Pobtnina plalana v gotovini.
j Z S E L | E N SKI
VESTNIK

PAFAEL
GLASILO RAFAELOVE DQV2BE V LIVBLIANI
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LfeONISCE UPRAVA: TYRSEVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24-
OGLASI PO DOGOVORU
LETO VI.
LJUBLJANA, OKTOBER 1936
ŠTEV. 10.
Nekaj misli k letošnji izseljenski nedelji
Vsakoletna izseljenska nedelja je po-lemben praznik naše krvi v tujini, vsi naši številni izseljenci po vseh delih
sveta se je iz srca veselijo. Vse njihove misli in želje so nprte v domovino, od katere pričakujejo rešitve in pomoči. Po pomoči vpiiejo zdaj njihove duše bolj, kot kdaj koli poprej. Človeka ie groza, ko se spomni na vse naše rojake, ki se potapljajo v mrzlih valovih tujine. Nad 500.000 naše krvi obrača oči proti domovini. Da so skrajno zanemarjeni v narodnem in verskem oziru, o tem nas je že sram pisati, ker vidimo, da so za ta žalostna dejstva gluha ušesa naših me-rodajnih faktorjev v domovini. Skrajni čas je že, da naši izseljenci zvedo vso resnico, kako se domovina zanje zanima. Preden opozorimo izseljence na nekatera dejstva, naj omenimo, da so nam naši izseljenci 1. 1935. poslali nič manj kot 192,000.000 Din. Ta vsota dovol j glasno govori, kako ljubijo izseljenci našo domovino.
Za 'etošnjo izseljensko nedeljo je želela Rafaelova družba izdati list »Rafael« v povečani obliki in nakladi, kot se za tako pomemben praznik spodobi. Izseljenci bi ga bili zelo veseli, saj so že dolgo hrepeneli po tej številki. Izdati ga nismo mogli, ker Rafaelova družba nima denarja, pač pa še precej dolga. Obrnili smo se za podporo na naše državne oblasti, pa smo doživeli veliko razočaranje. Za izseljence tudi državne oblasti nimajo denarja. Za vse drugo je denarja na kupe, za izseljence ga pa ni. Žalostno in sramotno!
Kako malo zanimanja za izseljence je med našo inteligenco in med širšimi plastmi naroda, kaže tudi sledeče dejstvo: Rafaelova družba je letos razposlala več tisoč vabil med naš narod in prosila, da bi pristopili kot člani k Družbi. Na te tisoče vabil in prošenj se je odzvalo komaj 15 članov, ki bodo z letno članarino 10 Din podpirali ogromno delo Rafaelove družbe. Sramotno je, da ima Družba med našim narodom le nekaj nad 200 članov — prijateljev izseljencev. Torej niti 300 ljudi ni v domovini, ki bi se zanimali za Vas, dragi izseljenci.
Da v takih razmerah delo Rafaelove družbe ne more uspevati, je razumljivo. Kje leži krivda, je več kot jasno.
Kljub tem žalostnim dejstvom, ki smo jih navedli, Rafaelova družba še ni zgubila svojega optimizma. Trpela in delala bo po svojih najboljših močeh tudi v bodoče. Še vedno in vedno bo opominjala domovino na Vas, dragi izseljenci, in ji kazala pot k boljši bodočnosti.
Rafaelova družba je bila, je in ostane v vseh ozirih Vaša najboljša mati, zato pa Vas prosi, da ji ostanete tudi v bodoče zvesti sinovi in hčere.
Glas iz naše diaspore
Več tisoč Slovencev nas biva na jugu naše države. V velikem pomanjkanju živimo, ker ni dela; če ga pa dobimo, nas silno slabo plačajo. Še večja pa je naša narodna in verska stiska. Prepuščeni smo sami sebi; nimamo domačega učitelja in ne duhovnika, ki bi nam lajšala našo bol. Edino »Rafael« nas redno vsak mesec obiskuje, katerega smo vsi zelo veseli in ga prav radi prebiramo. Rafaelovi družbi smo iz srca hvaležni, da nam ga pošilja. Vse naše upe stavimo v Rafaelovo družbo in jo prosimo, da nam čim prej pošlje domačih duhovnikov in slovenskih knjig za našo mladino. Že dolgo let se oklepamo te Družbe in zvesti ji bomo ostali tudi v bodoče, ker ima razumevanje in srce za nas. Vsem našim oblastem jo toplo priporočamo, naj jo z denarnimi sredstvi podprejo, da ne omaga. Kaj bo z nami, če ne bomo imeli Rafaelove družbe? Podobni bomo osiroteli družini brez matere. Slovenec iz Južne Srbije.
Krik iz Koroške
Pred nekaj dnevi sem dobil v roke časopis »Rafael«, ki ga izdaja v Ljubljani Rafaelova družba za varstvo slovenskih izseljencev. Vsedel sem se in ga prečital. Iz prelepe vsebine tega lista sem razbral, koliko prevažnega dela za državo opravlja omenjena Družba. Iz dopisov, ki jih pošiljajo izseljenci iz vseh delov sveta, pa sem začutil veliko ljubezen, ki jo gojijo do te
krvavo potrebne ustanove v naši beli Ljubljani. Ker vidim, da je delo Rafaelove družbe neomejeno, zato bi želel, da bi se začela Družba tudi za nas zanimati. Vsi v domovini poznate našo veliko bolečino, a zdravila zanjo nam ne nudite. Kaj bo z nami in zlasti z našo mladino, ki se zdaj hitro potaplja v nemškem morju? Pomagajte nam in pošljite k nam slovenske duhovnike in učitelje!
Ob izseljenski nedelji mislite tudi na nas! Vedite, da smo okrnjeni ud na našem narodnem telesu, ki mu grozi narodna smrt. Poslednje upe stavimo na Rafaelovo družbo, to mater naših raztresenih udov po tujini, Vemo, da nam bo rada pomagala, samo če bo ona pri merodajnih oblasteh naletela na razumevanje. Moja in nas Korošcev srčna želja je, da prav vsi v domovini podpirate nesebično in prevažno delo Rafaelove družbe, ki ga vrši za nas — izgnance in brezdomce. Tega našega klica naj nihče v domovini ne presliši! Pomoč in sicer takojšnja je krvavo potrebna!
Slovenec iz Zahomca ob Žili.
Klic po pomoči iz Primorske
Za letošnjo izseljensko nedeljo si želimo Slovenci v Primorju, da bi tudi nas sprejela Rafaelova družba v svoje okrilje. Vsi poznamo ogromno delo Rafaelove družbe, pri vsem tem pa celo nerazumevanje v domovini, pa kljub temu se obračamo k Vam po pomoč. Iz prepotrebnega lista Rafaela« vidimo, da Rafaelova družba neprestano budi zanimanje in opominja domovino na njene dolžnosti do bratov, ki bivajo izven državnih meja Jugoslavije. Prisrčna hvala vsem gospodom pri Rafaelovi družbi, zlasti njenemu neumornemu predsedniku g. p. Za-krajšku! Hudo je za nas, ko vidimo, kako nas tuja kri ubija, zlasti naša mladina je zapisana smrti, če ne pride pomoč iz Jugoslavije pravočasno, pa vseeno bomo veseli ob misli, da bo Rafaelova družba skrbela tudi za nas. Apeliramo na vse naše oblasti, da delo Rafaelove družbe finančno podprejo in ji omogočijo čim večji razmah na poprišču, ki si ga je začrtala.
Goriški Slovenci.
Voditelji Slovencev v tujini govore domovini
Božidar Tensundern
kom. svetnik ljubljanske in lavantinske škofije
Dokaz arijskega pokolenja je zdaj v Nemčiji zelo važen. Tudi marsikateri Slovenec, ki se je rodil v Nemčiji, si je moral preskrbeti iz domovine krstne in poročne liste svojih staršev in svojih dedov. To pa ni vedno lahko delo, posebno takrat ne, če rod ni izšel iz istega kraja. To dejstvo gotovo potrde gg. župniki na Slovenskem, ker so imeli včasih precej sitnosti in pisarjenja, preden so zbrali vse podatke samo za en dokaz. Toda ta trud ni bil zaman. Dokaz arijskega pokolenja je za premnoge Slovence velikega pomena. Koliko Slovencev na Vestfalskem se je šele zavedlo svojega pokolenja, ko so z zanimanjem p recitali listine, l očno so iz njih zvedeli, iz katerih krajev je njihov rod, kje je bila zibelka njihovih starišev in dedov. Trd mora biti tisti, ki bi se ob tej priliki ne pozanimal za kraje, katere čita ob rojstnih listinah. Še več! Marsikateri tedaj sklene, da obišče kraje svojih staršev. \ njem raste zanimanje za stari kraj in kako rad posluša sedaj pripovedovanje starišev in znancev, ki ga seznanjajo z njim. Ko pa potem za-čuje na prvo adventno nedeljo po radiu prisrčne pozdrave svojih rojakov iz Jugoslavije, tiho prisluhne in pozdrave sprejme s čutljivim in hvaležnim srcem. Ob zvone-n jn zvonov spozna, kako je njegov rod prepojen z verskim čutom, kako lepo vežejo njegovi rojaki zemeljsko z nebeško domovino, kako blizu je pri njih Bog doma. Slišal je že letos in bo gotovo kaj slišal na izseljensko nedeljo o svojem velikem rojaku, služabniku božjem Antonu Martinu Slomšku, ki je tudi živel v najtesnejšem harmoničnem stiku s svojim Bogom in svojim ljudstvom. Ravno na izseljensko nedelje čuti, da je beatifikacija velikega slovenskega škofa Slomška, njegovega rojaka,
ne samo za svetovno katoliško Cerkev, ampak tudi in ravno zanj velika in posebna čast. Vedno se zato slovenski izseljenci veselijo prve adventne nedelje. Praznovali bomo izseljensko nedeljo v cerkvi in v dvorani; sitnosti in ovir nimamo v tem oziru od nobene strani. Hvaležni smo vsem, ki imajo za nas dobro srce, zlasti pa Rafaelovi družbi, ki se veliko trudi za nas. 'Zelo veseli in hvaležni so zdaj gladbeški Slovenci, ki morejo letos obhajati izseljensko nedeljo prvič v družbi svojega učitelja, dobrega gospoda Antona Šlibar ju. Vsem pošiljamo prav prisrčne pozdrave.
Šlibar Tone
izseljenski učitelj, Nemčija
Novinec sem še v izseljenski službi, zato bom napisal le nekaj misli, ki se mi že zdaj ob izseljenski nedelji zde zelo važne.
Ko sem prišel iz domovine v Nemčijo, je bil naval novih vtisov name tako silen, da sem skoro pozabil, čemu sem prišel in kaj je moja naloga. Toda povem Vam. da bi prav isto nalogo izvrševal, četudi bi inc ne poslali s tem naročilom.
Novim vtisom se kmalu privadiš, v tebi pa se vzbuja nov čut, ki ti je bil doslej neznan, oziroma si se ga vse premalo zavedal. Sedaj veš, kaj je ljubezen do rodne zemlje, do rojakov, do vere, skratka do vsega, kar je narodova last. O, tudi do vere, s katero smo tako prepojeni, da si ne morem misliti Slovenca, ki ne bi imel vsaj trohice vere. Sedaj veš, kaj je pravi domovinski čut. To je ponos na svoj narod.
Toda ta čut ne zapiraš v sebi. Ta čut zahteva delavnosti, da se uteži. Goni te, da deluješ za rojake, priganja te, da ustvarjaš na tujih tleh ob tujcu svojo narodno bit-nost, da mu dokažeš, da nisi iz istega testa. To je posebna vrsta navdušenja. Oni, ki zadnji to doživlja, je gibalo novih ustvarjanj med rojaki. Toda kakor se vsako navdušenje umeri in polagoma preide v vsakdanjost, tako je tudi s tem čutom. Veliko Slovencev v Gladbecku mi je že povedalo, kako vse drugače je bilo, ko so še prihajali med nje novi rojaki iz domovine. Seda j se je to ustavilo. Odslej mora biti duhovnik, učitelj ta skrivnostna sila. Toda tudi mi smo na isti poti kakor drugi, če si vedno in vedno znova ne bomo ustvarjali v sebi navdušenja. \ tem smo podobni stenju v svetilkah, kateremu moramo dovajati vedno novega olja, da gori. Nam je olje ljubezen, katero občutimo iz domovine. Zato so za nas izseljenske nedelje še posebne važnosti. Ta dan si naberemo novih moči.
Toda premnogokrat tudi to več ne pomaga. Luč nima več tistega sijaja, kot ga je imela. Stenj je obrabljen, nima v sebi več tiste tvorne sile, katera je potrebna. Treba je novega stenja. Luč zdaj zopet sveti, kot je svetila nekdaj. Pomislite zato tisti, ki Vam je poverjena naloga v tujini, kako je z Vami, kajti izseljenci potrebujejo vedno mladih delavnih moči, da razgibajo njihove vrste.
Pozdravljeni vsi moji znanci in Slovenci ob izseljenski nedelji.
šlibar Tone, izseljenski učitelj, Nemčija
Jankovič Janko
izseljenski učitelj, Metz, Francija
Kaj naj napišem na tako majhnem prostoru, ki mi je odmerjen? »Mi se moramo pred vsem svetom sramovati, da smo v Francijo med naše izseljence poslali samo enega učitelja in še tega na njegov lastni riziko«, tako je povedal g. dr. Bohinjc na izseljenskem kongresu v Ljubljani 1. 1935. Slovenski izseljenci pa žive tudi drugod in ne samo v Franciji. Nad pol milijona jih je raztresenih po vsem svetu. Kako se moramo šele sramovati, če pomislimo, da smo dali temu ogromnemu delu našega naroda reci in beri le tri učitelje. Drugi narodi, petdeset in še večkrat večji kakor slovenski, imajo n. pr. v Franciji v vsaki večji koloniji sijajno organizirane šole in tozadevno pogod bos Francijo. Mi pa.,..
Kako popraviti, kar smo zamudili? Ali
je še čas?
Pozno je, toda ne prepozno; največ pa je vredno, da je začetek že tu. Po neprecenljivih zaslugah Rafaelove družbe in naših izseljenskih duhovnikov delujemo sedaj med izseljenci trije učitelji, kot sem že omenil: eden v Nemčiji, drugi v Belgiji in tretji v Franciji. Kdor količkaj pozna naše razmere, ve, da domovina ne bo nikoli poslala vsaki večji naselbini svojega poklicnega učitelja. Sklenil sem zato, da si sam vzgojim nekaj pomožnih izseljenskih učiteljev in učiteljice, ki mi bodo v pomoč pri preobilnem delu. Izbral sem dve nadarjeni deklici in dva nadarjena dečka naših izseljencev ter jih s pomočjo Rafaelove družbe poslal v Ljubljano, kjer si s podporo banske uprave izpopolnjujejo svoje znanje. Na teritoriju kr. jugoslovanskega konzulata v Metzu živi kakih 10.000 Slovencev; vsaj
2.000 teh je šoloobveznih otrok. Teh dvati-soč učencev in učenk si bomo razdelili dva izseljenska duhovnika, štirje pomožni učitelji, jaz in o počitnicah nam bodo ponia-
Jankovič Janko, izseljenski učitelj, Metz, Francija
gali tudi trije slovenski bogoslovci, ki študirajo v francoskem semenišču, ki pa znajo dobro tudi slovenski jezik. Tako si bomo torej »naložili na rame« vsak po 200 otrok. Težko breme, vendar upam, da ga bomo zmogli. Treba bo rešiti le še finančno vprašanje. V ta namen se bomo obrnili na socialno ministrstvo, na bansko upravo in na upravo tukajšnjih rudnikov, da tako izpo-slujemo pomožnim učiteljem vsaj nekaj nagrade.
Na podoben način bi se dalo morda rešiti vprašanje izseljenskega šolstva tudi drugod med našimi izseljenci in prav zato sem napisal te vrstice. Potrebno je torej:
1.	Da posije domovina vsaj na vsakih dva tisoč izseljencev enega pravega poklicnega učitelja.
2.	Da si ti učitelji s pomočjo Rafaelove družbe in naših državnih oblasti vzgoje pomožnih učiteljev in učiteljic.
3.	Da pritegnejo izseljenski duhovniki in učitelji k sodelovanju dijake slovenskih izseljencev, ki študirajo v tujini.
In končno še to:
Že v domovini zelo trpi vzgoja mladine in naroda sploh, ako vlečeta duhovnik in učitelj vsak na svojo stran, še desetkrat huje kakor doma, pa bi se tak nesporazum maščeval v tujini.
J. L.
Francija
Izseljenska nedelja ima namen približati domovino izseljencem in obratno. Naj bi ne bila neke vrste Vseh Svetih, ko prihajamo na med letom pozabljene grobove, polagamo cvetje, prižigamo luči, potem pa zopet pokrije pozaba grobove za eno leto. Krivi so seveda tudi mrtvi sami, ki so tako tihi.
Mi izseljenci smo živi, smo del domovine, zaenkrat v tujini, a v vednem upanju, da nam razmere dovolijo, da se vrnemo. Vsakoletni izleti v domovino so poizvedovanja, so golobi iz Noetove ladje, ki bi prinesli zeleno vejico upanja, da se lahko zopet vrnemo na domačo zemljo. Za sedaj nam je kruh tu bolj zagotovljen in bi ne bilo pametno iti v negotovost. Zato prihajamo vsaj s kratkim poročilom o naših tukajšnjih razmerah.
To leto je prineslo nam izseljencem precej izprememb, ki, hvala Bogu, niso vse slabe. Delavske razmere so se zlasti po juniju izboljšale. Glavna pridobitev ni zvišanje plač. Porast cen je kmalu prinesel prejšnje življenjske razmere. Bolje je že bilo prenehanje praznovanj, vsaj en do dva dni v tednu. To se že nekaj pozna. Veseli smo bili zasluženega plačanega dopusta 14 dni na leto in 40 urnega tedna, ki pa šele pride. Najbolj smo se oddahnili, ko je prenehalo včasih že neznosno priganjanje k delu in obkladanje z nelepimi priimki. Pazniki so se naenkrat spomnili lepih francoskih ma-nir in le želeti je, da jih več ne pozabijo. Prenehale so tudi kazni v denarju za razne malenkostne pogreške pri delu. Naši radi cleLjo in sedaj nič manj ne narede, delajo pa z veseljem, medtem ko so se poprej že naprej bali iti na delo.
V dnevih boja za izboljšanje delavskih
Te dni je mnogim Slovencem, morda celo vsem, ki so ali so bili naročniki »Duhovnega Življenja«, prispela z »Rafaelom« tudi knjiga o prvem slovenskem kongresu v Ljubljani. Vem, da so nekateri mislili o izseljenskem kongresu drugače, morda da ni bil tako nujno potreben, kot se je sedaj pokazalo, ko vidimo s kongresa jasno sliko izseljenskega slovenskega življa širom sveta. Marsikdo je iz knjige spoznal, kako potrebno je bilo to zborovanje slovenskega iz-seljenstva, koliko prepotrebnih točk se je podčrtalo, koliko zamotanih in za naš narod naravnost sramotnih intrig razčistilo in
razmer je bilo vse delavstvo solidarno. Kar se je doseglo, je bilo pošteno zasluženo, kur so priznali tudi tisti krogi, ki niso bili vedno naklonjeni delavskim zahtevam. V slogi naj bo moč za delavski stan tudi zanaprej. Ni pa prav, da se je sumničilo in grozilo tistim našim rojakom, ki jim je še svet verski in narodni čut. Da so bili v tej zadevi najhujši ravno drugače misleči sorojaki, je bilo tem bolj žalostno. Tako se ne dela za delavsko slogo. Merodajni krogi naj skrbijo, da se to ne bo ponavljalo.
Sram nas je tudi bilo, ko so hodili po kolonijah agitatorji in blatili domovino. Pripovedovali so o groznih mučenjih po jugoslovanskih ječah. Glavno srd so izlivali na dr. Korošca, ki je bil kriv vsega. Dela se po starem načelu: laži! Nekaj bo že ostalo. Za te agitatorje so pobirali po hišah in kdor se je upal upreti, je slišal grožnje kot: Fašist, le počakaj, se te bomo že zapomnili. Vse to umevno kali pravo prijateljsko razmerje, ki naj bi vladalo zlasti v tujini med rojaki.
Vendar so se razmere že nekoliko ublažile; društveno življenje se zopet poživlja, kulturne prireditve zbirajo naše ljudi po skromnih dvoranah, izseljenska nedelja nas bo osrčila v nadi, da domovina ne bo pozabila svojih sinov, ki jo ljubijo in hočejo tudi zanaprej čuvati svetinje, ki jih je naučila njihova mati.
težnje ter predloge položilo na mizo onih, od katerih je odvisen razvoj izseljeustva. Vsa čast in srčna hvala Družbi sv. Rafaela, ki je organizirala tako gigantsko delo edi-nole iz ljubezni do izseljenih bratov. Naj nam bo prvi izseljenski kongres svetilnik in čuvaj obenem na naših težavnih izseljenskih potih, v katerega luči naj hodi vsak pošten izseljenec. Mi izseljenci pa naj se zbiramo pri svetlobi tega našega svetilnika in mu po naših močeh prilivajmo sredstev, da bo svetil tem jasneje, ker bo v korist le nam samim, Če bo naša pot bolj razsvetljena.
Anton Podlogar, Buenos Aires.
Rodnim bratom v tujini
Kaj čudne so razmere med našimi brati in sestrami v tujini, če še smem tako nazvati — naše — može in fante, žene in dekleta, ki so se pred par leti s solzami v očeh poslavljali od dragih domačih z zavestjo, da se še kdaj vrnejo v okrilje svoje drage domovine. Ali ni tako, dragi mi brat in sestra?... Toda tujina ti je kalila srce v pohlepu; zatajil si svojo narodnost in si postal državljan tuje države. Iz strahu pred grožnjo izgona si položil svoje slovensko srce na oltar tujine.
Res je, da si zapustil lepe zelene livade, bele cerkvice vrh gričkov z mislijo, da ti da tujina vsega v izobilju, kar ti domovina ni mogla dati, nikakor pa ni bil to tvoj namen ob slovesu:
Z Bogom, ti vas domača, šumeči gozd in zeleni log. Z Bogom, dragi mi domači, za vedno! Z Bogom, ti mati zemlja, na tebi je tekla moja zibelka in zdaj te zapuščam, zapuščam tebe in moje mladostne spomine! To ni bil tvoj namen. Pač pa si mislil v duhu: Da, z Bogom, pa ne za vedno! Naj te kmalu zopet vidim, kraj domači. Ko pa si prestopil tuja tla, te je obdalo še večje domotožje po rodni zemlji in dragih ti domačih. Čudim se, kako si se mogel privaditi tujini? Vsaj v upanju bi vztrajal; še se vidiva,
rodna zemlja, četudi sem daleč ločen od tebe, toda v duhu sem vsak dan pri tebi in s hrepenenjem v srcu si zapojem:
Oj, predraga domovina, ljubi moj slovenski kraj, kjer je zib'ka moja tekla, hod' gomila moja kdaj!...
iPa bi ne bil nikoli storil tega koraka, kakor si ga. Na gomili ljubečega ti očeta in mamice v domovini pa bo prerastlo trnje njihov grob. Ne bo sina, ne bo hčere, da bi rahljali prst in udušili trnje in nasadili dišečih rožic na njuno gomilo. Jaz pa preveč ljubim svoj dom, ljubim svoje starše, brate in sestre, ljubim lepe slovenske šege in navade, da bi se dal zapisati za tujega državljana. Ko mi je nekoč prijatelj pisal pisemce in obenem vprašal: »Pritiskajo nas in izganjajo. Ali bi ti sprejel francosko državljanstvo? In kaj je s teboj? Ali si že prepisan?«
Jaz sem mu odpisal tako-le:
Slovenec sem!	1.
Slovenec hočem ostati,
ker me rodila je slovenska mati...
Izseljenec.
Naj nam bo svetilnik...
Sk«"- Izseljenstvo Slovenske krajine
Slovenska krajina je zelo gosto naseljena. Samo tu imamo ozemlje, kjer se gostota v povsem kmetskem področju dvigne celo čez 130 ljudi na km®, kot pravi tudi univ. prof. dr. Anton Melik v svoji »Sloveniji«. Gorička je malo rodovitna. Na Ravenskem in Dolinskom, ki sicer precej dobro rodita, pa so imeli svoja obsežna posestva grofje in veleposestniki. Enajst veleposestnikov je imelo — po podatkih urada za izvedbo agrarne reforme v Ljubljani — v Slovenski krajini v lasti 20.677 ha zemlje. Od tega je pripadalo >obdelovalni zemlji« dobra polovica (52.1%), gozda samo 37.5%. (Glej Melik. ibid: str. 459.) Zato je razumljivo, da je moralo iti toliko ljudi iz Slovenske krajine v svet za kruhom in zaslužkom. Imeli so premalo zemlje in še ta je bila manj plodna. Tudi agrarna reforma po prevratu položaju ni mnogo spremenila.
V glavnem pa je bilo vedno in je še zdaj izseljenstvo Slovenske krajine večinoma sezonskega značaja, šli so ljudje v bližnje in daljne kraje za zaslužkom: na mlatitev, košnjo in žetev. Po končanem delu so se vračali z zaslužkom domov; doma prezimili in potem na spomlad zopet šli v svet. /e pred več kot sto leti so hodili prekmurski Slovenci na sezonsko delo v zaladsko in šo-modsko župnijo, kjer so bili zaradi pridnosti, spretnosti in delavnosti zelo priljubljeni. Hodili so radi tudi na delo (mlatitev), posebno oni ob Muri, na sosednjo Štajersko. Značilno je, kaj piše o njih j.Meško pred več kot pol stoletjem. Pravi namreč: Ali se ne bi dalo onim (Prekmurcem), ki pridejo sem preko Mure na delo, — navadno so siromašni — postreči s kako knjigo, ki v prahu zastonj leži? Rojaki na meji, preuda-rite, in tudi drugi daljni mislite na svoje krvne brate onkraj Mure!« (Kres 1882, str. 522). Skrb Štajerske ne samo za telesno, ampak tudi duševno hrano prekmurskih Slovencev!
Nekako pred 50 leti so začeli hoditi Prek-murci na sezonsko delo v Slavonijo. Delovne razmere so postale med njimi kmalu neznosne in godile so se jim strašne, v nebo vpijoče krivice. Svojega krepkega zagovornika so pa našli v dr. L. Ivanocyju, ki je krivce ostro ožigosal na raznih mestih, tudi v časnikih: tako n.pr. v Szombathelyi Uj-sag< s člankom Lesz-e nalunk socializmus!« (1895. štev. 18; gl. Kal. S. jez. 1915, str. 72!) Nad pol stoletja pa že hodijo prekmurski Slovenci na sezonsko delo v Slavonijo, a šele letos jim je bil poslan prvič duhovnik — gosp. Bejek Janko, župnijski upravitelj v Pečarovcih. Prvikrat so dobili svojega izseljenskega duhovnika, ki bi že moral biti letos petdesetič in ne prvič pri njih! Koliko manj dušnih pretresi jajev bi bilo in koliko manj socialnih krivic bi se jim zgodilo!
Edino v Ameriki — Severni in Južni — so prekmurski Slovenci stalno naseljeni. V Severni Ameriki imajo svoje župnije i katoličani i luterani. Ti so še izmed vseh prekmurskih izseljencev najbolje oskrbljeni. Računajo, da jih je okrog 20.000 (z otroci). Naselili so se večinoma v letih pred svetovno vojno. Njihove župnije n. pr. so v Betlehemu Pa. Bridgeportu in Clevelandu.
Največja je v South Bethlehemu. Že zgodaj so dobili svoje izseljenske duhovnike: Horvat Lovrencij, frančiškana Klement Veren in Egidij Horvat; tudi luterani imajo svoje pastore. Najmočnejše je njihovo kulturno življenje v South Bethlehemu. Imajo razna društva; svojo šolo, kjer poučujejo slovenske šolske sestre; svojo cerkev itd. Izdajali so v narečju celo svoje lastne časnike; tako n. pr. so: Szlobodna Rejcs (1916); urejeval jo je Kardosh L. Izhajala je v South Bethlehemu. Istega leta je izhajal v Chicagu me-
fvaii škafar, kaplan, Prevalje
sečnik »Zvejzda Vogrszki Szlovcncov«, ki sta jo urejevala Horvat Lovrenc in Kram-pač Jožef. Leta 1921 je začel izhajati v Bethlehemu evangeličanski verski list »Zvona glasz«. Urejeval ga je dr. Stiegler Ernii. Tega leta je začel izhajati tudi »Ainerikan-szki Szlovencov Glasz«. Naslednje leto je začel izdajati Horvat Lovrenc tudi »Kalen-dar za Vogrszke Szlovence vu Ameriki«. — Tednik »Amerikanskih Slovencev Glas« izhaja še danes. Marsikateri prekmurski Slovenec se je v Ameriki uveljavil na raznih področjih kulturnega življenja in postal znan. A žal se vezi med njimi — vsemi prekmurskimi izseljenci v Severni Ameriki — in domovino vedno bolj trgajo. Premalo je stikov. Pisma prihajajo vedno bolj redko. Stike vzdržujejo večinoma le »Novine« in Amerikanskih Slovencev Glas«. Zato je nujno potrebno, da se ti stiki čim bolj poživijo. In to ne bo tako lahko delo!
Nekoliko bolj stalno so naseljeni prekmurski Slovenci tudi v Južni Ameriki. Večinoma v Argentini in Braziliji, kamor so se izselili pred dobrim desetletjem. Tudi tu so začeli zamirati stiki med njimi in domovino. Kar je še bilo, je tvoril to Klekl s svojim tiskom. Njemu so od časa do časa poslali kako pismo in v njem opisali svoje težave in življenje. S prihodom izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika v Buenos Aires so se začeli medsebojni stiki poživljati. Začel je zbirati okrog sebe tudi prekmurske izseljence. 14. junija so imeli po dolgih letih prvič slovensko službo božjo. Da bi še prekmurske Slovence bolj navezal na-
se, je upeljal zanje v »Duhovnem življenju« celo »Prekmurski kotiček«, pisan v prek-murščini (gl. štev. 108). Sam je tudi stopil v stik z njih ožjo domovino in jim nabavlja molitvenike in ostali tisk, v njih narečju pisane. Tako je Hladnik v kratkem času dosegel posebno med prekmurskimi izseljenci zelo zadovoljive uspehe. Saj n. pr. pravi: »Moje delo je bridko. Med Prekmurci je lepo, ali imam drugačnih ovac!« Dokaz, koliko bi se moglo med Prekmurci v tujini dobrega napraviti že v kratkem času, le če bi povsod dobili goreče slovenske duhovnike.
Najmanj so pa oskrbljeni prekmurski sezonski delavci v Franciji, kjer jih je zdaj okoli 6.300. Večinoma so to neporočeni: fantje in dekleta; posebno dekleta. Zdaj že sedmo leto hodijo Prekmurci v Francijo na delo. Kar le more, gre. Delajo večinoma na kmetih. Delo je naporno in težko. Zaslužek je še kolikortoliko zadovoljiv. A s padcem vrednosti franka je posebno Slovenska krajina precej udarjena. Za eno tretjino bo zaslužek manjši. To je veliko! — Raztreseni so skoraj po vseh departementih. V dušnem oziru pa so od strani domovine od vseh slovenskih izseljencev najbolj prepuščeni sami sebi. Povsod so že menda Slovenci v tujini dobili svojega duhovnika, samo ti sezonski delavci v Franciji ne. Le tu pa tam jih je zbral po 30 do 50 kak slovenski duhovnik v Franciji (Kastelic, Franc Orešnik). Pa kaj je to napram 6.300 izseljencem! Ali res toliko ne premoremo tli v naši banovini, da bi poslali prekmurskim sezonskim delavcem v Francijo vsaj enega izseljenskega duhovnika? Poglejmo samo v Poljsko! Tudi Poljska ima mnogo svojih izseljencev raztresenih po najrazličnejših krajih Francije. Pa kako ona skrbi za svojce! Letos n. pr. je spomladi obiskal vsakega Poljaka na domu njegov izseljenski duhovnik. Kako je našim hudo, ko vidijo, kako drugi narodi skr-be za svoje, za naše se pa domovina v tem oziru nič ne zgane! Tako ne sme več biti! Vsako leto bi moral vsaj enkrat obiskati vse — izseljenski duhovnik. To delo bi bilo zelo naporno in tudi gmotno bi moral biti zadostno oskrbljen — saj bi moral skoraj stalno biti na potovanju.
Zadostno oskrbimo izseljence iz Slovenske krajine najprej z duhovniki. Ti in edino ti bodo mogli potem tudi najbolje braniti in zagovarjati socialne pravice izseljencev. Posebno izseljencem v Franciji in Slavoniji moramo v tem oziru posvetiti posebno paž-n j o in to čim prej! Žalostne razmere v Slavoniji so nam zdaj iz obširnega Bejekovega opisa v »Slovencu« dovolj poznane. Kaj vse bi se šele moglo napisati o izseljenskih razmerah v Franciji!
Ena izmed resolucij lanskega prvega izseljenskega kongresa v Ljubljani se glasi: ,*• Dosedanja naša izseljenska skušnja uči, da je slovenski izseljenski duhovnik za vsako večjo naselbino ali za vsako središče manjših naselbin najnujnejša potreba. Zlasti naše izseljenstvo v Združenih državah jasno kaže, da je z oskrbo naših izseljenskih naselbin z dobro izseljensko duhovščino tudi vse drugo oskrbljeno!«
Pojdimo in storimo mi tako tudi z ozirom na izseljence iz Slovenske krajine! Dajmo jim potrebne duhovnike!
Res clamat!
Jože Premrov:
Pesem tujine...
IV.
Janez je pridno delal in varčeval z denarjem. Kjerkoli je mogel, si je pri-trgal. Prihranil si je že precej denaria. Hotel ga je že poslati domov, pa je sklenil, da ga pošlje šele tedaj, ko si prihrani tisoč mark.
Tone ga je vedno opazoval. Če je videl ali pa slutil, da je žalosten, ga je kmalu potolažil. Vse je dosegel pri njem, le misel na dolg mu ni mogel zamoriti. Vedno mu je ležalo na srcu: Dom in dolg.
Svojih domačih Janez ni pozabil. Vsak mesec jim je pisal obširno pismo. Kadarkoli je mogel, je tudi Anici poslal tople pozdrave.
Anica jih je bila vesela. Spoznala je, da ji je Janez naklonjen. Njene misli so ga spremljale vsak dan.
Če ji je pisal, da je z delom zadovoljen. je bila Anica najbolj vesela.
Tudi Anica mu je večkrat pisala. Povedala mu je vse novice iz vasi in tudi iz bližnje okolice. Vedela je dobro, da jih bo Janez vesel.
Janez je zvesto hranil vsa njena pisma. Često jih je prebiral, zlasti pa tedaj, ko ga je tujina najbolj morila. Marsikdaj mu je kanila solza veselja na pismo. O, kako toplo mu je bilo tedaj pri srcu! Zdelo se mu je, da ima v pismih največji zaklad.
V Aničinih pismih se je odkrivala plemenita duša, na katero še ni kanil madež pokvarjenega sveta. Vsa lepa in kot kristal čista je bila njena duša. Njena pisma so odkrivala vso lepoto in preprostost otroške duše. Vonjala so po domovini in po rožah...
Marsikateri večer je bil janež zelo otožen. Ko je'sam sedel v sobici, si je zakril obraz. Njegove misli so mu uhajale do Anice in jo pozdravljale. Preden je legel k počitku, je pokleknil k postelji in dolgo molil. Molil je zase, za domače in za — Anico...
Anica je tudi često mislila nanj. Ob tihih jesenskih večerih so hitele njene misli daleč v tu jino k Janezu... Janeza je videla v duhu in sočustvovala z njim. Čutila je njegov utrip in okušala vso težo njegovega pustega življenja.
Tiha in skromna ljubezen obeh src se je vedno boli utrjevala in poglabljala. Nihče ni vedel za to skrivnost, razen Boga. Vso samoto vsta potožila le Njemu. Prosila sta Ga, naj ju ohrani zdrava na duši in telesu.
Bogu je potožila Anica, da ji je hudo za Janezom. Razodela Mu je tudi, da ga iskreno — l jubi...
Domači so Anico često videli, kako se je zadnja leta, odkar je Janez odšel, spremenila. Spraševali so jo po vzroku, pa niso zvedeli ničesar. Anica je sklenila, da ne pove skrivnosti nikomur.
Neko nedeljo sta odšla Janez in Tone na znano božjo pot v Kevelaer. Mariji sta se šla zahvalit za vse dobrote, ki sta
Iih po Njenem posredovanju prejela, anez je Lil vesel tega romanja, ko se je spomnil, kako sta z materjo prvič v življenju obiskala Marijo na Brezjah.
Sedaj je matere pogrešal. V duhu jo je zrl, kako mu sledi in kako se veseli z njim.
Junez je nepremično zrl Marijo. Prosil jo je, naj ga varuje pri delu in mu dodeli kaj kmalu čas, da se vrne pod rodni krov. Ves srečen je bil, sai se mu je zdelo, da se mu je Marija lahno nasmehnila in ga blagoslovila. Anico in domače je tudi priporočil Mariji. Mariji je zaupal, da ima Anico zelo rad in da i jo rad imel za družico v življenju...
Vroče mu je postalo v srcu, ko je Mariji razodel to srčno skrivnost.
Tone je videl, da se je Janez nekam čudno stresel, zato ga je prijel za roko in ga peljal na dvorišče.
Janezov obraz je bil bled. Milo ga je pogledal in — molčal.
i,'
Pri kosilu sta napisala več razglednic za domače.
Popoldne sta se udeležila večernic. Janezova duša je pela in se radovala...
Proti večeru sta se vrnila. Janez je bil vesel, saj se mu je zdelo, da ga spremlja Anica...
Zvečer ni mogel zaspati, čeprav je bil truden. Sedel je za mizo in napisal dolgo pismo za Anico, v katerem ji je razodel tajnost svojega srca. Prosil jo je, naj ne bo huda nanj, če se je mogoče zmotil. Izrazil je tudi željo, da bi kaj kmalu preiel odgovor. Z mislijo na Anico je sladko zasnival...
Drugo jutro je previdno oddal pismo in odšel na delo. Ves dan mu je rojilo po glavi vprašanje, kaj si bo Anica mislila o njem. V duhu jo je prosil, naj ga nikar ne zavrne in naj ne bo huda nanj...
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski pevski zbor »Društva sv. Barbare« v Gladbecku, Nemčija, ki ga vodi g. Fr. Dobravec
Izseljenske novice
Dopisi za prihodnjo številko Rafaela morajo biti v uredništvu do 4. novembra.
Za oktobrsko številko se je nabralo toliko dopisov, da nismo mogli vseh zaradi pomanjkanja prostora priobčiti. Prosimo, da nam vsi prizadeti oprostite.
Do zdaj smo prejeli že precej fotografij, za katere smo prosili v septembrski številki Rafaela. Vsem najlepša hvala! Obenem pro-
simo, da tudi oni, ki nam jih še niste poslali, pohitite, ker jih nujno rabimo.
Letos bomo obhajali 29. novembra izseljensko nedeljo. Vse naše v tujini in tudi domovino prosimo, da posvete temu prazniku svojo ljubezen. Vse naše urednike časopisov, revij in drugih listov prosimo, da objavijo primerne članke o naših izseljencih, ki jih je sila razmer pognala v svet.
Jutranja molitev rudarjevega otroka
O Bog, ki ljubiš nedolžne otroke, poslušaj in usliši me, kar Te sedaj prosim:
Moj ata gre vsak dan v črno jamo, kjer nam s trdim delom služi vsakdanji kruh. Vsak dan je v smrtni nevarnosti. Bojimo se, ko odhaja in veseli smo, ko se zopet vrača med nas. Ljubi Jezus in Marija, obvarujta ga danes vsake nesreče. — Čuvaj pa tudi mojo mamo. Ohrani nam jo še dolgo, dolgo zdravo in srečno, saj veš, kakšne sirote so otročiči brez matere. — Pa za svoje bratce in sestrice Te prosim, o Bog. Naj žive tako, da bodo Tebi vSeč.
Pa še drugo veliko prošnjo imam, o Bo£. Mi živimo v tujini. Še boli kakor naši očetje so tu v nevarnosti naše duše. Kako me boli in peče, ko sliiim. da brezverci okrog mene pre-
klinjujo vero, Boga in Marijo, pa ne morem pomagati, ker sem še prešibek in premajhen. Oni, ki bi lahko pomagali, ki imajo še vero, pa si ne upajo, ker jih je sram.
Jaz takole mislim in vem: Solnce in zvezde in te lepe cvetice, ki jih tako rad nabiram, je moral nekdo ustvariti, ker iz nič ni nič. To si storil Ti, ljubi Bog, ki si tudi sam prišel na zemljo in nam govoril o veri. Vem, da ne živim snino zato, da se tu mučim in trpim, ampak da bom živel tudi po smrti. To mi pravi moja vest, katero si skušajo nekateri /brisati z za-srainovanjem dobrega. Ker to dobro vem, bom skušal vedno živeti, kakor vera uči.
Ljubi Jezus in Marija, pomagajtu mi. da nikdar ne omagam!
Kaj delajo naši po sveta
Nemčija
Slovenci v Nemčiji se pridružujejo rojakom v domovini s srčno željo, da se proglasi Aiit. Martin Slomšek blaženim.
Val navdušenja je razgibal nas Slovence v vsem Porurju v Nemčiji, ko smo tuli od gospoda svetnika Tensundcrnu, da se bomo tudi mi pridružili stotisočerim v domovini z morda se lx)lj iskreno srčno željo, da se naš veliki škof Anton Martin Slomšek proglasi blaženim. Prepričan sem, da še nikoli niso predsedniki društev sv. Barbare s tolikim zanosom opravljali nelahek posel, da so hodili od hiše do hiše s polarni, na katere so verni Slovenci podpisovali svoja imena. Celo otroci iz Gladbecka so zbrali 85 svojih podpisov. Mi morda še bolj občutimo vso svetost in veličino Slomšku, kak>r vi v domovini, saj njegova doba in delovanje uiko slin našemu delovanju v Nemčiji. Tako blizu je 011 našim težavam in nadlogam. Prav zato mi še prav posebno želimo, da bi on bil tisti, ki bi ščitil naše delo, da bi imeli v nebesih svojega velikega priprošnjika pri Bogu.
I>ne 20. septembra se je zbralo na stotine vernih rojakov iz vseh delov Porurju v Keve-laerju, da javno manifestirajo veliko željo po lastnem svetniku. Pomenljivosti tega romanja, katero so naši izseljenci posvetili namenu bea-tifikacije služabnika božjega A.M.Slomška, se je v polni meri zavedal tudi naš kr. konzulat v Diisseldorfu. Že par dni prej je z okrožnicami, v katerih je predočil ves pomen te proslave, pozval vsa društva v Nemčiji, da se je udeleže. Poseben poudarek pa je dal s tem, du se je proslave udeležil sam generalni konzul g. Dušan Pantič z vsem konzularnim osobjem in to s konzulom g. Nikolom Nadičem, izseljenskim komisarjem g. Hinkom Samcem ter konzularnim uradnikom g. Josipom Benuličem, ki so tudi podpisali beatifikacijsko listino. Celo 35 Slovencev iz Belgije se je udeležilo naše po-božnosti.
Ob četrt na devet je bila v kevelaerski baziliki slovesna sv. maša. Z največjo pobožnostio so rojaki pristopali k mizi Gospodovi. Po službi božji je bila procesija. Krasen je bil pogled na številne društvene prapore, za katerimi so korakali naši izseljenci. Takoj v prvi vrsti za pevci je šel generalni konzul g. Pantič v spremstvu našega izseljenskega učitelja g. šlibarja ter konzularnega osobja. Konzistorialni svetnik g. Tensundern je molil med potjo križev pot.
Pod križevim drevesom se je procesija ustavila. Tu se je izvršil najvažnejši del letošnjega romanja, oni del, kateremu so ga Slovenci posvetili.
Pevski zbor iz Gladbecka pod vodstvom gospoda Franca Dobravca je za uvod zapel Slomškovo pesem »Glejte že sonce zahaja«, nakar je mala deklica Ana Kostanjevec deklamirala pesem:
Molitev za beatifikacijo Martina Slomška.
V neizmerne dalje pluje naša srčna želja. Slovenci Bogu vdani borci zvesti molitev molijo k Očetu: 'Pokloni Oče nam svetnika!«
So več' ko tisoč let že tu Slovenci v novi zemlji sprejeli vero pravo in jo ohranili, čeprav prišli udarci so nad nie nemili, a vsi odbiti so bili in v prah teptani. Odpor odnehal ni, ko Turkov sile stoletja so se brezuspešno k nam podile. Vsa naša je slovenska zgodovina pretkana borb le za svobodo domovine ter vero pravo.
In v težkih časih, ko za skorjo kruha odšli po svetu so sinovi njeni, s seboj so vzeli vero in besedo svojo. Je polno vrhov na braniku stalo: Misia, Mahnič, Jeglič svetla so imena, med njimi najsvetlejše je Martina Slomška. Svetost njegovega življenja izpričuje, kako ljubezen domovinsko družil on je z vero
sveto,
kako z akordi harmonije čiste učil prosvete prave je med brati. Slovenci vidijo zato že v dalji, da njih molitev prošnja se jim uresničuje:
»Naš mali rod, o Bog, še nima priprošnjika, zato pa bolj želimo, da svetost Martina up nam daje, da bo po volji božji on tisti, ki naš rod bo čuval večno.«
Po tej deklamaciji je deček Franc Iloznar s posebnim nagovorom izročil podpise gladbe-škc mladine konzistoriulnemu svetniku g. Tensundcrnu.
Nato je izseljenski učitelj g. šlibar govoril o pomenu te sluvnosti za izseljence, o delu Martina Slomška, ki je tako lepo družil narodno delo z vero in s tem pokazal pot drugim. Poudaril je nadalje, da je Slomšek izklesan značaj vernega slovenskega ljudstva in se dodal proroške njegove besede, da se bo sonce prej zasukalo okoli zemlje in ne zemlja okoli sonca, preden bo izkoreninjeno Slovenstvo. Zatem je izročil izseljenski učitelj g. šlibar podpise s sledečimi besedami:
»Izročam vam, g. svetnik, v imenu vseh rojakov v Nemčiji preko 2500 podpisov Bogu vdanih S' vencev s sporočilom, da prosite prevzvi-šeneg, lavantinskega škofa v Mariboru, da sporoči sv. Očetu našo srčno željo, da se proglasi služabnik božji Martin Slomšek blaženim.«
Med posameznimi točkami sporeda so peli gladbeški pevci cerkvene pesmi.
Po izročitvi podpisanih pol je g. Tensundern prebral pastirsko pismo mariborskega vladike, ki ga je prav za to proslavo spisal z namenom, da ga čujejo vsi rojaki. Pastirsko pismo se glasi:
Dragi rojaki izseljenci!
Z veseljem sem zvedel, da priredite v nedeljo, dne 20. t.m., romanje k Materi božji v K e v e 1 a e r. Pri tem mi je prišlo v spomin, kako smo se pred leti na tej božji poti skupaj priporočali naši nebeški Materi in ji obljubili svojo zvestobo. In mislim, vsak izmed nas more reči, da ga Marija do sedaj ni zapustila, a ga tudi v prihodnje ne bo, ako jo bo z zaupanjem klical na pomoč. Dragi rojaki, ljubimo in častimo Marijo, ona nam je dala Jezusa Kristusa, Odrešenika, ona je naša duhovna mati in deli vka vseh milosti!
Prav posebno mi je ljubo, da ste letošnje romanje posvetili v namen b e a t if i k a c i j e služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška. Sam Sv. Duh nas opominja v sv. pismu (Prid. 44, 1): »častimo slavne može in naše pradede v njihovem rodu.« Prava slava in čast človekova je le v s v e t o s t i, po kateri se Človek približa svojemu Bogu, se s pomočjo božje milosti povzpne na višjo stopnjo božjih in dejanskih čednosti, Bogu v čast, sebi v zveličanje in vsem liudem v vzgled in spodbudo. Tak mož je bil, kakor smo prepričani, naš slavni rojak škof Anton Martin Slomšek. Zaradi tega se je začelo delo za njegovo beatifikacijo, naj vsemogočni Bog škofa Antona Martina Slomška »poveliča, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveličanim.«
Da se želja in hrepenenje Slovencev _ naj
bi dobri Bog dal delu za Slomškovo beatifikacijo uspeh in srečen izid — pokaže tudi na zunaj in da se vzbudi v srcih vseh Slovencev želja po lastnem svetniku, v ta namen so se letos meseca junija vršili v Mariboru ob Slomškovem grobu veličastni Slomškovi prazniki. Pri tej priliki mi je bilo izročenih več sto tisoč podpisov s prošnjo, da jih izročim sv. Očetu v Rimu in izrazim željo vseh Slovencev, naj bi Cerkev Slomška prištela svetnikom.
A Slomškov sloves sega že preko mej naše ožje domovine. Letos sem se meseca junija ude-ežil velehradskega kongresa na Moravskem, kjer sem imel priliko ugotoviti, da častijo Slomška tudi naši slovanski bratje Čehi in Slovaki, ki so njegovo bratovščino sv. Cirila in Metoda radostno sprejeli in jo preuredili v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Letošnji velehradski kon-
gres se je v eni izmed svojih resolucij pridružil delu za Slomškovo beatifikacijo.
Dragi rojaki! Veseli me, da se tudi Vi zanimate za Slomškovo beatifikacijo, da ste dali na spored Vašega letošnjega romanja v Kcvelaer točko: Križev pot pod križevim drevesom; ji r i d i g a in molitev za beatifikacijo Slomška. Podpise, ki jih boste postavili pod prošnjo za beatifikacijo, bom z veseljem sprejel in jih priložil ostalim podpisom.
Dragi rojaki! Najraje bi prišel v nedeljo, dne 20. septembra, zopet med Vas v Kevelaer, a to je nemogoče, ker je razdalja prevelika. Vendar bom v duhu z Vami in se Vas bom spomin jal v molitvi da bi Vas Bog ohranil v sv. veri in krščanskem življenju in Vas spremljal s svojim blagoslovom. Bog z Vami in Marija! V Mariboru, na god Marijinega Imena, dne 12. septembra 1936,
Ivan Jožef,
škof lavantinski in apostolski administrator.
Po prečitanju pisma se je g. Tensundern v prisrčnih besedah spomnil del Martina Slomška v službi Boga in svojega naroda. Posebno je poudarjal njegovo skrb za mladino, njegovo ljubezen do Marije in Boga, od katerega smo vse prejeli in ki nas je na križu odrešil. Bil je pravi božji služabnik, zato tudi veren sin svojega naroda.
Vsi zbrani rojaki so nato za g. Tensundernom molili očenaš za beatifikacijo Slomška.
Za zaključek so zapeli pevci pesem »Povsod Boga«, nakar se je zopet razvila procesija nazaj do bazilike. Med potjo pa so peli Slovenci litanije Matere božje.
iPri popoldanski cerkveni pobožnosti je gospod Iensundern v krasnem govoru navduševal rojake, naj ostanejo zvesti Mariji, kakor je bil naš rojak Slomšek, h kateremu naj se odslej tudi priporočamo.
Tako Slovenci v tujini slavimo svoje velike inože, a obenem si s tem ojačujemo svojo vero in pogumno zremo v bodočnost.
NB. Vseh podpisov je 3061; od teh pa je kakih 300 nemških prijateljev Slovencev.
Dortmund-Eving. - Po večkratnem povabilu in še večkratnim obljubam smo se vendar enkrat zbrali tu v Evingu Slovenci, da obiščemo našega zveznega duhovnega voditelja prečasti-tega gospoda duhovnega svetnika Tensundernn v Ilovelu.
Res je bila nedelja 27. septembra deževna, ali v avtobusu nismo zato mnogo vedeli in pripeljali smo se srečno v Hovel ob 3 popoldne.
Bili smo najprej povabljeni v vikarijo k prav izvrstni kavi in se malo okrepčali — menda zato, ker smo se hko dolgo vozili — seveda nad eno uro. Hovel je namreč prav blizu nas in smarota je, da nismo preč. gospoda že davno prej obiskali. Po okrepčilu smo šli v cerkev, kjer smo imeli Vt \1. uri pridigo, pete litanije Matere božje m blagoslov — seveda vse v slovenskem jeziku — in tujci so nas pohvalili, da smo še zadosti dobro zapeli. Po službi božji smo se zbrali v gostilni g. Briiggerja.
Tu je preč. g. duh. svetnik pozdravil najprej našega predsednika vikarja g. Izraela iz Evinga, ki je bil tudi z nami in bogoslovca Slovenca eo-spoda Franca Škodo, ki študira že dve leti v Paderbornu in ima še 4 leta orati na tem vzvišenem polju bogoslovja. Obljubil nam je, da bo kot duhovnik delal med vestfalskimi Slovenci. Dal Bog svoj blagoslov, srečo in zdravje! Zatem je pozdravil preč. gospod društvo iz Evinga, nekaj članov iz Buer Reese ter domačine Slovence iz Hiivela.
Bilo nas je precejšnja skupina. Sledila je prosta zabava. Naš društvenik M. Supan je imel harmoniko s seboj in njegov zet gosli ter sta zuigrala nekaj okroglih. Spremljala sta tudi med petjem.
Gospodična M. Strekerjeva nam je zapela nekaj pesmic (solo); spremljal jo je na klavirju preč. g. vikar Izrael. Bilo nam je zelo kratkočasilo in ure so potekale prenaglo.
Gospod svetnik nas je še enkrat povabil v vikorijat m smo se tam čisto prosto zabavali. Icli smo skoro vse slovenske pesmi. Harmonika ter gosli sta pošiljala svoje zvoke med mlado in staro, tako da se je marsikje kakšen nedolžen plesek od stola odtrgal. Seveda, tudi stari mamici in očetu včasih kri zavre.
Naj še enkrat na tein mestu izrečem v imenu društva sv. Barbare v Evingu prečastitemu gospodu duhovnemu svetniku Tensundernu za tako blagi in prisrčni sprejem, kakor tudi za izvrstno kavo in vse drugo najiskrenejšo zahvalo. Tudi gospodični sestrici gospoda svetnika najiskrc-nejša hvala za njen trud in heroično potrpljenje z nami.
Bog naj Vama obema obilno povrne, nam pa ostanejo te urice v Vaši sredini nepozabne.
Predsednik.
Gladbeck. — t. oktobra 1936 je bila otvorjena v Gladbecku jugoslovanska privatna šola. Na
tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali uri delu, posebno še generalnemu konzulu g. Fantiču iz Dusseldorfa, vladnemu predsedniku v Miinstru, gospodom pri šolskem svetu v Gladbecku, g. Dobravcu in ostalima predsednikoma jugoslovanskih društev v Gladbecku.
Do sedaj je vpisanih za šolo okoli 70 dečkov in deklic. Pouk se vrši v dveh skupinah in z.a vsako dvakrat v tednu. Otvoril se bo tudi točaj za odrasle.
S tem so dobili Slovenci v Nemčiji svojo prvo jugoslovansko privatno šolo, katero vzdržuje jugoslovanska vlada, šlibar Anton, izselj. učitelj.
Holandija
Obvestilo! — V domovino potujočim se priporočam za shrambo prtljage: Jožef Cešek, skladiščnik pri »Figovcu«, Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 13.
Brunssum. — Vsi člani društva sv. Barbare žalujejo za družinami Silili in Črešner, ki so odpotovali 3. septembra v domovino. Z njimi je izgubilo društvo cerkvene pevce in godbenike. Tukajšnji društveniki jih dolgo ne bomo mogli pozabiti, saj so nam več let tako lepo prepevali pri naših društvenih prireditvah in posebno še pri slovenskih službah božjih.
Na tem mestu se obema družinama vsi najlepše zahvaljujemo za njihov trud in delovanje pri društvu in jim želimo obilo sreče v domovini.
Tudi naša društvena godba je propadla, na katero smo bili Slovenci iz Brunssuma tako ponosni. Društvo je leta 1930 vse žrtvovalo za nakup godbenega inventarja in tudi godbeniki sami so veliko žrtvovali, da smo imeli svojo godbo, ki je obstojala iz 25 slovenskih mož in fantov. Vsa leta so izvrstno igrali pri naših narodnih in cerkvenih prireditvah. Tudi tuja društva so jih kar občudovala in so jih vedno vabila na svoje prireditve in procesije. Vsled redukcij na tukajšnjem rudniku pa je vsako leto odpotovalo nekaj naših godbenikov, tako da smo bili primorani nadomeščati z godbeniki drugih narodnosti, kar pa je povzročilo več težkoč. Na žalost sta sedaj zadnja dva slovenska god-
benika odpotovala in zato je bilo društvo pri-morano godbo razpustiti in godbenl inventar prodati z veliko izgubo. Tako nam propada v teh slabih časih naše društvo, Še pred kratkim smo bili ponosni na naše lepo delo; saj je štelo društvo v Brunssumu 145 rednih in še preccj izrednih in častnih članov. Imeli smo močno pevsko društvo, kolesarski, dramatični odsek in svojo godbo. Danes nas je še okoli 20 članov, ki se še zmiraj trdno držimo naših društvenih pravil.
Pri tem jadikovanju bi skoraj pozabili sporočiti veselo novico. Mislili smo že, da smo pruv ob vse, posebno bi pogrešali lepo slovensko petje, ko nas je presenetil v nedeljo dne 13. septembra pri službi božji naš novi pevski zbor, ki je prav lepo prepeval pri sv. maši, To je pa največja zasluga našega č. g. patra Teotima. Kakor hitro je zvedel, da so odpotovali naši stari pevci, je rekel: »Brez petja pa ne bo šlo.« In se je takoj potrudil in šel od hiše do hiše slovenskih družin in zbral nekaj mož, žena in deklet, kar je pač še našel, ker veliko ni mogel izbirati; saj nas je že malo tukaj. On pa pravi: »Vsak Slovenec ima dar božji za petje.« Imeli so dvakrat pevske vaje, dirigent je kar on sam, in že so pri sv. maši prav izvrstno zapoli.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo ča-stitemu g. patru, kakor tudi našim novim piscem in pevkam ter jih prosimo, da bi vztrajali naprej.	Odbor.
Francija
Bruay. — Priredili smo tudi letos 27. septembra nam tako priljubljeno »Vinsko trgatev«.
Kljub temu, da je letos grozdje preccj drago, smo uredili precej velik vinograd in ga nepričakovano hitro obrali. A še preden smo se ga lotili, smo zapeli nekaj zelo lepih zdravic.
Največjo važnost smo letos posvetili častnemu grozdu. Dogovorili so se fantje, da ga hočejo odkupiti za vsako ceno ter ga ponesti na-
šemu častnemu predsedniku msgr. Zupančiču, ki nam je udeležbo pri trgatvi le obljubil. Da bi pa kdo ne dvomil, če je bilo to zares častno, moramo sporočiti, da smo mu določili zelo častno ceno 100 frankov. Naši korenjaki so pa prinesli zanj kar 160 frankov, torej še bolj častno. Polovica teh, ki zaslužijo, da jih objavimo, je prispevala po 20 frankov. So to: brata Franc in Jože Per, brata Jože in Ivan Kolenc, Martin Kor-
Vinska trgatev, katero so priredili naši izseljenci v Bruuvu, Francija, dne 27. septembra 19%
bar ter nadalje: Jože Gomilar. brata Franc in Ivan Potisek in Franc špehar.
Letošnja trgatev nas je povsem zadovoljila. Prijetno, prav po kranjsko smo se med seboj porazveselili ter s tem precej pripomogli društveni blagajni. Bilo je vse v najlepšem redu.
Odbor.
Lens-Lievin. — Društvo sv. Barbare je imelo v nedeljo, dne 6. septembra, mesečno zborovanje. Na zborovanju je bilo zopet ukinjeno izplačevanje nadaljnje redne podpore, ker se je društvena blagajna izčrpala do 100 frankov. Pač pa so pripravljene izredne podpore v slučaju daljšega bolehanja med članstvom. Ne pozabimo svojih obljub. Obljuba dela dolg!
Naš društveni član Per ko Karel je otvoril gostilno Rue de Bethin poleg kina Fldorado Fosse 12. Ima tudi dvorano. Toplo ga priporočamo vsem Slovencem te okolicc.
Dramatični kotiček. Dramatsko-pevski odsek društva sv. Barbare nam je zopet pokazal svojo močno voljo dne 30. avgusta z dramo »Ljubavni cvet je zamorjen«. Hvala tebi, vrli dramatizator, ki si to igro tako lepo dramatiziral. Hvala tudi vam, vrli igralci, za vaš trud, zlasti vrlemu Janezu in Marjanci, ki sta v polni meri izpeljala težke vloge. Vlogo Janeza je igral Hočevar Anton, vlogo Mariance pa Strajnar Maksimilijana. Le žal, da ni bilo večjega obiska k tako lepi prireditvi.	Poročevalec.
Merlebacli. - Ni še dolgo od tega, ko je naše društvo priredilo pevski koncert v radio-postaji Strasbourgu. Na lepo in solnčno nedeljo 30. avgusta nas je to društvo zopet razveselilo s svojim bogatim sporedom. Dopoldne se je društvo udeležilo sv. maše, ki se je brala za umrle člane in po sv. maši so zapeli na kom nagrob-nico na čast njihovim umrlim članom. Popoldne od 2. do 3. ure so se zbrala društva na kolodvoru in nato je krenil velik sprevod v veliko in lepo okrašeno dvorano slovenskega gostilničarja Tauša in jo napolnili prav do zadnjega kotička. Kot otvoritev proslave je zaigrala godba državno himno. Nato je imel predsednik gospod Matko Mlekuš pozdravni govor v slovenskem in nemškem jeziku. Pozdravil je vse navzoče, se zahvalil za tako obilno udeležbo in podal 5 letno zgodovino jubilejnega društva. Po govoru so zapeli jugoslovansko pesem: Slovenec, Srb, Hrvat. Nato je društvo podarilo diplom«; za njihovo zvesto delovanje v društvu sledečim ustanovnim članom: Karavanja Amalija, Knapič Franc, Pivec Murija, Urbas Ivana, Močnik Marija, Mareše Ivan, Bregar Angela in Mav Ivan. Na oder je pripeljal predsednik 8 letno sirotico Zofijo Klaus; mati ji je umrla pred petimi leti, oče pa letos in je bil že od začetka član pevskega društva. Namesto očeta je prejela hčerka diplomo, da jo bo lahko ohranila za spomin na svojega očeta in na društvo. Ko je sprejela diplomo in odšla žalostna z odra, so gledalci dolgo ploskali in po dvorani so si navzoči brisali oči. Sledila je pozdravna pesem Triglava na čast odlikovanim članom.
Pevovodji g. Avgustu Rohni so podarili za njegov god, ki ga je imel dva dni poprej, in za veliki trud pri društvu lepo in veliko sliko, ki predstavlja glasbenika. G. Rolir se je v nemškem jeziku zahvalil za tako lepo in nepričakovano darilo, se zuhvalil za tako obilno udeležbo in poudarjal njegovo veselje za složno delovanje jugoslovanskih društev. Nastopili so nato: godbe in pevska društva: godba Freiming llochvvald, pevsko društvo Freiming Hochwald, pevsko društvo Scngbouse, pevski odsek jugoslovanskega društva Edinosti Freiming Merle-bach, Ziterklub Merlebach, Ziterklub Freiming, poljsko pevsko društvo Licinski, Mandolinen-klub Freiming in jugoslovanski cerkveni pevski zbor .Bled« iz štiringa, ki je zapel tri pesmi. Pesem »Le sekaj, le sekaj« je spremljal s harmoniko fant Mrežar Ivan. Na proslavo so ori-šla tudi društva: Jugoslovansko podporno društvo sv. Barbare Kreutzvvald, Jugoslov. društvo. sv. Barbare Merlebach Freiming, društvo »Edinost« iz Freiminga in Štiringa, pevsko društvo »Zvon« iz Jeanne D' Area, francosko pevsko društvo »Concordia« Freiming in vojno invalidno društvo Freiming. Na proslavo so tudi prišli: generalni konzul g. dr. 1116 in njegova soproga iz Metza, izseljenska duhovnika g. švelc iz Aumetza in g. Grims iz Merlebacha, Milan Radoičevič, zdravnik v Nanciju in izseljenski učitelj iz Tucquegnieuxa. Na željo teh navzočih je moralo jubilejne društvo še enkrat za-
peti jugoslovansko pesem Slovenec, Srb, Hrvat. Jubilejnemu društvu so darovuli vsak po petdeset frankov za zastavo, ki jo bodo kupili. Proslavo je zaključila godba z državno himno in nato so je vršila prosta zabava. S tem Vašim 5 letnim jubilejem ste zopet pokazali na-
predek in kulturo, ki je v ponos Vam in vsem izseljencem. Upamo, da boste z Vašim vrlim predsednikom, ki ima pogum, še naprej delali v Vašo čast, v čast nam izseljencem in naši domovini.
Poslušalec Franci iz Merlebnrlin.
Južna Amerika
Buenos Aires, — Naša društva bi se zdela površnemu opazovalcu, kakor da so umrla. Res, tekom hude poletne vročine, ki je vladala zadnje mesece v tropskih krajih, kamor spada tudi Argentina, je društveno delo, vsaj na vitle/., nekaj zastalo. V resnici pa se le pripravljajo in urijo, da bodo prireditve sedaj, ko nastopi hladnejša doba — čas društvenih delovanj. bolj jasne in popolne.
V Buenos Airesu imamo, kakor je bilo že jav-Ijeno, štiri slovenska kulturna društva, od katerih so nekatera že napovedala svoje prire-
ditve, a vanskih.
poleg slovenskih tudi več jugoslo-
Naše šolsko vprašanje. Razprave glede naših šol, oziroma dogovori za ustanovitev skupne šole za našo mladino, so zadnji čas na dnevnem redu. Že več nedelj so se vršili sestanki zastopnikov vseh društev v Buenos Airesu z namenom, da bi se vsaj v tem pogledu zedinili. Vsa pogajanja, izvzemši zadnjih tednov, katerih uspeli nnm bo pokazala bodočnost, so bila brez uspeha. Vsaka »skupina« je hotela imeti svoj način učenju. Nekateri bi hoteli tako, drugi drugače,
tretji zopet po svoje. Nepristranski opazovalec bo kuj hitro uvidel, da nobena teh skupin, ki ima vsaka svoje mnenje o izseljenstvu in socialnih ter kulturnih gospodarskih in nacionalnih vprašanjih, ni brez vsake napake in po-grešk, brez katerih pač noben smrtnik ni. in ti predsodki gojijo tak odpor proti popustljivosti enih ali drugih, da so vsi predlogi, še preden so bili dodobra premišljeni — skrahirali. Zadnji čas izgleda, da so se spori naših organizacij, katerih tako nikjer ne manika, nekaj ublažili.
Nedopustno je, da se medtem, ko nesmiselni spori izpodjedajo temelje izseljenskega prijateljstva in medsebojnega zaupanja, naša mladina izgublja v valovih tujine, katere val je vsak dan hujši. Apeliramo na vse one, ki imajo močnejšo besedo in ugled med izseljenstvom, naj se vendar usmilijo naše mladine in svoje domovine, ki je zaradi nesmiselne izseljenske politike hudo prizadeta, in naj gledajo, da se iz tolikih pogajanj, za katera so se interesirala vsa naša društva kakor tudi zavedni poedinci, vendar nekaj doseže, kar bi bilo vsem v čast in ponos.
Največja in čisto naša domača zavarovalnica je
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d.
V posebnem „K A RIT AS" oddelku goli pod izredno ugodnimi pogoji ljudska življenjska zavarovanja, za sluta] smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
Vse novice iz d°mačih Mev *zveste m*
liWWl^v prej jn najbolj zanesljivo iz splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOLJUBA v Ljubljani
J
GLASNIK
presv. Srca Jezusovega
Prijatelj
izseljencev je
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence širom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike In mesečno prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
Swbhw im wiwfpxihouwrti "h—biii ihh i i m i' umi iiiii leiisnimi
Odgororni urednik: Josip PremroT, Ljubljana, Leonišče.	Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec.