Št. 5 Leto XXVII 17. 3. 1977 Celje - skladišče D-Per ■ 214/1977 m 1119770896,5 •»V,. COBISS GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Vplivnejša vloga sindikata Nedavna konferenca naših sindikalnih organizacij je bila zelo razgibana, zlasti kar zadeva vloge naših sindikalnih organizacij pri konkretnih akcijah za uveljavljanje Zakona o združenem delu. Referat na konferenci je prebral predsednik Jože Oštir, v razpravi pa so govorili glavni direktor Miro Jančigaj, predsedniki komisij in večje število delegatov. Govorniki so poudarjali potrebo po uveljavitvi večje storilnosti v skladu s sanacijskimi programi. Govor predsednika sindikata Jožeta Oštirja in druge ugotovitve posredujemo našim bralcem v nekoliko skrajšani obliki. Na podlagi sprejete idejno politične usmeritve, kjer so sklepi jasno opredeljeni, izražajoč razredne interese delavcev, z jasno opredeljeni, izražajoč razredne interese delavcev, z jasno opredelitvijo nalog in odgovornosti v zagotavljanju odločilne vloge delavskega razreda pri razreševanju družbenih zadev na samoupravnih osnovah, smo zastavili naše sindikalno delo. ZK, sindikata, mladine, ZB, ki i-majo v sedanjem obdobju pred seboj zelo širok in po zapletenosti zelo različen spekter nalog, ki izhajajo iz nove ustave. Sindikati bomo skladno z našo družbeno vlogo in zahtevami ustavnih izhodišč, s svojo politično aktivnostjo tudi v prihodnje odgovorno skrbeli za razvoj samoupravljanja. Izobraževanje Posebno pozornost smo in bomo sindikati posvetili družbenemu izobraževanju in usposabljanju čim širšega kroga delavcev, zlasti članov IO OOS in delegatov, samoupravnih organov ffer delegacij. V okviru družbenih dogovorov o družbenem izobraževanju bomo oziroma se trudimo, da imamo izdelane vsakoletne načrte družbenega izobraževanja ter načrtno usmerjali delavce zlasti v daljše — zahtevnejše oblike družbenega izobraževanja, ker vemo, da bodo le osveščeni delavci lažje uspevali pri razreševanju problemov, ki stoje pred sindikalnim članstvom. Mneim, da je razumljivo, kaj mislim! Vseeno pa bom še enkrat posebej poudaril, da se šteje za sindikalno članstvo vsa struktura delavcev tj. delavec za strojem, čistilka, vodilni in vodstveni delavci, člani vseh družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. Sindikat ni nekaj posebnega, ampak je sindikat »mi vsi« in se je do njega tudi potrebno tako obnašati. Pri nas se še danes pojavlja vprašanje, zakaj in kaj je sindikalna skupina in kaj je samoupravna delovna skupina. Povedati moram, da je sindikalna skupina statutarno določena oblika sindikalne organiziranosti, za katero so opredeljene osnovne pravice in dolžnosti člana sindikata. Te pa so, da za posamezno problematiko oblikujejo politično stališče, katero pa potem na samoupravni Delegati so na sindikalni konferenci pozorno in kritično proučili gospodarsko stanje OZD EMO Odsev našega dela mora biti vse- večji vpliv delavcev na u-spešno gospodarjenje, večja zagnanost in ustvarjalnost na vseh delovnih mestih, boljša in večja skrb za ustvarjanje dohodka, smotrnejša delitev in poraba dohodka ter pravičnejša delitev osebnih dohodkov. Glede na našteto moramo voditi odločne politične akcije. V politični akciji ni dovolj imeti samo jasna stališča in dobro postavljene naloge, temveč se moramo organizirati na način, ki bo zagotavljal uspešno uresničevanje skupno sprejetih najog. Gre za pomembno sestavino delovanja organizacij in vodstev Samoupravni odnosi Kriterij za uresničen samoupravni odnos je oblast združenih delavcev v TOZD nad pogoji in rezultati dela. Zaradi tega bomo sindikati v TOZD in na nivoju delovne organizacije kot konferenca zagotavljali, da bodo zbori delavcev polno uveljavljeni. U-činkovito in smotrno delovanje zborov delavcev bomo razvijali z delovanjem samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik neposredne udeležbe delavcev v samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik neposredne udeležbe delavcev v samoupravnih odločitvah. delovni skupini lažje in z večjo sigurnostjo in večjo mero odgovornosti samoupravno obdelajo in sprejemajo. Če bi se vsi zavedali in zavestno delali kot člani sindikata, bi ne smel biti primer, da ne bi i-meli realiziranih sprejetih, potrjenih sklepov postavljenih v planu dela za preteklo leto. Lahko mirno trdim, da nismo opravili niti koraka dalje za razreševanje problema družbene prehrane, za dosego boljše dejavnosti na kulturnem in športnem področju, da bi se lahko naš delovni človek kulturno in športno razživel in skozi to nabiral novih moči za delo. (Nadaljevanje na 2. strani) Naravnajifio krmilo ■ Rezultati lanskoletnega poslovanja nam kažejo, da smo zapluli v nemirne valove, ki so nam in nam še povzročajo težave, iz katerih se poraja tisto, čemur pravimo v ekonomskem jeziku izguba. Če je to tako, potem ni druge rešitve kot ta, da naravnamo naše krmilo v tiste tokove, ki nam bodo dali boljše rezultate našega poslovanja v letošnjem letu. V naših lanskoletnih sestavkih smo v vsaki številki opozarjali na vse slabe pojave, ki smo jih zaznali v našem poslovanju. Tako bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, ki ga lahko imenujemo zgodovinsko leto glede na njegov pomen, ki je v neposredni zvezi s sprejetim zakonom o združenem delu. Ta zakon smo sprejeli po številnih razpravah, tako da nam ni in nam tudi ne sme biti več neznanka. V letošnjem letu praznujemo tudi dva velika zgodovinska dogodka izpred štiridesetih let. Toliko let je namreč preteklo, odkar vodi našo partijo tovariš Tito in prav toliko let je preteklo, odkar je bil zgodovinski dogodek v razvoju naše ZKS na Čebinah. Poleg tega pa praznuje naš tovariš Tito petinosemde-setletnico svojega življenja, ki je tako močno vtkano v našo zgodovino, da je in bo ostalo neminljivo. Letošnje jubilejno leto nas strogo obvezuje, da počastimo te jubileje s konkretnimi uspehi na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem, kjer moramo doseči optimalne rezultate. V tej številki posredujemo našim bralcem stališča sindikatov do gospodarskih vprašanj, ki jih moramo razrešiti kakor tudi druga stališča, tako da je lahko vsakdo z njimi seznanjen. Omeniti pa moramo, da ne sme in ne more ostati le pri napisanih stališčih in raznih deklaracijah, temveč mora priti do konkretnih dejanj, ki iz tega izhajajo. Če smo zabredli v težave, moramo vedeti, zakaj so težave prišle in kako jih bomo odpravili. V nobenem sistemu ne gre vse gladko in tudi v našem si ne smemo delati utvar, da bo šlo vse tako kot je treba brez uveljavitve človeka kot glavne gonilne sile vsega našega dogajanja. Nihče izmed nas ne sme stati ob strani, opazovati dogodke, ne da bi nanje pozitivno vplival. Skratka, vsak mora postati dober in razumen gospodar. Vplivnejša vloga sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) Delegatski sistem V preteklem obdobju in nazaj smo delali tudi na doslednem u-veljavljanju delegatskega sistema. Posebno kritiko moramo dati delu delegacij SIS. Saj imamo primere, da se niti ne sestajajo, kaj šele, da bi obravnavale dospela gradiva, ki pa tudi neusklajeno prihajajo in terjajo zaradi tega še posebne težave. S sekretariatom samoupravljanja smo vodili sestanek z vsemi delegacijami. Lepo smo se dogovorili in zapisali stališča, ter na ta način poskušali to stanje urediti. Vendar posebnih uspehov ni. Opozoriti bi bilo potrebno, da bi se naši delegati le morali samoupravno obnašati, ter izpolnjevati zastavljene, zaupane jim naloge od svojih volilcev, saj odločitve, ki jih doprinašajo stališča, ki so zato potrebna, so le za nas same. Rafko Gregorc: »več zanimanja za kulturo ...« Kultura Naša skupna težnja je obogatiti in poglobiti kulturno doživljanje delovnega človeka. Vrednost samoupravne socialistične družbe se bo med drugim izkazovala tudi v bogati podobi kulturnih potreb, kulturnega ustvarjanja in kulturnega doživljanja. Vsestransko kulturno življenje, organizirano na vseh ravneh v delovni organizaciji je pomemben cilj naše družbe in ena izmed nalog vseh družbenopolitičnih organizacij. Tak uvod a vpogled na to torišče dela ni zaman, posebno še ne, če ugotavljam, da pri nas nismo prišli dalj kot da imamo izvoljene kulturne animatorje, ki pa svoje funkcije ne odigravajo. Vedno gledamo samo skozi prizmo denarja, čeprav ne zanikam, da to tudi ni potrebno. Praksa je združila pod pojmom kultura dela številne dejavnosti, povezana z delom in delovnimi odnosi, s splošno kulturno razgledanostjo človeka, s pogoji, ki vplivajo na razvoj estetskih meril, z razvojem proizvajalnih sil, produktivnostjo in humanizacijo dela. Kaj z vsemi temi pojmi mislim in kaj mora storiti organizator kulturnega življenja v TOZD, da bi dejavnost na tem področju napredovala? Kako in s čim naj nenehno vpliva na samoupravne organe, ki morajo biti nosilci sprememb na tem področju? Pod prvo mi dovolite, da omenim ureditev delovnega in življenjskega okolja. Lepo in funkcionalno urejanje prostorov za delo in bivanje kultivira in hu-manizira človekovo okolje. Z izboljševanjem oblik, primernejšimi barvami, glasbo in svetlobo, s sodobno higiensko opremo naredimo človekovo okolje prijetno za bivanje in hkrati smotrno ter funkcionalno za delo in ustvarjalnost. Če naštejem samo nekaj spodbujajočih naslovov za možnost kulturnega delovanja vidimo, da je to področje široko in da lahko pritegne v delo ljudi z najrazličnejšimi interesi. Resnica je samo ena, voditi in usmerjati, ter ponuditi možnosti in uspeh bi bil tu. Ta področja so: — higiensko-zdravstvena kultura, — kultura stanovanja in gospodinjstva, — rekreacija, katero bi posebej ne omenjal, ker nam je problem že tako dobro poznan, koliko prošenj, sklepov, moledovanj za rešitev tega problema smo i-meli. Samo podatek, da smo bili vedno nekje med prvimi, danes smo pa na 25. mestu v občini, nam to dovolj jasno pove, da bo to področje potrebno urediti. Rekreacija mora postati sestavni del vsakodnevnega delavčevega življenja. Da bi to zares uspelo, moramo storiti več kot doslej. Pojem rekreacije je del delavcev sprejel zgolj kot element športne dejavnosti. Takšno mnenje je zmotno, saj je rekreacija tudi sproščena kulturna -zabava, duhovna sprostitev in podobno. Zmotno je tudi prepričanje. dS se z rekreacijo lahko ukvarja le kdor ima materialne možnosti in je mlad in zdrav. Rekreacija je primerna za vse starosti in v še tako skromnih materialnih razmerah. Nov način gospodarjenja nam narekuje, da če hočemo reševati kulturne, socialne in vse druge dobrine, moramo ustvariti našemu delu primeren dohodek, iz katerega bomo črpali sredstva za razširjeno reprodukcijo, boljši družbeni standard in za vse, kar človek današnjega časa potrebuje. Gospodarjenje Bilančni podatki kažejo, da v letu 1976 nismo dosegli takšnih gospodarskih uspehov, ki bi nam garantirali vse to, kar si želimo, temveč smo poslovali z izgubo, ki izhaja iz dolgoletnih napak v našem gospodarstvu, kakor tudi iz neučinkovite organiziranosti našega samoupravnega sistema, ki zahteva plačilo po dejansko o-pravljenem delu, v čemer pa smo mi mnogo grešili. Če naj naštejem nekatere negativnosti v našem gospodarskem poslovanju, bi omenil med drugim naslednje: V našem asortimanu je dolg seznam artiklov, med katerimi je mnogo takih, ki jih tržišče ne išče ali pa le v majhnih količinah, vendar jih kljub temu proizvajamo, čeprav vemo, da je vanje vloženega mnogo dela, ki nam ne daje takšnih gospodarskih rezultatov, kot si jih želimo. Vse preveč se zapiramo v našo tradicijo, tako kot bi hoteli živeti le od tradicije in kot bi se ne zavedali, da so se razmere na domačem in tujem tržišču v sodobnem svetu popolnoma spremenile, da je današnji potrošnik bolj zahteven, kajti on ne živi več v takem »domačem ognjišču«, kjer so se uporabljali naši tradicionalni izdelki. Jože Oštir: »bolj smelo v akcijo ...« Domače in tuje tržišče zahteva vedno nekaj novega, lepo oblikovanega in praktično uporabnega. Dokler ne bomo prebili obroča naše konzervativnosti in začeli misliti ter oblikovati nove izdelke, vse dotlej ne bomo sposobni konkurirati drugim na domačem in tujem tržišču, ki za svoj razvoj dajejo mnogo več kot pa dajemo mi in s tem ustvarjajo primerne gosspodarske uspehe. Kadri Če hočemo napredovati, tedaj moramo prenehati s trditvijo, da nimamo sposobnega strokovnega kadra, kajti ta strokovni kader i-mamo in ob primerni organizaciji, kakor tudi stimulaciji lahko doseže odlične uspehe, tako kot so jih dosegli njegovi predniki, ki so v vsej povojni dobi dosegali odlične gospodarske uspehe, tako da si je delovna organizacija ustvarila velik ugled na domačem in tujem tržišču. Mirno lahko trdim, da nad 100 strokovnih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ustvari take organizacijske, komercialne tehnične in druge pogoje, da bomo letošnje leto gospodarsko uspeli in se izvlekli iz težav, ki nas doslej tarejo. Omenjeni kader pa mora postati udarna sila v boju za večjo produktivnost danes in jutri in rezultati dela te udarne sile tesno spojene z načrtovanjem in izvajanjem planskih nalog, ter povezane z neposredno proizvodnjo — smotrno organizacijo dela v proizvodnji, mora doseči odlične rezultate našega gospodarjenja, ki bodo zadovoljevali potrebe družbe, delovne organizacije in potrebe primernega Standarda naših delavcev. Organizacija proizvodnje Za dobro organizacijo tekočega procesa proizvodnje in poslovanja delovne organizacije nasploh je važna načrtna priprava, ki naj se oblikuje s skupnim dogovorom. Taki skupni dogovori pa morajo biti smotrni, kratki, jasni in jedrnati in se ne smejo spremeniti v sestankarstvo. Pri nas se je sestankarstvo načrtno razpaslo in nastaja že vprašanje, ki zahteva odgovor na smotrno izkoriščanje delovnega časa v smislu izvrševanja sprejetih sklepov, tako na strokovnih sestankih, kakor tudi na sejah organov upravljanja in na sejah družbenopolitičnih organizacij. Če se že sestajamo, sestanimo se zato, da se bomo nekaj dogovorili in naš dogovor oziroma sklepe tudi izvršili. Zal lahko ugotovimo, da je mnogo sklepov sprejetih na raznih sestankih ne-izvršenih. Ko smo se za neko stvar dogovorili, tedaj ne more biti več debate ali bomo to izvršili ali ne. Dobro pretehtani sklepi morajo biti izvršeni, dolgovezni sestanki pa morajo odslej odpasti, kajti med tem ko sedimo ure in ure na nekem sestanku ali seji, nastaja na delovnih mestih v proizvodnji praznina, ki nikakor ne more biti brez slabih posledic za učinkovitejšo produktivnost dela. Če delavci nimajo na svojem delovnem mestu organiziranega dela, tedaj postajajo malodušni in odhajajo iz svojih delovnih mest, čemur pravimo nedisciplina, ki pa jo sami ustvarjamo zaradi slabe organiziranosti dela v tekočem procesu proizvodnje. Poleg tega so tisti delavci in delavke, ki delajo na tekočem traku, oškodovani, kajti prav oni ustvarjajo dohodek, s katerim se pokriva zapravljeni čas tistih, ki imajo možnost tavanja po obratih, ker jih delo na delovnem mestu ne priganja, da bi ga opravili dobro in kvalitetno in da bi za to prejeli odgovarjajoči osebni dohodek, saj v našem sedanjem sistemu delitve osebnega dohodka prejemajo svoje plačilo, čeprav niso intenzivno delali ves predpisani delovni čas. Za uspešno poslovanje delovne organizacije je nujno, da izvršujemo načrtovano kadrovsko funkcijo po resničnih potrebah delovne organizacije s tem, da postavimo pravega človeka na določeno delovno mesto, torej takega, ki bo sposoben opravljati določena dela in bo dosegel uspehe v svojem prizadevanju za večjo storilnost. V tej smeri mora iti tudi naša štipendijska politika, kar pomeni, da naj štipendiramo kadre za tiste dejavnosti, ki jih bomo v skladu z razvojnim planom delovne organizacije potrebovali. V naši praksi pa vselej tako, temveč se kaj rado zgodi, da štipendiramo iz kdo ve kakih razlogov študente redne ali izredne, za tako dejavnost, ki delovni organizaciji ne bo koristila. Če smo v preteklosti imeli take primere, jih v bodoče ne smemo več dopuščati. To je nekaj vprašanj, o katerih je vredno razmisliti in storiti vse, kar je v naši moči, da bi se gospodarske in druge razmere v naši delovni organizaciji izboljšale. 3 &MO\PiK&C' PftECITAJ IN PREMISLI Tako kot v lanskem letu bomo tudi letos kolikor bo največ mogoče informirali naše bralce o vseh važnih gospodarskih zadevah, zlasti pa o ukrepih, ki jih je treba storiti za izboljšanje našega gospodarstva, povečanje produktivnosti dela in ustvarjanje primernega dohodka. Tokrat objavljamo v celoti informacijo vodstva podjetja o izdelavi sanacijskih programov in o važnejših določilih zakona o pogojih in postopku za sanacijo. Na osnovi periodičnih obračunov za devet mesecev lanskega leta ter gibanja proizvodnje in prodaje v zadnjih mesecih leta 1976 smo ocenjevali, da bomo poslovno leto 1976 zaključili z nepokrito izgubo. Po tej ugotovitvi smo se pričeli dogovarjati z ljubljansko banko in Skladom skupnih rezerv SRS o možnostih pokrivanja izgube s sanacijskimi krediti. Na skupnem sestanku predstavnikov Sklada skupnih rezerv SRS, Ljubljanske banke in Inštituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki smo se dogovorili o postopku za sanacijo delovne organizacije EMO. Važnejši zaključki tega sestanka so: — sanacijske programe moramo izdelati za vse TOZD in za delovno organizacijo do 1. 3. 1977, — sanacijske programe bomo sproti usklajevali s strokovnimi sodelavci sklada skupnih rezerv SRS in Ljubljanske banke, ker nam samo tak način dela omogoča pravočasno pripravo predlogov in odobritev sanacijskih kreditov pred iztekom zakonskega roka (do 14 4. 1977), v katerem moramo pokriti izgubo, da s tem preprečimo izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov, — sanacijski programi morajo zagotoviti trajno sanacijo in socialno varnost zaposlenih, — sanacijski programi morajo dobiti soglasje od: Občinske skupščine, Gospodarske zbornice regije in SRS Izvršnega sveta SRS SOZD ZP ISKRA Sanacijski krediti Za odobritev sanacijskih kreditov za pokrivanje izgube in za preventivno sanacijo bomo na o-snovi že vodenih razgovorov zaprosili Sklad skupnih rezerv SRS, Sklad skupnih rezerv občine in Ljubljansko banko. Sanacijski programi se izdelujejo, delo je razdeljeno, določeni so nosilci izdelave posameznih nalog in roki za posamezna področja, ki so sestavni deli sanacijskih programov. Osnovni pogoj za sanacijo pa je tudi uspešno poslovanje že v prvih mesecih letošnjega leta. Za zagotovitev uspešnega poslovanja so bili vloženi večji napori že v lanskem letu, katerih rezultati so že vidni v mesecu januarju, predvsem pa v mesecu februarju v TOZD tovarna posode, ki že posluje s pozitivnim rezultatom. U-vedene kvalitetne spremembe v v planiranju in zasledovanju proizvodnje in prodaje zagotavljajo še nadaljnjo rast uspešnosti poslovanja TOZD tovarne posode seveda ob pogoju angažiranosti celotnega kolektiva. Tudi pri drugih TOZD, ki so poslovale z izgu- bo, se uvajajo že v TOZD tovarne posode preizkušene in uveljavljene metode dela z namenom, da se izboljšajo poslovni rezultati. Izgube v TOZD TOZD, ki so v letu 1976 poslovale z izgubo in bodo imele po zaključnem računu nepokrito izgubo, bodo morale sprejeti u-strezne ukrepe za zagotovitev sanacije. Z izgubo so v letu 1976 poslovale naslednje TOZD: — tovarna posode, — tovarna frit, — tovarna odpreskov in avto-koles — tovarna TOBI. Poleg navedenih TOZD združenih v delovno organizacijo EMO je v letu 1976 poslovala z izgubo tudi delovna organizacija v ustanavljanju EMOKONTEJNER, ki je od 1. 1. 1977 združena kot TOZD tovarna kontejnerjev v delovno organizacijo EMO in zato na enak način pokriva izgubo kot ostale TOZD v okviru delovne organizacije EMO. TOZD, ki so poslovale z izgubo, bodo imele po zaključnem računu za leto 1976 preko 100 milijonov izgube, TOZD, ki so poslovale s pozitivnim rezultatpm, bodo lahko odstopile okoli 8 milijonov din dohodka za pokritje izgub, okoli 5 milijonov din izgube pa bomo lahko pokrili iz rezervnega sklada in denarnih sredstev sklada skupne porabe. Nepokrita izguba bo visoka, za pokritje te izgube pa bo delovna organizacija zaprosila za odobritev sanacijskih kreditov Ljubljansko banko, Sklad skupnih rezerv občine in SRS. Ce pogledamo nekaj let nazaj, ugotovimo, da so TOZD, ki so v letu 1976 poslovale z izgubo, poslovale v preteklih letih s pozitivnim rezultatom in obratno, so TOZD, ki so poslovale v letu 1976 s pozitivnim rezultatom imele v preteklosti tudi izgubo. Ze dokazana solidarnost pri pokrivanju izgub v preteklosti nam je sedaj še bolj potrebna in nujna v teh težkih preizkušnjah, ko prvič delovna organizacija sama ne more pokriti izgub. Predlagani samoupravni sporazum o pokrivanju izgub vsebuje določila solidarnosti, zato bo njegova potrditev ponovno dokazala enotnost in solidarnost delavnega kolektiva EMO v premagovanju skupnih težav. Na osnovi Zakona o pogojih in postopku za sanacijo morajo TOZD, ki imajo nepokrito izgubo, sprejeti sklep o uvedbi sanacijskega postopka. Sanacija po Zakonu o pogojih in postopku izgube, ugotovitev vzrokov nastalih izgub, določitev programa ukrepov za odpravo vzrokov nastalih izgub in ukrepov za trajnejše zagotavljanje uspešnega poslovanja. 14. april?! V času, ki je določen za pokrivanje izgub, to je do 14. 4. 1977, je določena tudi višina akontacij osebnih dohodkov (osebni dohodki za februar in marec) in sicer do višine povprečnega osebnega dohodka prvih devet mesecev leta 1976, v kolikor so izplačila v decembru višja od povprečnih izplačil za prvih devet mesecev leta 1976. Ker je povprečje prvih devet mesecev nižje od 7 % od povprečnih osebnih dohodkov v mesecu decembru, bomo lahko v mesecu februarju in marcu obračunali in izplačali akontacije v višini devetmesečnega povprečja osebnih dohodkov v letu 1976. (Povprečje prvih devet mesecev izračunano na podlagi delovnih ur znaša 3,55 din, za mesee december pa 3.503.) Po pokritju izgube se lahko izplačujejo akontacije osebnih dohodkov na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o delitvi. Izredno huda pa je sankcija, če izguba do 14. 4. 1977 ni pokrita, ker se lahko v tem primeru izplačujejo samo po zakonu določeni minimalni osebni dohodki, ki znašajo 45 °/o povprečnega osebnega dohodka v SRS za preteklo leto, kar predstavlja 1.830 din na zaposlenega v neto znesku. (Povprečje osebnih dohodkov v SRS v letu 1976 znaša 4.060 din.) Socialna varnost Zagotoviti moramo socialno varnost celotnega delovnega kolektiva, to pa je mogoče doseči z ukrepi za trajneje zagotavljanje (Nadaljevanje z 2. strani) Odpraviti dvoličnost Glavni direktor Miro Jančigaj je v svoji razpravi osvetlil negativne pojave poslovanja in poudaril, da bo treba odstraniti dvoličnost. Med drugim je dejal: »Ko je bila prodaja otežkočena, so bili Miro Jančigaj: »trenutni položaj je težak, vendar rešljiv ...« delavci v prodaji glavni krivci. Ko se je prodaja odprla, so bili v nabavi glavni krivci. Ko je bila prodaja odprta in smo imeli zadovoljive količine materiala, je bila proizvodnja glavni krivec. Če se v kakršnemkoli procesu u-gotovi, da je v roku šestih mese- uspešnega poslovanja vseh TOZD združenih v delovno organizacijo EMO. Povečati moramo obseg proizvodnje in prodaje, zniževati stroške poslovanja in povečati produktivnost dela. Samo uspešno poslovanje že v prvih mesecih letošnjega leta bo lahko zagotovilo zaupanje v možnost uspešne sanacije delovne organizacije, in pokritje izgube s sanacijskimi krediti. Ker bodo v kratkem predvidoma sprejele vse TOZD samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki bi ga morali uveljaviti že v času omejitve izplačil na višino povprečnih osebnih dohodkov za prvih devet mesecev lanskega leta. Uveljavitev navedenega sporazuma pri manjših dovoljenih sredstvih za osebne dohodke bi povzročila večja nesorazmerja v primerjavi s sedanjim stanjem in pričakovanim stanjem po sporazumu. Zato je umestno predstaviti uvedbo nagrajevanja po novem sporazumu na obdobje po preteku zakonskega roka za pokritje izgube, to je na mesec a-pril. Ob koncu te informacije želimo ponovno poudariti, da je trenutni položaj izredno težak, vendar pa rešljiv, če se bomo vpregli vsi v reševanje nastalih problemov in težav ter tako zaustavili nazadovanje in ponovno zakoračili po poti razvoja in napredka vseh TOZD združenih v delovno organizacijo EMO. cev možno zaporedno pojavljanje vseh treh elementov krivde, je dovoljen zaključek, da je usklajenost planiranja vseh elementov nezadovoljiva. Dokazali smo trditev, da za usklajevanje teh elementov, ki so osnova za plan, nismo zgradili zadovoljivega sistema, uspeli pa smo vzdrževati medsebojno obtoževanje. Ti elementi so bili v preteklosti dokazani. Zaradi tega mora biti vsem nam vodilo, da bomo lahko sprejeli zaključke, ki bodo dali dejansko kvaliteto politični akciji vseh sindikalnih organizacij s konkretizacijo, ki je po moji oceni možna, pa bo možno definirati tudi v skrajnih primerih odgovornost, med ostalim tudi moje.« Izkoristimo smotrno naš delovni čas Glavni direktor Miro Jančigaj, dipl. inž. 1. r. SLABA LETINA Da, tako bi lahko dejali za naše gospodarjenje v lanskem letu, kajti podatki kažejo, da smo kljub opozorilom in morda tudi čeprav ne vsestranskem prizadevanju za večjo storilnost zabredli v izgubo. Ali bomo v letošnjem letu drugače gospodarili je v mnogočem odvisno od našega hotenja in dobre organiziranosti. Za poslovno leto 1976 so bili še vedno značilni neugodni trendi v gospodarskih gibanjih doma in v svetu, ki so se močno odrazili tudi na rezultatih EMO. Negativni pojavi so se kazali že v precejšnji meri v prvem polletju, ki so se pa v drugem polletju še bolj odrazili. Na zmanjšanje gospodarske rasti je v prvem polletju vplival tudi zakon o zavarovanju plačil. Vsi ti faktorji so vplivali, da so bili že polletni rezultati zelo slabi, ki so se v drugem polletju še poslabšali. V ta namen so TOZD na podlagi polletnih rezultatov pripravile in sprejele akcijski plan s ciljem izboljšanja gospodarske situacije, vendar tudi akcijskih planov ni bilo mogoče realizirati. Široko je bila zasnovana tudi akcija za povečanje izvoza naše posode, tu smo dosegli vidne rezultate. S to akcijo bo potrebno nadaljevati tudi v letu 1977 in to tako, da se v izvoz vključijo tudi ostali TOZD ne samo TOZD posoda. DELOVNA SILA Stanje delovne sile je ostalo praktično nespremenjeno. Fluktu-acija delovne sile je v normalnih mejah. Delno se je izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih, iz tabele izkoriščenosti delovnega časa pa je razvidno, da so v strukturi padle proizvodne ure, pora-stejo pa izostanki, predvsem gre to povečanje na račun hranarine do 30 dni in nad 30 dni. STROŠKI POSLOVANJA Glede na doseženo proizvodnjo so stroški poslovanja preseženi. Tako smo izplačali 100 °/o osebne dohodke na plan leta 1976, čeprav nismo dosegli planiranih rezultatov, tudi materialna poraba je bila previsoka, kar nam govori, da ne trošimo materiala racionalno, ki je lahko tudi posledica slabe organizacije v proizvodnji (nizke serije, neustrezen material, izmet). Predvsem porabi materiala in izplačilom osebnih dohodkov bo potrebno v letu 1977 posvetiti več pozornosti. V letu 1976 je obračunana samo amortizacija po minimalnih stopnjah. FINANČNI REZULTAT PO TOZD Zaradi nedoseganja vseh planskih ciljev nismo dosegli planiranega finančnega rezultata in smo zaključili poslovno leto 1976 z izgubo. Negativni rezultat imajo: a) TOZD Frite — zaradi nizke proizvodnje in realizacije, saj je proizvedel za ca. 300 ton manj. kot v letu 1975, logično je. da ob zmanjšani realizaciji, višjih proizvodnih stroških ni mogoče doseči boljšega rezultata. V letu 1976 je stopil v veljavo tudi samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza. b) TOZD Posoda — tudi ta TOZD je proizvedel za ca. 1.100 ton manj kot v letu 1975, s to razliko. da je že leto 1975 zaključil z negativnim finančnim rezultatom. c) TOZD Odpreski — tudi ta je proizvedel manj kot v letu 1975. č) TOZD TOBI — bistveni padec proizvodnje in realizacije nasproti letu 1975. d) TOZD Kruševac — zaradi velikih zalog v prvem polletju ni proizvajal, v drugem polletju smo pa ukinili sploh proizvodnjo kopalnih kadi v TOZD Kruševac. Iz kratkega pregleda rezultatov poslovanja TOZD je razvidno, da so TOZD, ki so zaključili negativno, proizvedli bistveno manj kot v letu 1975. Tu se pa postavi vprašanje, ali se res ni dalo več proizvesti in več plasirati na tržišču. Prav gotovo so negativni rezultati po TOZD splet objektivnih in subjektivnih faktorjev, premalo smo bili angažirani in zavzeti na vseh področjih. Na trgu se srečujemo z našo konkurenco, to pa zahteva dodatne napore in več elastičnosti v našem poslovanju. Stališča sindikatov Naša konferenca OOS objavlja stališča glede ukrepov za sanacijo našega gospodarstva. Zato, da bo s temi stališči seznanjen vsak naš delavec in delavka, jih v celoti objavljamo, kajti vse to, kar je napisano, bomo MORALI upoštevati in se po tem ravnati, če hočemo napredovati v naši gospodarski dejavnosti in si zagotoviti primeren dohodek in osebni dohodek. V letu 1976 smo ukinili proizvodnjo kopalnih kadi, zaradi stalnih težav pri nabavi surovcev ter pri realizaciji le-teh. S 1. 1. 1977 se je TOZD Kruševac odcepil od DO EMO. Gospodarska gibanja v letu 1976 niso pogojevala dane rasti proizvodnje. Po eni strani nas je pestilo povečanje nabavnih cen, na drugi strani pa slabe prodajne možnosti. Te neugodne tržne razmere so najbolj prizadele TOZD Posoda, Bistrico in TOZD Kruševac. Normalno so lahko proizvajali le TOZD Odpreski, Kotli, Orodjarna ter Radiatorji. Iz prikazanih podatkov sledi, da smo proizvodnjo dosegli nasproti letu 1975 le 77 '/o, po vrednosti pa ni najbolj primerljivo, ker so med letom nastale spremembe prodajnih cen. PRODAJA Prodaja na domačem trgu je potekala zelo neugodno, predvsem pri posodi, izdelkih Bistrica ter kopalnih kadeh. Zaradi tega ni bilo možno izpolniti plana prodaje niti po količini, niti po vrednosti. V začetku leta 1976 smo imeli tudi precejšnje zaloge gotovih izdelkov, saj so znašale 127.073.000 din in so med letom še naraščale, tako so znašale 30. 6. 1976 101.119.000 din, konec leta pa so se znatno znižale in znašajo 89.528.000 din. Pomembne uspehe smo dosegli na področju izvoza, saj smo izvoz v dolarjih presegli za leto 1976 za 33 “/«, kot glavni izvoznik se pojavlja TOZD Posoda, TOZD Bistrica in Kotli sta pa neznatna. Priporočljivo in nujno bi bilo, da se ostali TOZD bolj angažirajo na področju izvoza. Z ozirom na ugotovitve in stališča republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v zvezi z izgubami v letu 1976 smo dolžni o-ziroma smo sprejeli tudi v naši delovni organizaciji stališča, katera smo vnesli tudi v svoj delovni program. Ker menimo, da je bil delovni program sprejet dne 25. 2. 1977 na Konferenci OOS EMO Celje za vse člane kolektiva, dajemo ta v vednost in zahtevamo, da se v polni meri upoštevajo in realizirajo. Naša delovna organizacija bo morala izvesti, kot nam je znano, sanacijo, zato smo dolžni sami pripraviti sanacijske programe, glede na to pa upoštevati naslednje: Sanacijske programe je treba čimprej obravnavati na zborih delavčev. V akcijo bomo morali vključiti vse delavce TOZD in druge organizacije, ki so v dohodkovnih povezavah, torej tiste, ki poslujejo z izgubo kot tudi vse ostale, ki bodo sodelovale v sanaciji. — o — Osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela so dolžne takoj zagotoviti, da bodo poslovodni in samoupravni organi pri sanaciji dosledno izhajali iz zakona o sanacijah ter takoj seznanili delavce z vsebino tega zakona, tako da bodo delavci resnično postali nosilci sanacijskih programov. V sanacijskem postopku moramo zagotoviti, da se bo odgovornost čim bolj dosledno opredelila. Zato moramo zavračati vse posplošene ocene odgovornosti. Za vsako nalogo iz sanacijskega programa moramo terjati natančno opredelitev odgovornosti organa oziroma osebe (člen 17, Zakona o sanacijah). — o — TOZD,, ki imajo nekrito izgubo manjšo od zneska, ki so ga po zaključnem računu za leto 1975 vložili v poslovni sklad za razširitev materialne osnove združenega dela, lahko sklenejo, da bodo sami izgubo krili iz dohodka v letu 1977. Opozarjamo, da se u-poraba tega določila iz člena 9 zakona, ne sme izroditi v odlaganje reševanja vzrokov za slabosti v poslovanju. Zato je še posebno v teh primerih nujno opredeliti odgovornost poslovodnih in samoupravnih organov za realne informacije delavcev, ki bodo o tem odločali. — o — V akciji bomo sindikati vztrajali, da se izkoristijo vsa pota in možnosti, da bodo delavci vendarle prejemali ustrezne osebne dohodke. Zato izpostavljamo možnosti, ki jih daje zakon v članu 16, 2. odstavek, po katerem sme izplačevati temeljna organizacija akontacije OD tudi nad zneski z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, če dobi za to sredstva brez vračilne obveznosti. V teh primerih naj bodo osebni dohodki odvisni od naporov in rezultatov, ki jih dosegajo delavci pri u-resničevanju sanacijskih programov. Ker menimo, da so zgoraj navedena stališča naša stališča, ste dolžni o njih resno razmisliti, posebno še zato, kre problem izgub ne smemo več reševati po dosedanjih načinih, ko so se predvsem sanirale posledice, to je le pokrile izgube, temveč se mora problem reševati v skladu z razvojem družbenoekonomskih odnosov s cilji srednjeročnih družbenih planov, organiziranjem združenega dela, uveljavljanjem delitve po delu in sploh uresničevanjem zakona o združenem delu v vseh elementih. Po zakonu o pogojih in postopkih za sanacijo (glej Uradni lis SFRJ št. 58/76) mora celoten postopek sanacije — ob analizi vzrokov za nastale izgube — vsebinsko izhajati iz dogovorjene o-predelitve mesta TOZD v razvojnih usmeritvah. — Izhajati je treba iz planskih postavk in ugotoviti kdo oziroma kateri organ je bil zadolžen realizirati posamezni planski cilj in — ugotoviti, ali je bilo planiranje v lanskem letu dobro, realno, dovolj celovito in ali je bila točno opredeljena odgovornost po posameznih planskih postavkah. Pod planskimi postavkami pojmujemo naslednje: — rast proizvodnje — rast produktivnosti — izvoz-uvoz (nadomeščanje u-voza z domačimi surovinami in repromateriali) — izkoriščenost sredstev in dela — zaposlovanje (struktura) — struktura stroškov (še posebno režijskih) Poškodbe pri delu v letu 1976 V letu 1976 je bilo skupno 252 poškodovanih delavcev ali 6,75 % od skupnega števila zaposlenih (3732). V letu 1975 je bilo skupno 291 poškodovanih oseb ali 7,74 % od skupnega števila zaposlenih (3759). Na eno poškodbo je v letu 1976 odpadlo povprečno 20,25 izgubljenih dni, v primerjavi z letom 1975, ko je bilo izgubljenih 17,26 dni na poškodbo. Navedeni podatek kaže, da so bile v letu 1976 poškodbe težjega značaja. Glede na vrsto poškodb je bilo v OZD EMO v primerjavi z letom 1975 naslednje stanje: Stanje poškodb v letu 1976: 9 težkih poškodb 194 lahkih poškodb 49 poškodb na poti in v letu 1975: 3 težke poškodbe 238 lahkih poškodb 50 poškodb na poti skupaj: 252 poškodb skupaj: 291 poškodb v letu 1976 v letu 1975 Od skupnega števila zaposlenih moških (2171) se je v letu 1976 poškodovalo skupno 197 delavcev ali 9,07 % (v letu 1975 pa 9,15 %). Od skupnega števila zaposlenih žena (1561) se je v letu 1976 poškodovalo 55 delavk ali 3,52 % (v letu 1975 pa 2,73 °/o). Največ delovnih poškodb se je v letu 1976 pripetilo v ponedeljkih (49) in torkih (47) primerov, najbolj nevarna delovna ura pa je tretja (39) primerov. Prvi podatek se lahko razlaga s tem, da podaljšan vikend slabo vpliva na varno delo, verjetno zaradi povečane utrujenosti zaradi izvajanja domačih in drugih opravil. Drugi podatek, to je povečano število poškodb v tretji delovni uri pa je bil že večkrat nakazan. Gre namreč za neustrezen čas malice, to je po 4. delovni uri. Z upoštevanjem oddaljenosti zaposlenih od kraja zaposlitve postane povsem jasno, da pride do fiziološke krize in potrebe po hrani pri večini delavcev že mnogo prej kot je v OZD EMO uradno postavljen čas odmora. Slednjo trditev potrjujejo tudi vrste delavcev, ki si nabavljajo dodatno malico pri kantini že pred uradnim pričetkom malice. Tudi v letu 1976 je število poškodb na poti zaskrbljujoče še zlasti, če upoštevamo, da so le-te v večini primerov težjega značaja. Podatki o številu poškodovanih glede na čas zaposlitve v EMO prikazujejo naslednje stanje: Cas zaposlitve Število poškodovanih oseb Do 1 leta 60 Od 1 do 4 leta 79 Od 5 do 9 let 23 Od 10 do 19 let 27 Od 20 do 29 let 10 Od 30 do 34 let 4 Od 35 do 39 let — 40 in več let — Ni na delovnem mestu 49 skupaj: 252 oseb Gornji podatki kažejo na dejstvo, da v OZD EMO ni urejeno sistematsko uvajanje novih delavcev v pravilno in varno delo. Posledica takšnega stanja so številne poškodbe mlajših delavcev (po delovnem stažu). Kljub temu da ni izdelane zanesljive analize hude fluktuacije delovne sile, pa se le-ta med ostalim lahko pripiše tudi navedenemu problemu. Glede na izobrazbo pa je stanje poškodovanih naslednje: Stopnja izobrazbe Število poškodovanih oseb Brez izobrazbe 7 Nepopolna osnovna šola 129 Osnovna šola 8 razredov 65 Sola za kvalificirane delavce 45 Sola za visoko kvalificirane delavce 2 Srednja šola 3 Višja šola 1 Fakulteta in višja šola — skupaj : 252 oseb Gornji podatki kažejo, da so najbolj osnovno šolo. ogroženi delavci z nepopolno Analize in raziskave poškodb kažejo, da je bilo poškodovanih 40 delavcev (ca. 16 °/o), kateri za svoje delo niso imeli zahtevane izobrazbe. Ekonomske izgube zaradi poškodb in obolenj v OZD EMO 1. Izgubljeno število delovnih dni v letu 1975 v letu 1976 Zaradi poškodb do 30 dni 3.367,5 dni 3.358,5 dni Zaradi poškodb nad 30 dni 1.654,0 dni 1.745,0 dni skupaj: 5.021,5 dni 5.103,5 dni 2. Izgubljeno število delovnih dni zaradi obolenj: v letu 1975 v letu 1976 Zaradi obolenj do 30 dni 47.147,5 dni 44.723,5 dni Zaradi obolenj nad 30 dni 19.454,0 dni 22.092,0 dni skupaj: 66.601,5 dni 66.815,5 dni 3. Skupno število izgubljenih dni zaradi poškodb in obolenj: v letu 1975 v letu 1976 Zaradi poškodb 5.021,5 dni 5.103,5 dni Zaradi obolenj 66.601,5 dni 66.815,5 dni skupaj: 71.623,0 dni 71.919,0 dni 4. Finančni izdatki za izplačano hranarino zaradi poškodb in obolenj v letu 1976 v primerjavi z letom 1975. Finančni izdatki V letu 1975 v letu 1976 Poškodbe do 30 dni 220.378,95 din 343.888,70 din Poškodbe nad 30 dni 144.002,20 din 207.246,60 din skupaj: 364.381,15 din 551.135,30 din Obolenja do 30 dni 3,275.249,65 din 4,744.908,70 din Obolenja nad 30 dni 1,331.308,30 din 1,736.256,15 din skupaj: 4,606.557,95 din 6,481.164,85 din 5. Skupni finančni izdatki : za poškodbe in obolenja znašajo torej: v letu 1975 v letu 1976 Zaradi poškodb 364.381,15 din 551.135,30 din Zaradi obolenj 4,606.557,95 din 6,481.164,85 din skupaj: 4,970.939,10 din 7,032.300,15 din V letu 1976 je bilo zaradi izgubljenih dni zaradi poškodb izplačano 186.754,15 din več kot v letu 1975. Zaradi izgubljenih dni zaradi obolenj pa je bilo v letu 1976 izplačanih 1,874.606,90 din več kot v letu 1975. Finančni kazalnik porabe osebnih varovalnih sredstev v letu 1976 in ostalih stroškov za varstvo pri delu. V letu 1976 je bilo za varstvo pri delu planiranih skupno 6,184.005,00 din, porabljenih pa je bilo skupno 4,146.796,05 din v primerjavi z letom 1975, ko je bilo za varstvo pri delu planiranih skupno: 5,025.400 din; porabljenih pa skupno: 4,288.560 din Po posameznih postavkah (kontih) pa znašajo planirana oziroma porabljena sredstva kot sledi: Planirano 1976 Porabljeno 1976 Planirano 1977 Zaščitna obleka 3,424.682 2,737.152,05 3,422.436 Močnejša hrana 607.461 567.954,10 603,869 Material za zaščito 562.335 393.758,20 414.243 Požarna varnost ni podatka ni podatka 564.600 Zdravstvena preventiva 1,589.527 447.931,70 1,336.629 skupaj: 6,184.005 4,146.796,05 6,341.777 V primerjavi z letom 1975: Zaščitna obleka 2,713.500 2,734.345,70 Močnejša hrana 471.500 451.963,90 Material za zaščito 277.600 382.975,92 Zdravstvena preventiva 1,562.800 719.274,92 skupaj: 5,025.400 4,288.560,44 VI. SEJA --------------------1 \jfitee DS OZD EMO Na 6. redni seji je delavski svet EMO obravnaval poročilo inventurne komisije, odpise terjatev, dopolnitev nekaterih samoupravnih sporazumov, zaključni račun za leto 1976 skratka, mnogo važnih gospodarskih. zadev ter sprejel sklepe, ki jih v celoti objavljamo. SKLEPI 6. REDNE SEJE DS EMO a) Na predlog FRS, knjigovodstva naložb in stalne inventure v zvezi z rekapitulacijo inventurnih razlik od XI—XII 1976, sprejme DS naslednje sklepe: 1. Nastali viški in manjko v TOZD Viški. ■ Manjko Radiatorji TOZD — 632,40 Posoda 3.083,90 6.9.57,96 TOZD Kotli 2.991,60 14.643,02 TOZD TOBI 29.419,35 3.140,83 DS Skupne službe 155,70 Prodajalna Viški Manjko Beograd Prodajalna — 3.334,61 Celje Čajna 2.042,40 kuhinja EMO 66.414,30 Kantina EMO 6.389,15 se knjižijo kot izredni dohodek, manjko pa kot izredni izdatek tiste TOZD, pri kateri so nastali viški. oziroma manjki. Za Servis Celje in servis Zagreb se knjižijo na konto osebne zadolžitve, dokler se razlike ne razčistijo. Za industrijsko prodajalno Beograd se manjko 3.334,61 din knjiži. na konto osebne zadolžitve in se bremeni poslovodjo prodajalne tovariša PETROVIČ Milana. Za industrijsko prodajalno Celje se manjki, ki so nastali zaradi neprimernih prostorov in prenapolnjenosti ter razlike med pakiranim in nepakiranim blagom, se knjižijo v breme TOZD Posode. DS sprejme poročilo inventurne komisije in potrjuje na osnovi inventurnih popisov naslednje skle- Odpis drobnega inventarja: din TOZD Posoda 12.671.24 TOZD Radiatorji 3.244.50 TOZD Orodjarna 5.576,30 TOZD Kruševac 18.896,89 Skupne službe 39,991.94 SKUPAJ 80.380,87 —0— Odpis terjatev za refundacijo OD iz leta 1975 v skupnem znesku din 6.941,95, ki izhaja iz terjatev do več vojnih pošt, katere niso v celoti priznale obremenitve. —0— Odpis bencinskih bonov v vrednosti 500 din za leto 1977 iz ustrezne pomožne blagajne. Prenos nedvignjenih OD za leto 1974 v skupnem znesku 19.194,80 din in to: v Celju 14.083,40 din v TOZD TOBI 580,00 din v TOZD Kruševac 4.521,40 din Prenosi se knjižijo na izredne dohodke deloyne organizacije. —0— Na predlog pravne službe delavski svet potrjuje odpis terjatev pri poslovnih partnerjih v skupnem znesku 112.008 din. —0— Na predlog FRS» knjigovodstva naložb in st. inventure delavski svet potrjuje amortizacijo osnovnih sredstev za leto 1976 za TOZD Kruševac. —0— Delavski svet ugotavlja, da so vse TOZD potrdile predlog sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih ekonomskih odnosih na osnovi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije. S tem, da se dopolni: 24. člen: »Enak obračun se izvede tudi za TOZD, ki imajo eksterne žiro račune.« —0— Delavski svet ugotavlja, da so vse TOZD potrdile predlog za pokrivanje zagonskih stroškov TOZD Emokontejner in ugotavlja, da je usklajen z dosedanjimi delitvami poslovnega sklada in z dosedanjimi sklepi, ki so bili sprejeti pri konstituiranju TOZD Emokontejner v vseh TOZD. Pokrivanje zagonskih stroškov je razdeljeno na TOZD v naslednjih zneskih: din TOZD frite 549,451 TOZD posoda 4,256.221 TOZD odpreskov 401.661 TOZD radiatorji 833.902 TOZD orodjarna 82.661 TOZD kotli 418.166 TOZD TOBI 1,562.451 SKUPAJ 8.104.000 Vračilo teh sredstev se določi v sanacijskem programu. —0— DS ugotavlja, da so vse TOZD potrdile samoupravni sporazum o pokrivanju izgub v TOZD. Uporablja se že za pokritje izgub po zaključnem računu za leto 1976. —0— S strani DS TOZD Orodjarne se smatra, da je podan predlog za prenehanje njegove veljavnosti do 1. 1. 1977 v primeru, če sporazum do tega roka ne bo usklajen. —0— DS delovne organizacije potrjuje zaključni račun za TOZD Kruševac za leto 1976. TOZD Kruševac je od 31. 12. 1976 prenehal obstojati. —0— DS potrjuje zaključni račun za leto 1976, obenem ugotavlja, da je delovna organizacija zaključila poslovanje za poslovno leto z izgubo. DS potrjuje predlagane sklepe 25. redne seje PO, ki so v skladu z zakonom o sanaciji in slučaju, ko DO zaključuje poslovanje v poslovnem letu 1976 z nepokrito izgubo. —0— Delavski svet ugotavlja, da so predlagani sklepi za sprejem na samoupravnih organih TOZD in skupnih službah v skladu z zakonom o sanaciji. —0— Delavski svet je preveril predlagane sklepe TOZD, sprejete kot zakon o pogojih in postopku in ugotavlja, da so TOZD, ki so v izgubi sklepe sprejele. —0— Do 15. 3, 1977 se mora izdelati sanacijski program, na osnovi katerega bodo ugotovljeni vzroki izgub, program ukrepov za odpravo nastalih izgub in program ukrepov za zagotovitev uspešnega poslovanja do 25. 3. 1977. Za izdelavo sanacijskega programa je odgovoren direktor TOZD. —0— Sanacijski programi se morajo do 15. 3. 1977 predložiti Skladu skupnih rezerv SRS in Ljubljanski bankj s prošnjo za odobritev sanacijskih kreditov za pokrivanje nekrite izgube po zaključnem računu za leto 1976. —0— Delavske kontrole TOZD so dolžne do 15. 3. 1977 ugotoviti na osnovi sanacijskih in drugih ugotovitev, morebitno odgovornost poslovodnega organa TOZD in drugih delavcev za nastale izgube. —0— Zahteva za delno kritje izgube se posreduje Skladu skupnih rezerv občine, v kateri se TOZD nahaja. Posebno velja za TOZD Od-preskov in avtokoles delovni organizaciji TAM kot dohodkovno odvisnemu poslovnemu partnerju.' DS ugotavlja, da so vse TOZD seznanjene z izgubo in načinom pokrivanja izgub za vse ostale TOZD. (Nadaljevanje s 4. strani) — dohodek in ekonomičnost poslovanja — delitev dohodka in čistega dohodka — družbeni standard — cene (njihovih proizvodov oziroma storitev, njihove nakupne cene v odnosu do družbenih planov, prioritete oziroma neprio-ritetne dejavnosti — ta pregled mora zajeti vsaj tri leta) — skupni pregled oblikovanja in delitve dohodka. Analiza mora biti primerjalna glede na druge sorodne organizacije združenega dela. Ta ugotovitev je tudi sestavni del elementov potrebnih postopkov kot jih zahteva Zakon o pogojih in postopku za sanacijo. —0— DS zadolžuje poslovni odbor, da posebej evidentira in razpravlja o dodatno sprejetih sklepih na samoupravnih organih TOZD in SDS SS v zvezi z obravnavo zaključnega računa in na osnovi teh sklepov zadolžuje poslovni odbor, da zagotovi izdelavo in sistem neprekinjene kontrole uvajanja sistema usklajevanja dela za realizacijo izdelanih sanacijskih programov. —0— DS potrjuje predlog poslovnega odbora, da poleg teh ukrepov obravnava tudi predloge sindikalne organizacije o načinu in kriterijih, kako naj se obravnava zaključni obračun in da se ti kriteriji upoštevajo kot sestavni del samega dohodka in s tem, da se že obravnava sanacijski elaborat v primerjavi z rezultati v letu 1976. Ti kriteriji so: — dohodke na delavca, — dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, — čisti dohodek na delavca, — akumulacija v primerjavi z dohodkom, v primerjavi s čistim dohodkom ter v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, — osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, — čisti dohodek na delavca. Delavski svet zahteva, da se preverijo pogodbeni odnosi Interex-porta v zvezi s pokrivanjem izgube TOZD tovarne Emokontejner. —0— Delavski svet sprejme informacijo o izdelavi sanacijskih programov in o važnejših določilih Zakona o pogojih in postopku za sanacijo, ki jo je dalo vodstvo delovne organizacije. —0— Delavski svet zadolužje vse vodje samoupravnih skupin, da morajo z informacijo seznaniti vse sodelavce. Analiza mora nujno ugotoviti, kako so vplivali dejanski dohodkovni odnosi in solidarnost med TOZD v okviru DO in drugih oblik združevanja dela in sredstev na njihov finančni rezultat in tudi na doseženo raven njihovega osebnega in družbenega standarda. Analiza mora biti celovita, jasna in razumljiva. V njej morajo biti konkretno določeni ukrepi' z nosilci odgovornosti za saniranje razmer in tako dobra oziroma u-strezna podlaga za sanacijski program in odločanje delavcev TOZD. Stališča sindikatov Pred pričetkom tekmovanja — razdelitev štartnih številk, pregled opreme in zadnja navodila. V različnih panogah in razredih so bili od naše ekipe najboljši: Pangerl Franc, Kveder Milena, Cigler, Rozman Irena, Strajhar Jože, Beltram Marjan in še nekaj drugih. ŠPORT XV. zimske športne igre združenega podjetja Iskra so bile od 25.—26. februarja 1977. Teh iger se je udeležilo veliko delavcev, kar dokazuje, da je za zimski šport med delavstvom veliko zanimanje. Med našimi člani kolektiva je zelo veliko zanimanje za zimski šport. Na sliki je skupina naših delavcev in delavk, ki se je udeležila XV. športnih iger Z. P. Iskra v Kranjski gori. V hudi konkurenci so nekateri dosegli lene usnehe. - za. pokritje izgube drugim TOZD v sorazmerju z ostankom dohodka. 6. člen V primeru, da ostane tudi pri u-porabi vseh možnih virov vseh TOZD izguba nepokrita, se postopa po Zakonu o pogojih in postopku za sanacijo. 7. člen Če delovna organizacija v konsolidirani izkaže nekrito izgubo, se izvede sanacijski postopek po Zakonu o pogojih in postopku za sanacijo za delovno organizacijo kot celoto. 8. člen Sredstva, ki jih TOZD po tem sporazumu odstopajo za pokritje izgub TOZD, ki so poslovale z izgubo, se odstopajo brez obveze vračanja. 9. člen Sredstva po 8. členu tega sporazuma se odstopajo posameznim TOZD, ki so poslovale z izgubo v sorazmerju z izgubo TOZD. 10. člen TOZD tovarna kopalnih kadi — Kruševac se pokrije izguba iz sredstev po členu 8 v celoti. 11. člen Najeti sanacijski krediti DO za pokrivanje izgub TOZD, ki so i-mele nepokrito izgubo, bremenijo TOZD, za katere so bili najeti. Rok vračanja TOZD za katere je najet kredit, se določi na osnovi sanacijskega programa TOZD. V primeru, da je rok vračanja kredita TOZD daljši od roka vračila kredita DO, se za čas po vračilu kredita zaračunajo obresti TOZD, ki kredit še vrača ostalim TOZD po 2,5-odstotni obrestni meri. 12. člen Samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga pooblaščene osebe TOZD podpišejo, uporablja pa se že za pokrivanje izgub po zaključnem računu za leto 1976, SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POKRIVANJU IZGUB 1. člen S Samoupravnim sporazumom o pokrivanju izgub se urejajo način, postopek in pogoji pri pokrivanju izgub in medsebojni odnosi, ki izhajajo iz vzajemnega pokrivanja izgub. 2. člen TOZD, podpisnica tega sporazuma, ki izkaže po zaključnem računu izgube, to najprej pokriva iz svojih virov za pokrivanje izgube. 3. člen V kolikor podpisnica sporazuma nima dovolj svojih virov za pokrivanje izgub, se ta pokriva iz virov drugih TOZD podpisnic tega sporazuma za pokrivanje izgub. 4. člen V kolikor viri za pokrivanje izgub tistih TOZD, ki nimajo nepokritih izgub ne zadoščajo za pokritje izgube drugim TOZD, se ta pokriva najprej iz za to po zakonskih predpisih določenih zakonskih obveznosti in šele nato iz dohodka TOZD, ki so poslovale s pozitivnim rezultatom (ostankom dohodka). 5. člen TOZD, ki po določilih člena 4 vzajemno odstopajo del dohodka Na zadnji seji delavskega sveta EMO je bil obravnavan samoupravni sporazum o pokrivanju izgub. Delavski svet je ugotovil, da so vse TOZD sprejele ta sporazum. Da bi bil vsak član našega kolektiva z njim seznanjen, ga v celoti objavljamo. Na osnovi členov 6, 72, 73, 74 ih 75 Samoupravnega sporazuma o združevanju in člena 49 Samoupravnega sporazuma o ekonomskih odnosih na osnovi déla in sredstev družbene reprodukcije so TOZD združene v DO EMO sprejele: Draga kapljica Bencin, plinsko olje in kurilno olje so se podražili. To je bilo tudi pričakovati, čeprav so še pred nekaj dnevi ljudje, ki so v Jugoslaviji odgovorni za cene, poudarjali, da se prvo letošnje polletje cene za naftne derivate ne bodo spremenile. Svoje misli so utemeljevali z dejstvom, da so cene drugega blaga konec decembra in v prvih dveh letošnjih mesecih tako podivjale, da smo se že doslej močno približali magični meji 11-odstotnih podražitev v letu 1977, meji, ki smo si jo zarisali z dogovori in s sporazumi za tekoče gospodarsko leto. Kakorkoli že, cene naftnih derivatov so bile na jugoslovanskem trgu že skoraj nesprejemljive, pa če se to še tako čudno sliši. Od 2. aprila 1974, ko je ZIS drastično zvišal cene bencina), so ostale cene doma nespremenjene, čeprav so proizvajalci surovo nafto kar dvakrat podražili. Obakrat po 10 odstotkov. Jugoslavija pa mora za svoje potrebe uvoziti kar 70 odstotkov surove nafte. Podatki za leto 1975, ki so nam na voljo, povedo, da smo tisto leto porabili pri nas 2118 milijonov litrov bencina in 1251 milijonov litrov plinskega olja. 2e ustaljeno pravilo je, da poraba naftnih derivatov v Jugoslaviji narašča za 17 odstotkov letno; razlika med staro in novo ceno bencina bo prinesla proračunskim blagajnam kar 446 milijard dinarjev, s katerimi bodo federacija, republika in pokrajine pokrivale večje obveznosti svojih proračunov. KRlZAMKA \ EMO CELJE KORALNI OTOK ZMAL POO ZEMLJO ZORANA XEI4UA. OMIKANOST HRANA ZA PTICE OS. ZAIMEK POPRAV- LJALEC JEZIKA AKTINIJ UTRJEN OEL MESTA V STA#.! egčui VRSTA VIRA ' N f \ ROŽEVINA ► rESEM HVALNICA u ŠOLSKI RED ZtUZA ▼ SIDRO KARLOVAC BAKU KAZ.ZAMK OTOK v M0OHEZUI TURŠKO M. IME SRŠEHAR «SAN POSODA (ZA VINO REKA ŽNIDAR- ŠIČ [TOVARNA CEVI i. IMS MAJHEN SLO DALEČ * UUBEZ. PESNIK TONOVSKI MCIM PIUTKOIL- NlCA JANA OSOJNIK ALFI, NIPIČ NADICA KNJIŽNA IZDAJA Xfl.AU fcOfeoV V ST. EGIPTU' C FILM režiserja KURO SAVE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega nioža in očeta Leopolda Šeška se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, sorodnikom in sosedom, posebno pa delavcem in delavkam iz obrata e-majlirnica za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala EMO za igrane žalo-stinke ob njegovem grobu. Žalujoča žena Marica z otroki Dopisujte v svoje glasilo! Komisija za podelitev nagrade »Priznanje samoupravljalcu« pri občinski skupščni Celje razpisuje v skladu z 2. členom odloka o priznanju samoupravljalcu (Ur. list SRS 19/74 in 11/76) podelitev nagrade »Priznanje samoupravljalcu«. Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim delegatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim delovnim skupinam v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih oragnizacijah in skupnostih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Komisija vabi vse samoupravne organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge do 15. 4. 1977. Komisija obvešča predlagatelje, da obnovijo predloge za tiste, ki so jih predlagali že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade pa še vedno izpolnjujejo. Komisija za podelitev nagrad »Priznanje samoupravljalcu« Drago onesnaževanje V ZRN lahko lastnika, ki je posmrtne ostanke svojega odsluženega avtomobila zapustil ob cesti ali v naravi, kaznujejo s kaznijo do 1000 mark (7600 din), kazen je lahko še petkrat večja, če avtomobil pri tem zažge. Mimogrede: kogar policaj zaloti, da je na cesto vrgel bananin olupek ali kos papirja, ga lahko zašije za 30 mark (slabih 230 din). Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo elani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po. mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame Eme Metličar se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sindikalni organizaciji EMO za veliko razumevanje in pomoč v dneh žalosti. Žalujoča hči Alojzija z družino in sin Martin Ko odhajajo naši sodelavci in sodelavke v zasluženi pokoj, je pri nas že tradicija, da jih obdarimo in se dostojno poslovimo od njih. Na sliki je Romana Vrenko s svojimi sodelavkami v skladišču gotovih izdelkov, ki so ji ob slovesu priredile prijetno slovo.