0o duševnih i materijalnih zmožnosti imamo hvala Bogu! se zmiraj, kolikor nemšku-tarji, ki se skrivajo, od kar nas osrečuje „nova ustava — nova sreča", pod larfo „liberaluhov". Ako pak si mi vsakdanjega političnega liste vtemeljiti nečemo ali ne moremo, kar je bilo celo peščici kranjskih nemškutarjev mogoče, dajemo si Slovenci patni sebi najžalostneji testimonium panper-tatis. Potem se nikar vec ne hudujmo nad nasprotniki, ki se bahajo, da imajo le oni inteligencijo i kapital na svojej strani, marveč recimo skrušenim srcem in ponižnim duhom: mea mcueima culpa! — in učimo se od zaničevanih nernškutarskih prvakov neumorne delavnosti i hvale vredne požrtvovalnosti. — Pa tako ubogi na duhu i na mošnji Slovenci menda vendar še nijsmo, da bi za rakovo žurnalistično podvzetje potrebnih duševnih i materijalnih moči ne imeli. Zdaj živimo v silno važnem času. Kakor se čedalje bolj kaže, nam ne gre le za narodnost ampak tudi za vero. To vsi spoznavamo. Slovenec tudi, kakor je obče /nano , nijraa navade grdo in umazano obnašati se, kader gre za podporo sveto i pravično roči. Gotovo bi se bil torej vže prav lehko političen dnevnik med nami ustanovil i tudi veselo, vsestransko napredoval (kakor šaljivi listi, kterih bodemo zdaj morda celo troje imeli, dasiravno se je poprej od prvaške strani 1 trdilo, da si Slovenci ni enega ustanoviti ne moremo), vse bi šlo v redu s tem žur-nalisticnim podvzetjem, če mu le ne bi celo oni i največ le oni slavni veljaki in vodniki nasprotovali, od kterih dunajski g. Istinič misli i trdi, da se pri vsem tem še zmeraj z najčistejim rodoljubjem odlikujejo. Oni pretakajo zdaj mačkine solze zarad smrti oportunske Maručičeve „Domovine* i pomilujejo ubogo Slovenijo zarad „strašne zgube*, ki jo je zadela; krvave potrebe skupnega slov. dnevnika za celo Slovenijo, brez kojega smo Slovenci pravi „unikum" med avstrijskimi narodi, pa še IV. Podelila nam je mati narava noč, da se v njej odpočijemo od težavnega dela ter se pripravimo ila novo pokrepčani zopet za težka dela. Toda koliko hudobnosti i protinaravnih del se je že storilo v temnej nočil Človek, kteremu ni podnevi mar dela, izleze ponoči iz svojega zakotja, ter preži na rop. Pijanec tava s težko glavo okoli ter poštenim i počitka potrebnim ljudem krati sladko spanje. Z «»pet drag pa si domišljuje, da mora prijazna jasna noč najboljša tolažila ▼ srce liti ter zato prt> čaje cele noči premišljevaje svoje žalostna dogodb«. Zaničevati ne moremo vroče ljubečega mladeniča, kteri toži «vitli lani svoje vesejje i trpljenje ter si domišljaje, da mu je ona najbolja prijateljica. ima vže vsak človek prirojen nagib do blagotvorne narave, ktera mn govori v vsakej bilki i ae mn nasproti smehlja v vsakej cvetici. Tadi Milko je mislil, da mn prinese temna noč sladek počitek, ali njegove zaspane oči se niso hotele zapreti i njegovo ranjeno srce je krvavelo. Zaspal bi rad, ali narava ne trpi nič prisiljenega; razburjeno njegovo srce mn ne da zapreti oči. — Vstane tedaj, vžge loč ter prime prvo knigo, ki je ležala njegovej oni nikdar priznavali niso. — — Govoré aicer večkrat i pisarijo t „zedinimo moči, delajmo bolj marljivo na političnem i književnem polji, ker nasprotnik dela boje, ko nekdaj!" — ali to govoré i pisarijo le na videz, le zavoljo lepšega, ker njih „Norice" so nam živa priča, da mislijo na desno i ni levo vse opraviti i vse premagati, če le par „kroftnih* besedic v „Novicah" spregovoré. To je bogme ža-lostno do kraja ali prava živa resnica. Iz tega naj dunajski Istioič i vsak psirodnjak «lovenski presodi, kdo je nsjveč kriv, dis je nesloga med nami, da naša sveta i pravična reč vspeino ne napreduje i da so, kakor same „Novice" tožijo, djanske okolnosti nase še dandenes ravno tako žalostne, kakor pred desetimi leti. Juri s pušo pred porotno sodbo. Prva tožba 16. decembra 1869. (Govor urednika O. H. M&rtelanca.) (Dalje.) To omenivši, naj spregovorim nekoliko o zatožbi: V njej se mi očita, da sem s pesmijo „V Kranji smo gospodje mi". — ker se v njej govori o nemškuterjih — z besedo „nemškutar" žalil v Ljubljani i nje-ncj okolici bivajoče Nemce, kteri naj bi se brž ko mogoče iz dežele pobrali, ako tega ne storč, bi jim še znala na Kranjskem šiba zapeti. Nikakor ne morem priznati, da bi se beseda „nemškutar" na takov način razlagala. Vedno sem slišal i bral, da beseda „nemškutar" pomenja le take zanič-Ijive ljudi, ki so po rodu Slovenci, v svojem mišljenju in obnašanju pa hočejo Nemci biti; take m al o p r i d n e ž e, ki le iz sebičnih namenov zatajujejo svoj rod, ter delajo ali javno, ali pa skrivoma za nemštvo. V Avstriji je žalibog mnogo Slovanov, ki so bili svoje dni naj hrabreji zagovorniki narodnih pravic, zdaj so pa svojim prvotnim nazorom hrbet obrnoli, ter začeli na vse moči širiti nemški upliv. Poglejmo si samo doktora K1 u n a. One dni, ko so se začeli deželni zbori i z njimi državni zbor, bil je dr. Klun profesor na trgovinski akademiji na Dunaju. V tej dobi bile so po celi državi velike agitacije za volitve. Iz Dunaja poslal je dr. Klun volilcem na domači kranjski zemlji liberalen program, v kterem jim je delal vse obljube, ter v njem posebno pov-daijal, da hoče pred vsem zagovarjati naj svetejše pravice svojih bratov, tlačenih Slovencev, da se bode boril za vpeljavo slovenskega jezika v šole in uradnije in še mnogo drugih reči. Slovenci Klana niso samo volili v kranjski deželni, ampak tadi v dunajski državni zbor. Priznati moram, da je bil s početka, koliko je bilo mogoče, zvest svojemu programu v deželnem in državnem zbora, in se je večkrat oglasil ta pravične tirjatve svojih volilcev. Ko so pa poznej začeli dunsjski časniki, posebno „Presse", grdo proti Klunu pisati in javno tirjati, naj se Klana profesorska služba na Dunaja odvzame, ker ona nije za sovražnike Nemcev, in ko se je poznej še oglasila „Triesterca", oèitajé mu, da je pobegnol iz nemškega tabora v slovenski, kaj je potem Kljun storil? Iz straha, da bi ne zgubil službe na Dunaju, in se zanaprej odtegnol neprijetnim napadom nemških časopisov — pobrisal jo je iz slovenskega tabora, meni nič tebi nič, spet v nemški tabor ! Klunova nagla spreobrnitev je njegove volilce po vsi pravici zelo onenad-la. razodevali so mu svojo nezadovoljnost v pismih, protestih i nezaupnicah. A Klun — ki je med tem postal dvorni svetovalec — nise za svoje volilce i njihove zadeve čisto nič brigal, obdržal je pri vsem tem svoje poslanstvo, ter še danes sedi v državnem zboru, da se ondi obnaša proti volji Slovencev, ki so ga volili in dela za nemške interese. Ta Klun, gospoda moja ! ne more o sebi reči na da je Nemec, niti da je Slovenec, on spada v vrsto odpadnikov, on je — „nemškutar" ! _ lDalje prih., DOPISI Iz Dnnaja. ^r Govor dr. Toma na prebiraje si morda marsikak rodoljub slovenski misli, da se godé zdaj čudeži na Dunaji, da slepi spregledujejo, gluhi preslišujejo, mutasti govorijo; toda do zdaj še nij konstatirano, da bi se ti čudeži na Dunaji zares godili. Res je sicer, da dr. Toman. kteri je v svojej oportunskej slepoti še v predzadnjem dež. zboru kranjskem novo ustavo — novo srečo imenoval, zdaj več tajiti ne more, da so ga kaj grdo na led speljali tisti priliznjeni nemški dualisti, s kterimi je bil, popustivši glasovito adreso. dne 5 junija 18G7 v soglasje stopil, pozabivši, da dvema tako različnima gospodoma, kakor sta federalizem i dualizem ob enem služiti ne more. Res je, da zdaj naš Lovro spoznava, da nam je ona zveza, ktero je bil takrat, izneverivši se Cehom — neslovanske Poljake i Tirolce posnemaje — z nemškimi dualisti naj i-avil, kaj strupen i [ sad rodila. Ali dr. Toman. ki še zmerom nepoboljšljivo ministerstvo Giskrino k poboljšanju opominja in od njega se vedno nekaj dobrega pričakuje, ko da mu je neznana resnična srbska prialovica: „krsti vnka, a vuk u goru"; — dr. Toman, ki je v svojem sicer prav izvrstnem govoru le potrebo razširjene avtonomije povdaijal i se za zedinjeno Slovenijo zopet ni besedice spregovoriti nije upal, dasiravno so nas „Novice' pri sklepa deželnega zbora tolažile, da kranjsko-sSovenski poslanci ne bodo šli s praznimi rokami, nego z resolucijo obroieni na Dunaj: dr. Toman, ki je — če smo ga prav razumeli — v svojem govoru razodel, da misli sedanjemu tako imenovanemu državnemu zboru še le potem podporo odreči, če bi se drznil neposredne volitve dekretirati, sicer pa da hoče v njem še dalje ostati, če nam tudi zedinjene Slovenije ne privošči — tak dr. Toman še zmerom nij naš pravi Toman, ki bi naše popolno zaupinje zaslužil i se smel prvak, vodnik i ljubljenec Slovenec imenovati. Po tem takem ne bi naše nadloge spet bilo kraja ne konca. Dr. Toman, zibaje se na Dunaji v reichsrathskem oportunizmu, bi morda prav lehko i mirno še leta i leta rešitve i pomoči nam tam iskal, kjer je nij najti mogoče ; toda, Slovenci, dalje več čakati ne moremo. To, kakor se kaie, dr. Tomanu še vedno v glavo neče. Bati se je torej, da slepi sicer govoré, ah da so v najvažnejej zadevi ostali še vedno slepi; bati se je, da gluhi sicer vidijo i nemi slišijo ali da so vendar le gluhi i nemi ostali za to kar je najpotrebneje, i da se vslcd tega pri njih od pravega čudeža i popolnega ozdravljenja zdaj še govoriti ne more. Bati se je tedaj, da se ne bi zdaj resoluciji kranjskega deželnega zbora zopet ravno tako godilo, kakor 1. 1867 glasovitej adresi. Svetec! Pintar! Barbo! Črne! Lipold! Lenče! pomagajte!!! sicer — žalostna nam majka. Iz Štanjela na Krasu. Ko se je zvedelo, da smo si v naši občini osnovali čitalnico, začelo se je od vseh strani govoriti, da bode v kratkem razpadla. Da se javno mnenje o tej /adevi ne kazi, naznanjamo, da mlado društvo stoji na trdnih nogah in da se sedajni družabniki celo nič ne boje nobenih ovir. ki bi se utegnile društvu nastavljati. Več udov. Sv. Miklavž v ljutomerskih goricah. 30. listopada smo volili krajne šolske svetovalce. Zvoljeni so bili sledeči možje: Kele-mina, Dolinar, Stampar, Lah in Kotnig. Za šolskega nadzornika nam je postavljen dober gospod in vrli rodoljub Anton Robič. — Naš farni administrator so nam hoteli ne- miri, bil je Preierin, kterega je on tako rad prebiral Odpre knigo i naleti na besede: „Nikdar več zdrav ne bo, kogar pusica Pogleda bistrega ▼ oči zadene." Slavni Preierin! kako resnične so te tvoje besede! To je čutil Milko danes popolnoma prvikrat. Kdo bi bil mogel to tako poetično izreči, kje je genij eaak tvojemu I Hladna zemlja te pokriva, ali tvoje ima bo slovelo, dokler slovenskemu naroda solnce u vselej ne zaide. Kaj je denes Milka, da je tako čuden? Kaj odganja sladko spanje? Je-li začel misliti bolj, Mgo drugekrati na svojo ljubo? Mu je-li pred očmi nenamdjira bodočnost? Ne — vse to ga ni vsnomirjalo. — Videl je Jelko i tadi ona je njega videla. Pogledal jej je v lepe črne oči, ktere so tako proseče vanj žrle in ni ma bilo mogoče se ustavljati mogočnim naravnim tujatvam. Vpraševal se je zapored i moral si je na **ako vprašanje odgovoriti, da mu je U pogled vžgal v srca tisti čarobni ogenj, kterega v navadnem go-TOT* Uobezen imenujemo. V eno mer zre, ko brez »»• v temne noč i poiugiasno mrmra: „Tavna noči jak si puna mraka! Jos puni je srce moje jada." Ze je začela začela zaija zarja svitati in dan oznanjati, ko mu Morfej zapre trepalnice. • • Tudi Jelici se ni bolje godilo! Domu pridsedsa niti ne misli na počitek, nego vrže se vznemirjena na stol. Skrbna mati, ktera jo je ljubila ko bunčico ▼ svojem desnem očesu. jej začne prigovarjati k počitku. Ali ona se je izgovaijala. da hoče pričakati prihodnjega dne, kteri se kmalu zagna i da bi ne bilo vredno za te trenutke počivat hoditi, i mati se da prepričati ter gre počivat. Jelici pa ni bil na misli prihodnji dan nego spremljala je mladega tujca v svojem srcu do njegovega doma. Čutila je v sebi nekaj, kar si nikakor ni mogla razložiti. Primerjala ga je ljudem njenega zpanstva, pa nej je mislila, kakor hotela, zdelo se jej je, da je nenavaden mladenič v redni si i boljši od vsega sveta. Njegovo visoko čelo pa bistre oči, njegovo blago srce, govorilo je za neko vzvisenje nad navadnimi stvarmi. Dolgo časa je stala pri oknu ter premišljevala to ia ono, pretehtala je vsako nje- govo beseno. ktero je denes z njo govoril, saj so jej bile vse tako dobro v spominu. Vetrič popihlja is po njem mu pošilja tisoč i tisoč pozdravov. Čudno, kako se misli ujemajo! (Dalje prih.) Nekaj sa — kratek čas! Nemec pride v Novomesto i hoče v Toplice se odpeljati. Kmalu dobi voznika, ki ga vpraša: kam pa? „In* Rad!" mu odgovori Nemec, ki je bil tudi vže kako slovensko besedo vjel, „ins Bad moeht ich. SasfopiUch?" — „O, za Stopiče pa vže vem", mu reče voznik, „kmalu bomo tam!* I res Nemca o Stopiče mesto v Toplice privleče. Ta je hotel nekaj hud biti; toda Dnlenec, ki je mislil, da ga ima škric za bedaka, bil je še huji i se ni dal pomiriti, dokler ni zvedel, kako i kaj. Pa tudi potem nij odnehal, dokler mu nij Nemec vožnje v Stopiče plačal, da bi si bolje zapomnil, da Slovenec še dandenes nij pone pičen, dasiravno ga n «neurji vže 1000 let v nemščini utap^ajo. Cirtk: Kdaj bo sodnji daa? Curek: Za nemškntaije kmalot kepa nemŠkutaija za šolskega nadzornika priskrbeti, a nt jim obveljalo. Ne Temo kaj je naiega farnega administrator* k temu neumnemu postopanju pripravilo. Nemšku-taijev, hvala Bogu, nimamo v tej okolici več, nego tri. Akoravno sta se dva od teh ormuikega tabora udeležila i tam prisegla da hočeta delati za slovenaki narod, pa le •ploh nemščino lomita, slovenščino pa zaničujeta. Sicer te zadnje nemškutarske žabe, ki še se napenjajo po naših grozdonosnih hriboviti, ne bodo več dolgo regljale, in ako bi regljale še tako dolgo, niso vredne, da se na oje pazi. DROBTINR " (Novo ministerstvo) so po trndapolnem dolgem iskanju vendar slednjič našli. Novi ministri »o: general Wagner, Stremayer in Banhans. Nepotrebno je, povedati o teb možeh več nego to, da so vsi zvesti in prepokorni privrženci ministra Giskre. 9 (Tržaška mestna čitalnica) začenja se letos na novo oživljati, od novega leta pristopilo joj io čez 40 novih udov in se zmirom oglašujejo se drugi. Ta predpust je imela že dvakrat besedo s tombolo iu enkrat ples ; vsele j je vladalo naj lepše soglasje. 20. t. m. napravi čitalnica drugi ve liki p'es. * (Rojanska čitalnica) obhajala je 2. t m. VWilk«i rojstni dan. Čitalnice predsednik gospod Požar prične besedo s temeljitim govorom ; v njem razjasnjujc zasluge neumrjočega buduika Slovencev, ter konča 6 trikratnim slava-klicem mojstru pevcev Valentinu Vodniku, kar je v sredini pričujočih našlo mogočni odmev. Stopivši se enkrat na oder, nadaljuje prvosednik blizo tako-lc: „Častiti udje! Navdušenje, s kterim ste odzravili kratki moj nagovor, mi io priča, da spoštujete može, kteri so si pridobili sč svojim znanstvenim delovanjem zasluge za slovenski narod. To me spodbuja, da se danes spomnim nevtrudljivega delavca na polju slovenskega pesništva; v.saj Vam je, dragi moji, vsem znan prestavni naš rojak Ivan Vesel Koseški ! Srečna I »i se morala slutiti naša čitalnica, ako bi smela tega vilinskega starčeka prištevati svojim častnim ndom. Predlagam torej naj danes vsi udje enoglasno izrečejo: glasoviti slovenski pesnik Ivan Vesel Koseski naj bode častni ud rojanske kmečke čitalnice!" Ta predsednikov govor izviral je vsem pričujočim iz src, to si lahko opazil na vedrih, radosti igrajočih obrazili. — Čast pa, ktero s tem pripoznavajo borni slovenski sinovi, ki si žuljnatimi rokami i potnim čelom služijo svoj kruli, uzrišenemu našemu pcsuiku, ta čast mu je gotovo v naj večo tolažbo ; iz tega se lahko prepriča, da narod začne iz krasnih njegovih pesmic srkati sladki med, ki ga je mnogo let trudapohio nabiral. — Po predsednikovem g*. voru odlikovale so se vrle naše okoličanke z izvrstnim deklamovanjem. — V občno zadovoljnost se je tudi igrala igra „Peter Capek*. Po igri bila je tombola, potem pa ples. Tukaj naj omenimo, da {*e rojanska čitalnica že tudi Lahe prepričala, kako koristna je za okoličane, ker te dni je „Cittadino" — ki je lani proti vsem čitalnicam strastno divjal — priporočal, naj bi se v okolici osnovalo prav mnogo rojanski čitalnici enakih društev. Nu s časom boao naši protivniki vendar prevideli, da Slovenec ni kamen. * (Iz Rim«) so dobili pismo v Zagreb, da je čisto vse laž, kar se je pisarilo o napadu Strossmajera, tudi tisto, da bi bila dva berača vanj tišala. Pismo pravi, da škofu prihaja od ▼sih strani v večnem mestu „priznanje njegovega apostoliskega obnašanja." Ne tedaj za kako „liberalnost" ali celo upor, temveč za njegovo „apostoljsko obnašanje' mu prihaja od vsih strani pohvala. (,Zg. Danica.") * (V Gorici) izhaja po dvakrat na mesec .Gospodarski list" pod vredništvom g. Povšeta, ki obsega prav koristne poduke za kmetijstvo, svilstvo, obertnijo i druge domače potrebe. Cena ca pol leta 1 gl. * (rTrdnjava") politično društvo v Celovcu, lepo napreduje; število družnikov od dné do dne narašča. Pravo ! Le na noge rodoljubi ! * (/a Predelsko železnico) so inženirii j,e vse potrebne načrte izdelali, ki se bodo poslali na Dunaj, da se tamo predložijo drž. zbora. *ajv©6« hudo. Spisal Ptvtente. . , (DMit.) Ljudstvo namreč je spoznalo; Da je res vie skrajna doba, Da vradniki bi prestali Tajščino nam viiloviti I povdarjat' nje potrebo, I da raj pred svojii Kjer smeti je čuda, čuda, Bi pometati zaceli Ter v jeziku našem znanost Si potrebno pridobili, Da pismeno i uatuieno V njem bi vrauovati mogli, Saj vedo, da njih dolžnost J« Se po narodu ravnati I da oni sanas niso, Dokler kol' v jeiku našem Ne umejo vradovati, Nego samo — \ragovati. Da prepričanje je ovo. Hvalit Bogu! dandanašnji Vie med narod naš prodrlo, Da se lebko «daj vie sove Obče mneuje vseh Slovencev Se je javno potrdilo Po vseh taborili dozdanjih. — Al gorje deželnem zboru, Ce kot narodni zastopnik V smislu tem postavo dela Za dežele vse veljavno! Koj se namreč nova jera Ti srdito čezenj spraviš Ter mu venomer očitaš, Ne le da m kompetenten Spuščati se v te zadeve, Nego da tud v spone kuje Vso občinsko avtonomnost. Tako kvakaš nov» jera Ter poteza s krčevito Za občinsko avtnnnmstvo Tacega se burkelmajstra, Ki je v nemški rog zatrobil, Ter ga sčujes v opozic'jo Zoper red i zbor deželni. Ce pa ono. kar ti sama Nova jera nam velevaš, Tolika je prismodija, Da dežele najzvesteje 1 mogočna clo kraljestva V hudo opozic jo sili; Se pa ti kaj malo brigaš, Če tud sto al tisuč občin Ali ves ogromni narod Zoper tebe protestuje. Tudi glas deželnih zborov Tebi je le — prazna kvanta, Ako v kramo ti ne pase, V kramo nemško i brezversko. — Ta nesramni hokuspokus, S kterim nas ti nova jera Zdaj vže tolko časa pitaš Res hudo človeka žali, Vendar — to bi tud prenesel, To še ni — „največe hndo." 0 ti grda nova jera, Da Li skoro konec vzela! Marsikaj si spremenila, 1 med drugim tud večino Zbora kranjske si dežele Tako strašno oplašda, Da jej zlezlo srce v hlače Dolge hlače dopetače; Scer ko nam so mili bratje Štirski kakor tud primorski Svoje roke podajali Za zedinjeno Slovet jo, Ne bi mogla ta večina Se boječe izgovarjat', Da sprejeti rok prijaznih Se ni upala ne smela, Češ. da ni bla „korapetentaa* Glasovati za Slovenjo, Dasiravno njej tod v prsih Toplo srce sanj* bije. — Ker nadvqjvoda je J a n e a Nam vie zdavnaj dal obrobo, Da sedinjena Sloven'ja Se rodi, če le jo ljudstva Bi povsod zares želelo — Kdo bi mislil, kdo bi smejal. Da potem ko ljudstvo naše Se je zanjo oživelo Ter se v taborih ogromnih Zanjo vie je potegnilo, Da sastopniki se ljadstva I clo narodni ,prvaki*, V srci mile nam Sloven'je Kqjati začeli bodo, Češ da niso »kompetentm* Da b' jo tavjali tud oni?! Cara za Boga! so poslanci, Ako niso kompstentni Želje i zahteve ljudstva Nam zastopati pred vlado?! (Dalje prih.) Mirenska. Spisal Tsugva 'XaM.*) Mi smo rojaki Mi renski, Za narod vsi naardnieni: Za dom i cara damo kri, Ki nuij srce gori. Če bližal se sovrag bi pa, Bi ne odnesel več peta: Bi puška strašno pokala, Crepinjc zrušila. Mirna bodi zdrava Naših sel kraljica, Ti si naša slava, Vse do konca dni. Svobodo tirjajmo Slavjanom odvzeto, Vragu se ne vdajmo: 81av'ja naj živi! *) Natisnili smo pesem, ter Vaas izpolnili gorko željo. Vred. Listnica Vredni it va Gosp. Iv. Praprotniku v Kropi: Na vase pra-šanje : „kde se dobi v Trstu naj boljše blago in dobra svilnata roba po naj nižjej ceni", priporočujemo Vam in vscin čitateljeni našega lista, naj kupujejo blago ali v trgovini gospoda „Janeza Pirih, Corso", ali pa pri gg. „Klemenčiču iii Jereba, Riborgo št. 638". Prepričani smo, da bodo dotičniki glede cene in vrednosti zaželjenega blaga, z našim priporočilom popolnoma zadovoljni. Ako kteri naših čitateljev hoče zvedeti za dobre trgovine v Trstu, ceno blaga i t. d., naj se naravnost pri nas oglasi, in radostno mu bodemo v sJadr. Zarji" javno odgovarjali. Da željam večini naših naročnikov nstrežemo, priobčevati hočemo z »naprej v „Jadranski Zarji" cenik zrnja, lesa, sladkora, kav« i. t. d. L t. d. Oznanita• Trgovina s obleko m LA VILLE DE MILAN Corso št 8 ima bogato izbiro vseh vrst po naj-novejšej šegi krasno in dobro narejene obleke za moške in prodaja po cenovnikn: Povrhne suknje po šegi. . od 12 do 30 gld. Kratke suknje za jesen i zimo » 10 m 25 » Suknje za jesen in zimo . » 14 » 28 • Paleto za zimo .... • 18 • 70 • Plašče in haveloke . . . D 20 • 38 » Cra« suknje za ptr . . . » 18 * 85 * » „ za gg. duhovne IJ 34 m 36 » Zimske hlače..... M 7 • 1» a # „ črne . . . »' 9 • 16 . » Razne telovnika .... 0 8 • 10 » Naročila vsake vrste, tudi na »urite se sprejemajo, in zadovoli ae vsak v najkrajšem ¿asu in po prav nilki ceni GortuovU. Učitelj, še mlad i neoženjen, s prav dobrimi spričali, teli boljše službe na Slovenskem, Iger je orglati in majhni pevski ibor vodila treba, ali mogoče če le vstaooviti. Več o tem se zve po vrednHfcvu aJadr. Zaije« v Trstu. Tisk avutr. I.lojrda v Trsta.