Antonu Koblarju podpisanih menic.
Kakor bi mu šlo za glavo, vrgel se je v volilni boj. Začel je s škofovim pastirskim listom, ki ga je pod ku-vertom pošiljal na razne volilce. Potem je tekal sam od hiše do hiše, od volilca do volilca, če se mu je kdo skril enkrat ali dvakrat, prišel je tretjič, če ga je kdo zapodil skozi vrata, vrnil se je skozi okno. Ce mu je kak volilec rekel, da je dal že besedo, odgovoril je, da naj voli vseeno njega in naj se potem izgovarja tako ali tako. Ce prošnja ni pomagala, nastavil je, kakor kak kuštrav bravo puško na prsi.
Mi smo te dni večkrat imeli čut, da bi ponosnemu Mežnarcu morale kosti pokati v grobu, ko bi videl, kaj počne njegov naslednik, kaj se smatra sedaj sposobno za kranjskega dekana.
Na tem mestu se ne moremo spuščati natančneje v posamezne epizode in prizore, katere je provzročila njegova taktika; konštatiramo pa, da nam je njegov lopar, on piše le z loparjem — prignal, in to ne samo v Kranju, tuintam kakega volilca v naš tabor.
Dne 18. t. m., torej dan pred volitvljo, dobili smo pri zajutrku izvanredno izdajo «Slovenskega Lista» in
344
sicer naročniki in nenaročniki. Ta pa nam je popolnoma zaprl sapo. Prepričali smo se, da kranjski dekan ni tak, kakor ga slikajo liberalni časopisi. Tu nam on sam zatrjuje — in on se nikdar ne zlaže — da je velik učenjak, neprecenljiv dobrotnik kranjskih dijakov, da, celo — in o tem se nam še sanjalo ni — da ima lep slog. Na drugi strani pa smo izvedeli, da so liberalci izdali Kranj, da mu hočejo odvzeti ne le vero, ampak tudi tržiško železnico, kar kranjski dekan lahko dokaže s pričami, če bi se Že kdo ne zanesel na njegovo besedo. A vse skupaj mu ni nič pomagalo, da, če razmere prav' poznamo, celo škodovalo mu je. En malo manj, bilo bi morebiti več. Ima pač nesrečno roko. V glavni stvari je ta diplomat prezrl, da se v Kranju mora nekoliko drugače agitirati, kakor v Zgornji Besnici ali v Copoljah.
Že enkrat smo povdarjali, da kranjski dekan razsodnost svojih ovčic ceni prenizko, in to se maščuje pri vsakih volitvah.
Dr. Šušteršič pa se nam sinili, četudi ne zasluži usmiljenja. S kakimi nadami poslal je Koblarja v Kranj na račun cerkvene discipline in javne morale. In kaj je ta dozdevni politični skis v Kranju ? «Ažempič in druzega nič>, rekel bi Levstik, če bi še živel.
Deželni poslanec za Kranj in Škofjo Loko je lahko ponosen na svoje volilce. To vam je lep in dragocen političen kapital najboljše kovine. Za gospoda kranjskega dekana pa imamo le še en svet: Ofelija, pojdi v samostan ! _
Po volitvah.
Deželnozborske volitve v Lescah.
Pred dobrimi par tedni je prišel k nam kot začasni župni upravitelj g. Pleiweis, kapelan iz Mošenj. Takoj je potegnil svoje klerikalne mreže čez celo občino ter tako zapredel vse volilce te šmentano liberalne postojanke. 2e prvo nedeljo je pričel prijemati liberalce raz lečo, kajti dela se je bilo prijeti stvarno; volitve so pred durmi. V ta namen privzel si je kot pobočnika razvpitega, do kosti zagrizenega klerikalca, p. d. Pogačarja, kateremu niti Rim nima enakega. On je kolportiral po svojih otrocih v vsako posamezno hišo listek «Škof katoliškim volilcem* ter brošuro «Malo politično ogledalo*.
podlistek!
Izza dijaških let.
Črtica. — Spisal H. R. Dalje.
Razmere pri Webru so se jako žalostno premenile. Mati ni dobivala več odgojne doklade za Ivana, ker je odrasel predpisanim letom in tudi materi so milostno pokojnino skrčili na polovico. S petimi goldinarji mesečno sta sedaj životarila Ivan in njegova mati.
Bilo je začetkom marca, ko je mati nevarno obolela na pljučnici. Stregel jej je Ivan, ko je prihajal iz šole. Iz bližnje delavske jedilnice je nosil sebi in bolni materi beraško kosilce: zvečer in v jutro je sam kuhal mleko, ter sta tako brez vsake nadaljne postrežbe žalostno pričakovala boljših dni . . .
Ko je postajala mati od dne do dne slabejša, jo je nagovarjal, če hoče po zdravnika. Vedela je, da ga nima s čim plačati, zato je Ivana pogovarjala, da ni tako hudo, ter mu narekovala domača zdravila kakor: smodnik ali konopljo na mleku, pesin sok, pokladke zdrobljenega svežega kmetskega sira na prsi in si tešila glavobol z mrzlo vodo.
Poslednja dva dni pred volitvijo podalo se je kaplanče na agitacijo, kjer ga je večinoma spremljal njegov po-bočnik, vstopil je v hišo od prvega do zadnjega volilca. Da, šel je celo v Predtrg in Zapuže. Lagala sta oba strahovito, ker ta posel se klerikalcem najbolj sponaša. Kaplan je lagal, ko je kazal program Copa, pravzaprav je bil le volilni oklic naprednih volilcev ter iz njega brez črk Čital, da bo Cop delal na to, da se odstranita papež in škof, da se zabrani vhod duhovniku ob smrtni uri ter da se duhovski stan sploh v nič pripravi. Zahtevala sta volilne listke z zvijačami povsod ter prepisovala ter podpisovala, četudi moža ni bilo doma, nekateri so radi tega pošteno ošteli svoje žene, drugi jo je oklofutal, tretjemu je žena volilne listine vrgla v peč, ker je bil mož na-prednjak. Udeležba volitve je bila skoro polnoštevilna. Na županovem dvorišču vršil se je zanimiv prizor, pri katerem je glavno ulogo igral figurant adjutant Pogačar. Edino on se je produciral kot klerikalec. Slišal je brezštevilno pred-bacivanj nepoštenega klerikalizma in očitanje dejanj iz njegovega življenja, med drugim se mu je očitalo, da je agent verske družbe Salezijancev, kateri je že več sto-takov nabral in odposlal v Turin. Iz vseh grl je nanj kričalo o njegovi malopridnosti. Kaplanče se je lahko prepričalo, kako malovreden je njegov pajdaš in da tukaj ni v Mošnjah, videl je, kako ostro so nabrušeni liberalni zobje za klerikalno meso, on je dostojno molčal. Drugi klerikalci so bili tiho in nihče se ni izdal, spoznati bili so le na tem, ko so odhajali potuhnjeno z k zemlji uprtimi očmi; naprednjaki pa možato s prostim pogledom. Izid volitve je bil vzlic kaplančetovih groženj z Bogom in peklom na napredni strani zmagonosen z 57 proti 39 glasovom.
Po končani volitvi je napravil Pogačar svojim hajdukom gostijo, kar jim je že prej obljubil; bili so sami analfabeti, ubogi v duhu, in manj premožni volilci, med katerimi sta se nahajala tudi dva izmed pravih posestnikov v občini, K. in B. iz Novevasi, ki sta prodala svoja glasova in možatost za par požirkov Iškarjotovega piva.
Ako se pomisli, kaj je prov^ročil Pleiweis s svojim agitacijskim hujskanjem, napravil je nemir v družinah in med sosedi-občani sovraštvo, česar prej ni bilo, in po pravici se sme trditi, da se je on storil s tem krivega pregreška po kazenskem zakonu. Iz tega sovraštva nastale bodo razne škode in morda tudi zapori. Ali je to pošteno, ali je prav? Zakaj te volitve s tolikim nasilstvom? In če že mora biti vsak od škofa podani kandidat izvoljen, naj ga rajše on naravnost imenuje in vlada naj ga potrdi! Koliko časa in denarja bi se na ta način pri-
Po preteku osmih dni je materi nekoliko odleglo, a tudi Ivanu je že pošla potrpežljivost; žalosten je hodil v šolo in iz šole — ker mu je bilo predolgočasno doma sedeti pri bolni materi — je jel do trde noči izostajati.
Webrovko je skrbelo, kje ostaja vsak večer, toda na vsa vprašanja in prošnje se je znal Ivan korenito odrezati in zlagati; nikdar ni prišel v takih slučajih v zadrego.
Neki večer pa Ivana sploh ni bilo domov. Mati ga je že lačna pričakovala in skrbelo jo je, kam se je danes izgubil; tega še ni napravil nikdar. Vso noč ga ni bilo domov.
Webrovki je drugi dan nekoliko odleglo. Okolu desete ure naenkrat potrka nekdo na duri in v sobo stopi pismonoša s pismom, za katerega je bilo plačati šest vinarjev poštnine. Prestrašena žena je takoj prosila pismonoša, naj bo tako dober in naj ji prebere pismo. Odprla sta pismo; pismonoša ji pove, da se ji naznanja, da je Ivan Weber, učenec drugega letnika na pripravnici, bil včeraj konferenčnim potom iz šole izključen radi ne-nravnega vedenja. Topo je pogledala mati neusmiljenega pismonošo. Sapa ji je zastala in jela se je tresti po vsem životu. Jokati ni mogla; bila je prevznemirjena. Pismonoša je odšel.
hranilo. Ali more poslanec svojim volilcem toliko pridobiti, kar njega na dan volitve stane? Skoro da ne.
Koliko časa meni vlada to še trpeti, da se ljudstvo tako barbarsko izsesava? V ta namen bi bilo nujno potrebno napredne poslance naprositi, naj se potrudijo za to, da se postavnim potom zabrani zloraba vere v sebične politične namene in da se duhovniki držijo njim določenega delokroga, po uzoru drugih evropejskih držav. Potem bo mogla šele država uspevati in s*c postaviti na trdnejše podnožje.
*
Iz kranjskega okraja.
Zagnali so tisti hinavski dopisuni takoj huronski glas po klerikalnih časopisih, ko se je culo, da mislimo voliti nekateri zavedni kmetovalci ji kranjskem okraju namesto Brejca gospoda Henrika barona Lazzarinija. Spuščali so umazano strupene pušice na uzornega moža, katerega čisla vsakdo, kateremu je znan, ker on se ne briga za politiko. Svetu so kazali čine prednikov iz srednjega veka, da bi na tem trpel njegov ugled. Pri vsem tem je pa gospod baron Lazzarini popolnoma nedolžen, da ga surovo napadate v svojih hinavskih časopisih, ker on je bil od mnogo kmetovalcev naprošen, da naj prevzame kandidaturo v kranjsko-loško-tržiškem okraju za deželni zbor namesto Brejca. Odločno pa nam je odgovoril, da on ne prevzame kandidature pod nobenim pogojem. Ko smo uvideli, da je naše prigovarjanje popolnoma zaman in ker je gospod baron Lazzarini sam po domači občini osebno naročil volilcem, ki bi šli gotovo zanj v ogenj, da njega ne smejo voliti, smo pustili stvar iti svojo pot. S tem smo pokazali vam, ki delate za vero in kmeta, da nas tak poslanec kakor je Brejc ne more dobro zastopati, nasproti pa bo dolžan vas bolje zastopati, ki imate bero, ker bo le od teh voljen, ali pravzaprav naše nevedno ljudstvo bode od teh prisiljeno, da voli Brejca. Kakor piše »Domoljub* o gosp. baronu Lazzariniju, da je škric i. t. d., dali ste gospodje sebi v polimani kuhinji »Domoljuba* zaušnico. Vprašamo vas vendar, ali ni gospod baron Lazzarini uzoren kmetovalec? Vsi, ki smo v bližini, vidimo gospoda barona, ob delavnikih na polju, ko priprosto občuje z ljudstvom in ob nedeljah ga vidimo pri maši! Kje pa imate vi, ki delate vse v veri, svojega Brejca ob takih prilikah, ko trdite, da ni škric, ali vam črevlje snaži, ali streže pri maši? Poznamo vas dobro, le farbajte jih, dokler se puste, a vaša pesem se bode pa tudi končala, kakor vsaka, to bodite prepričani! V «Slovenskem Listu* se nekdo maščuje nad baronom Lazzarinijem, ko se je spravil nad mrtvo v srednji vek nazaj. Tega opomnimo, da je moral tudi duhovnik dovoliti v to, ko so se v tistih časih dogajali taki čini. Opozarjamo dopisuna, ko
Ne da bi dolgo premišljevala, odgrnila je odejo ter sedla na posteljo, v glavi se ji je vrtelo; vstala je; šla opotekajoč se k omari, se oblekla in hotela brzo iz sobe, toda brez palice ni mogla narediti niti koraka. V slabem obuvalu, površno oblečena je šla po »Gradišču* in »Dolgih ulicah* naravnost k ravnatelju.
Po ulicah so stale velike luže; kopnelo je in dež je pršil. Komaj se je držala pokoncu in vendar ni Čutila v sebi nobene bolezni, ko se je bližala pripravnici.
»Obžalujem, toda ni mogoče, vse zaman!« tako je odslovil ravnatelj Ivanovo mater.
Debele solze so jej tekle po smrtnobledem obrazu, zopet so jo jele boleti prsa, vsakih par^ korakov je morala počiti, kajti dušila jo je tudi sapa. Prišla je šele okolu poldneva domov tako slaba, da je šla zopet takoj v posteljo; začela je glasno jokati, mrazilo jo je, da je drgetala po vsem životu — klicala je na pomoč, toda glas ji je tako oslabel, da jo ni slišal nihče — pa kako, saj je bivala sama visoko v podstrešju, nihče se ni brigal za njo. _ Konec pride.
345
pride s tem na dan, da naj natančno pregleda, ako so podatki na razpolago, vrsto svojih prednikov v srednji vek, morebiti dobi tudi čine od njih, da niso hvale vredni. Časi so se pa obrnili, da je danes grajščak popolnoma na tem stališču, kakor mi navadni kmetovalci, da z nami trpi in z nam preskrbi sam sebi kruh, a da so njegove koristi ravno tiste kakor nas navadnih kmetov, da je graščak danes v pravem pomenu resničen kmetovalec, ki si želi izboljšati svoje razmere. Pristavljamo še, ako bi vse kmetske občine izročile svoje zastopstvo grajščakom, prepričani smo, da bi delali v njih korist in neizogibno bi ti vspehi doleteli tudi nas, ki smo navadni kmetovalci. Prepričani smo pa tudi, ako bi prišli vsi grajski in kmetski mandati v vaše roke, katerim je vera orožje, da si polnite svoje žepe, da bi se nam godilo tako, kakor Lazarju pri bogatinovi mizi, a tega varuj Bog nas _ kmetovalce.
V Kranju, 21. septembra.
Umrl je tržaški škof Šterk v starosti 74 let.
V Nemčiji prihajajo v raznih denarnih zavodih na dan čudne sleparije. Več bank je prišlo na nič.
Proti anarhistom pripravlja italijanska vlada nov zakon; določi naj se namreč smrtna kazen.
Predsednik Mac Kinley je umrl pretečeno soboto dne 14. t. m. ponoči ob 2. uri zjutraj. V zadnjem času so ga hranili le umetnim potom. Njegove ostanke so prepeljali v Washington in od tam v njegovo rojstno mesto Canton. Pogreb je bil v sredo. Ko je ljudstvo zvedelo o smrti predsednikovi, je hotelo šiloma udreti v ječo morilca. Obravnava proti njem se je začela 23. t. m. — Namestnik Mac Kinleya je podpredsednik Roosen-welt. Postopal bo najradikalneje in nadaljeval politiko Mac Kinleya.
Buri so pri Degagesdritu popolnoma razbili večji angleški oddelek. Angleži so bili tudi pri Elandsiverportu hudo poraženi. — General Botha je vdrl z 2000 moži v Natal. _
Dopisi.
Iz Radovljice. (Božji namestniki v pravi podobi.) V Radoljici je pred kratkim pokopal naš gospod Novak neko revno žensko, ki ni imela nobenega premoženja, ali vendar je zaračunil ta božji namestnik celih 16 kron za tisti četrt ure, katerega je potreboval od cerkve do pokopališča. Ti božji namestniki bi morali vendar vedeti, da jih ni božji sin Jezus tako učil, da naj odirajo tako po židovsko delavca in kmeta, kakor to znajo nekateri duhovniki. Kaj bi rekel gospod dekan, ko bi njemu eden zaračunil 16 kron, ko bi ga peljal iz Radovljice v Pred-trg. Toliko v premislek g. dekanu !
Iz Cerkljan. (Nepravilnosti pri občinskih volitvah.) [Konec.] Tisto je veljalo tudi glede osveže-vanja spamina. Komisija je namreč dopuščala, da je tako imenovani »občinski tajnik* pristašem profesor Jenkove stranke pri imenovanju imen pomagal s pripomnjami, kakor: »Menarčga (kandidata Janeza Podjeda) ni», dočim je prof. Jenko takoj iztiral iz volilnega lokala posestnika Frana Barleta, ko je nekemu volilcu nasprotne stranke prišepnil ime kandidata, katerega se ni takoj spomnil. Tudi je bilo pristašem prof. Jenkove stranke dovoljeno glasovati na ta način, da so kar kratko izjavljali »glin. tiste*, ne da bi bili imenovali imena, dočim so pristaši nasprotne stranke imena kandidatov morali ponavljati tudi takrat, kadar so odglasovavši zase volili takoj tudi s kakim pooblastilom. — Pristašem prof. Jenkove stranke dovoljevalo se je za glasovanje dokaj časa, v tem, ko se je pristaše nasprotne stranke takoj odslavljalo, ako se niso hitro spomnili imena kakega kandidata. — Volilni imenik se ni virguliral in se tudi vanj — razun par izjem — nikdar ni pogledalo. Vsled tega je bilo mogoče, da so za nenavzoce volilce oddajali glasove prof. Jenkovi pristaši. — Razun tega, da je volilna komisija zavrgla več pooblastil nasprotne stranke samo zato, ker je na njih stalo, da veljajo za občinske volitve z dne 22. in 23. avgusta 1901, zavrgla je imenoma pooblastila : Marije Kimovčeve, ker je izjavila, da prekliče obe prejšnji pooblastili, češ, da bi bila morala povedati, komu ju je
246
dala; pri orožnih vajah se nahajočega Aleša Krumpe-štarja, češ, da je moral k vajam vsekakor oditi že pred dnem, katerega je pooblastilo datovano; pri orožnih vajah se nahajajočega Janeza Močnika iz tistega vzroka; Mice Ajdovčeve iz Šmartnega, češ, da je poolastilo datovano v Cerkljah, kar ni dopustno; Ana Preša in Marije Boštičeve brez posebnega utemeljevanja; neke vo-lilke, ki je pooblastila Jurija Uraniča, češ, da se ne da razločno spoznati, jeli pooblaščen Uranič ali Oranič. — Župniku Ant. Golobiču zabranila je volilna komisija glasovati za 11 podružnic, češ, da ga klučarji niso v to pooblastili, dočim je on zakoniti zastopnik premoženjskih fondov teh podružnic in v volilnih zadevah neodvisen od ključarjev, katere ima sam pravico imenovati. Člen volilne komisije Janez Martinjak oddal je svoj glas šele ob sklepu volilnega opravila, dasi bi ga v smislu § 23. obč. volilnega reda bil imel oddati takoj v pričetku tistega. — Ko je odbila ena ura, ukazal je vladni zastopnik navzočima orožnikoma, naj zastražita volilni lokal in ne pustita nikogar več vanj. Videč, da so v njem ostali sami pristaši nasprotne stranke, odstranil se je profesor Jenko iz komisije z izrecno pripomnjo »grem pogledat, kaj se zunaj godi». Takoj nato je soproga županova orožnikoma velela, da morata vstop v volilni lokal vsakemu dovoliti, češ, da je to njena hiša, volilni lokal pa gostilnica. Orožnika sta res ubogala in prof. Jenkovi pristaši so začeli skupaj gonit svoje volilce. — S temi in podobnimi mahinacijami je volilna komija odločno veČino pr.stašev prof. Jenkotu nasprotne stranke izpremenila v neznatno manjšino ter tako provzročila, da volitve niso izraz mnenja večine občinskih davkoplačevalcev. — V drugem volilnem razredu je volilna komisija zabranila glasovati Fr. Barletu s pooblastilom Marije Kepičeve št. 51 v Cerkljah, češ, da se mora počakati, če se ne oglasi s preklicem tega pooblastila. — Vse te v podrobnosti naštete in pri vseh treh volinih razredih na enak način zakrivljene nepravilnosti in nezakonitosti pri postopanju volilne komisije involvujejo neveljavnost dne 22. in 23. m. m. izvršenih občinskih volitev v Cerkljah, vsled .česar je več volilcev vložilo ugovor v zmislu predpisov § 33. obšinskega volilnega reda za Kranjsko v zatr-dno razsodilo političnemu deželnemu oblastvu.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebna vest. Notar v Tržiču, g. dr. Barle, je premeščen v Kozje na Štajarskem.
Posebna izdaja «Gorenjca«, katero smo poslali vsem volilcem v Kranju in Škofji Loki, smo izdali minulo sredo z ozirom na ostudne in nesramne napade v torkovi številki »Slovenskega Lista».
Deželnozborska volitev. Pri volitvi iz mest in trgov so bili izvoljeni: 1. V Ljubljani: Hribar z 825, Gras-selli z 801 glasovi (Pollak 297, Kregar 279 glasov). 2. V skupini Postojina-Vrhnika-Lož Fr. Ar k o enoglasno z 273 glasovi. 8. V skupini dolenjskih mest dr, Tavčar z 380 glasovi (Košiček 61 glasov). 4. V skupini Kamnik-Tržič-Radovljica Ferjančič z 199 glasovi (Špendal 143 glasov). 6. V skupini Kranj - Škofja Loka Pire s 156 glasovi (Koblar 118. glasov) 6. V skupini Kočevje-Rib-nica nemško-liberalni kandidat dr. pl. S ch 6 p pl, ki je dobil v Kočevju 127 in v Ribnici 37 glasov. 7. V Idriji je bila potrebna ožja volitev, dobili so: dr. Majaron 127, dekan Arko 125, soc. dem. Rinaldo 33 glasov. Pri ožji volitvi so glasovali mokrači za klerikalce. Arko je bil izvoljen s. 155 glasovi (Majaron 115 glasov). Trgovska in obrtniška zbornica je izvolila poslancem zborničnega predsednika K ušarj a in zborničnega svetnika Zupančič a.
Deželnozborske volitve. Zopet so govorila mesta in odbila klerikalni naskok. Padla je pač Idrija, kjer so se zvezali klei ikalci — s socijalnimi demokrati, a povsod drugod se jo pokazalo, da se je v mestih pomnožilo število liberalnih volilcev in da so naša mesta res trdnjave narodno-naprednega mišljenja. V deželnem zboru bo tisto razmerje kakor pred šestimi leti. Na Gorenjskem se je sopet najbolj odlikovala Radovljica, potem pride  Kranj   in lepo so napredovali
Kamnik, Škofja Loka ter Tržič. Morda je bil najhujši boj v Kranju, kjer je klerikalni kandidat Koblar sam vodil vso agitacijo. Lahko se je prepričal, da Kranj ni polje za klerikalne lumparije. Pomagale niso niti prošnje, niti grožnje, najmanj pa posebna izdaja »Slovenskega Lista*, v kateri je nagromadil Koblar še v zadnjem trenutku toliko laži zoper stranko in naprednega kandidata, da so tudi mlačnejši volilci sklenili stopiti na volišče. Kljub vsemu naporu ni dobil Koblar niti tretjine oddanih glasov, dasi se je velitve udeležilo nad 83 odstotkov volilcev, To naj bo zadoščenje izvoljenemu poslancu Cirilu Pircu za vse one grde napade v «Slovenskem Listu*. Koblar je oblastno izjavil, da je z veseljem sprejel kandidaturo, ker so liberalci postavili kandidatom ravno Pirca, in četudi je trdil, da je Pire najmanj priljubljena oseba v Kranju, dobil je tehant za ono bedasto kmetsko baharijo od zavednih volilcev odgovor, kakor ga ni pričakoval. »Nepriljubljeni* Pire je dobil 122 glasov, »priljubljeni* Koblar pa le 59! Meščani menda niso volili tega ljubljenca le iz bojazni, da bi ga ne imeli med saboj za Časa deželnozborskih zasedanj. In ponosen je lahko na onih 59 glasov! Klerikalci so prišli od prvega do zadnjega, od Tepkovca do ravnatelja Hubada, vmes pa ona čedna družba, ki, kar se tiče socijalne stopinje v Kranju, nikakor ne zaostaja za dekanovim prijateljem Skaljo. Zadnji »Slovenski List* je pisal: »Cujemo, da so vsi boljši ljudje in zlasti uradniki in profesorji začeli resno premišljevati, če kaže s tako čednim kandidatom kakor je Pire, stopiti v dotiko.* Z ozirom na povedano je le treba namesto besede Pire vstaviti »Koblar* in potem bo vsakemu takoj jasen časten izid volitve v Kranju. Slava zavednemu mečanstvu in uradništvu!
Mačje zadeve. Mačjo godbo so priredili v četrtek zvečer kranjskemu tehantu. Ce bi se nad tem zgražali, dejal bi vsak, da pretakamo mačje solze, ker Koblar je s svojim nastopom za časa volitev prislužil tako mačjo godbo. Cuje se pa, da prečastitega za časa serenade ni bilo doma, temveč da se je po mačje splazil iz farovža in v gostilni »pri lectarju* poslušal njemu namenjeno ovacijo.Tam je neki njemu vprav primerni družbi z različnimi Potuški, Sinki in Šifrerji hladil jezo. Drug dan so pa imeli vsi prav poštene mačke. Koblar mora-ličnega, njegovi prijatelji pa od zavžite pijače. Pravijo pa, da je bil Koblarjevi mnogo hujši.
Gasilno društvo v Kranju prosi še enkrat si. občinstvo v Kranju za morebitne dobitke. Odbor.
Vsled šale. Tomaž Vavpotič je kupil 6. t. m. na Primskovem od gostilničarja Jakoba Gorjanca četrt litra žganja. Ker je zaprl steklenico le s papirnatim zamaškom se mu je zamašek kmalu odprl in žganje se mu je polilo po hlačah. Gostilničar, to videč, vzame žveplenko in žganje je začelo goreti. Vavpotič je bil tako hudo opečen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Proti krč-marju se bode kazensko postopalo.
Prostovoljno gasilno društvo v Šenčurju pri Kranju je dobilo dovoljenje, da sme prirediti efektno tombolo s 1000 kartami po 40 vin. v korist društvu samemu.
Slovensko bralno in pevsko društvo »Triglav* v Radovljici priredi dne 14., 15. in 16. oktobra ob pol osmih zvečer javno predavanje, h kateremu se vabijo tudi nečlani društva.
V Radovljici se vabijo udje obrtniške zadruge k občnemu zboru ob treh popoldne brez ozira na vreme v gostilno pri Basteljnu v Radovljici dne 22. septembra 1901 s pristavkom, da gotovo pridejo, da ne bo kdo kaj oporekal. Pozovejo se tudi, da stvar naznanijo pomočnikom, da se zbora udeleže, ker pripadajo zadrugi. Zadruga je korist vsem skupaj. Spored: I. Razlaganje pomena društva. II. Volitev predsednika in podpredsednika, III. Volitev 9 odbornikov in 3 namestnikov. IV. Stavljenje raznih predlogov. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se oglasi pri podpisanem odboru, pri katerem se dobivajo tudi pojasnila. Obrtniška zadruga za radovljiški okraj v Radovljici. Osnovalni odbor.
Kamniško učiteljsko društvo zboruje dne 3. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne v Ihanu.
Kamniškega župana g. Berganta je zadela pri vo-litvi v Kamniku kap. Zgrudil se je nezavesten na tla. Tekom dopoldneva ga je kap še enkrat zadela,
Občinske volitve. V Kaplji vasi je bil 15. m. m. pri občinskih volitvah izvoljen Andr. Mejač predstojnikom občine, Aleksij Kern in Iv. Stercin pa občinskim svetovalcem.
Na Kranjskem sploh. V Ljubljani se je otvorila 6. t. m. električna železnica, ki ima 8 jako modernih voz. Od 6. do 15. t. m. se je izdalo 27.GOO voznih listkov, kar kaže, da se Ljubljančani silno zanimajo za novo napravo.
Na Koroškem.
Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 76.110 udov, t. j. 2486 udov manj, kakor lani. V razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig so začeli dne 18. septembra.
347
Brzojavka.
Škofja Loka, 21. septembra. Svojemu kmet-skemu poslancu dr. Brejcu izrekamo popolno nezaupanje, dočim se veselimo zmage gosp. Cirila Pirca. Napredni Žabničanje.
Gospodarske stvari.
Deželni odbor kranjski bo oddajal meseca oktobra 1901 bike plemenjake cikaste in sive pasme proti povračilu polovice nakupnih troškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra 1901 pri deželnem odboru v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti 20 K, katere zapade prosilec, če noče prevzeti dokazanega mu bika. — Deželni odbor dobil je od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanju bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo izrejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razpolago. Deželni odbor bo jeseni ob priliki premovanja goved, nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji.
Dobavni razpis za male obrtnike. C. kr. ministrstvo za deželno brambo namerava dobaviti pri malih obrtnikih potrebščino raznovrstnih oblačilnih predmetov. Dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici in sicer samostojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, ki jih je dobaviti, so: bluze, hlače, ulanke, životni opasniki, črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zaponko, različni jermeni za puške, plašče, kuhinjsko orodje, kavalerijske sablje, stremena i. t. d., jermena za uzde in druge potrebščine iz usnja i. t. d. Ponudbe morajo po predpisanem uzorcu najkasneje do 18. novembra t. 1. do 12. ure opoldne dospeti na ministrstvo za deželno brambo. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se lahko vpogledajo, za čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne uprave na Dunaju. Razglas z natančneji pogoji, zaznamek predmetov, cenik in ponudbeni uzorec se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, katera na zahte-vanje razglas tudi pošlje.
Loterijska srečka dne 14. septembra 1.1.
Gradec:      58      53       5      69 43
Tedenski sejem v Kranju dne 16 t. m.
Prignalo seje 160 glav goveje živine, 3 telet, 164 prašičev, 60 ovac, — kozlov, 13 buš. 50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 750, ovsa K 6-— do 6-50, rži K G-50, ajde K 7;—, ječmena K 6-—, zgodnjega krompirja K 2*—, fižola (rihniški) K 9-—, mandaloni 7*—, koks 9*50, navaden rdeč 8-50, zelen 7*— do 8'—.
se sprejme v Kranju blizu gimnazije, h. št. 21. 161—8 Postrežba dobra, hrana izvrstna, stanovanje čedno.
dobe prav dobro hrano v Kranju št. 171. 162—s
^ahvala.
Prijetna dolžnost me ve£e, da izrekam tem potom najtoplejšo jahva/o p. n. kranjskim in škofjeloškim volilcenj, ki jo mi pri de^elnozborski volitvi dne 19. t. nj. ijkazali svoje zaupanje in me izvolili svojim poslancem, nadalje vjenj somišljenikonj v JCranju in Škofji Xoki, ki so se tako uspešno trudili za častno izvolitev, kakor tudi vsem cenjenim prijateljem, ki so mi povodom izvolitve poslali brzojavne in pismene čestitke.
V JCranju, dne 20. septembra 1901.
Ciril Pire.
J £aqar$K\ rrjojster
se išče za žago na turbine, obstoječo z dvema gatrama. Žagarska obrt je za kupčijo. — Natančneje pove gospod Matija Mazelle, trgovec z lesom v Oradacu, Dolenjsko.
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—12
Obrnite se na skladišče
I!» *
Fran Ztmai
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane Za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vod vode, se tukaj dobijo najceneje.
Železnahf vino	1 LIKARJA Piceoli-ja v Ljubljani. Dobiva eevMarnah j
okrepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe	
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piceoli
pri Angelu* Ljnbljana dunajska cesti.
Blag. gosp. O. Piceoli v Ljubljani. Ker aem po porabi Vade tinkture sa želodec dosegel po-roben uspeh, mi je dolžnost, da se Vam pred vsem za ta lek zahvalim, kakor tudi, da istega nasvetujem vsem onim osebam, katere bolehajo na prebavnih organih.
Lovro Ermani,
661«i   1 c. kr. nadoflcijal pri carinskem uradu v Trstu.
348
G. Tdnnies
Ljubljana 66_23
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Predt iskanja
Predtiskarija
RANJA W1EBS0L
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, Krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—3 Monogrami In risanje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
159-3 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELC V A \'J VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE
in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, kise izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila se iz-wšujVj^^>či]o^n^j>oj^ cenah.
— ^
Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano.
Kdor kupuje sukneuo blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—23 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
m
Vsaka gospodinja in mati
se mora blagrovati,
- Kneippovo—:
V
r I
<
'1 w
Doktorja pl. Trnkoczvja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—1    že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczv v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder 8« ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pusto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slahotneze, malokrvne, bledične, aa vsakega bolnika, splob za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. i'rnlcrtciya
K a kn rt hladni (**ni priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-IVdKdU  Mdttni IdJ   ^en^e hrani]no sredstvoJ z»lvojček (četrt kile
vsebine) 40 b, 14 zavojčkov samo 5 K. ■ Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva
Želodčne   ^aP''ce>  Wwnifl sredstvo za želodec.  Deluje pomir-jujoče, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo.  Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOfflice   odvajalne, želodec čistilne.  Čistijo želodec, odvajajo
&__blato,  odpravljajo napenjanje   in zabasanje  želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugib kroglicah, škatlja 42 h, sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlja 80 h, tri skatlje 2 K, PrSIli plučni 111 kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko 1 raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja aliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
delu.
Dfffnilni alilu,ovcvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporoči j g je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah
nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem J" Steklenica 1 K, ?est steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
-»■izkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
Ker je ve dna skrb Varstvena znamka, p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkoczvja
Živinski  re.liliu  prašek   za no-*   trnnjo rabu pri kravah,
volih in konjih. Zo blizu 5 0 let z
najboljšim    uspehom uporabljevan,
kadar krave nočejo   zreti,  in da se
zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom
glede uporabe 1  K, pet zavojčkov
samo 4 K. Pri^irii redilni in krmilni prašek. tajl^JI Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toličc. Z.i-
vojCek 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos poSlje takoj s postnim povzetjem.
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwcr-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. WOHLGEMUTH
112—14 v Kranju, glavni trg st. 118.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—15
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-19 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)ar)& \J\6rT)ar-\a
5trtig«rj* O bjtiblj«oi, dtir>aj$k* cc$!« 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trarčo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov, g Vse v to stroko spadajoča popravila
točno in ceno.
67—26
34»
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strelno lepenko ter t to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Usttiovlleio 1861.
L. M. ECKER
Ustanovil«. 18IL
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza a obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu pnmemega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanj«
brezplačno. 114—16
&a kometi, fiahoz tudi kipe, va&c in
dvuyc glinaste i&d&ikc u   voeft   Razvad,   tzpc&ne  in cene y>ziyozoca ipiva in največja
o
i
►j
•i
»o
s*
tovarna
73—23
IP W
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno Id konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilu« mize, ograje na mirodvorii, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike itd. 86—22 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnle, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in paeov
R. A. SMEKAL
v Cecfiu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. -Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—22?
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu.
350
Stanje hranilnih vlog. 1,100.000 K.
Rezervni zaklad: nad 31.000 K.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po ^/odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. i»;4 -1
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—23 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeči pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
2elodečne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40     60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatiti delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 6 steklenic. Nadalje se priporoča redilna I tU pa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah GO h in odprto pol kile 1 K.
R. LANG, Ljubljana (KolizeJ)
tovarna za modroce na peresa n posteljno opravo, aulo^a pohištva,
priporoča vsake vrste
modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov sofa, kanape, divan) in sobno opravo 64—27
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poSlje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
» ************ ** M ** **£********:••• *********g
i Adolf Hauptmann j
m
53—27 JJ
J tovarna o^jttatirV kazv, iivnc&erV, {a kov |
++++ y LjuoJjani.
m
*
S
Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
Najboljše najcenejše in najhitrejše
kosilo in večerjo
napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin i kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/» kg z napisom:
Prva kranjska tovarna testenin Žnider.šič &Valenčič, Ilirska Bistrica«.
Zahtevajte jih v vseh prodfijalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—9 Cenike trgovcem zastonj in franko.
BLED (Gorenjsko). 7!,-2S
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. Tschinkelna zet
bjtibljaoa-
Prva in edina
domača tovarna
figove MilJc,
kodiranega sadja
ir> l*or>$criJ
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—25
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij « Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Laaapret v Kranju.